Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.

Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.

Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.

V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.

Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina

Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja. Predstavljamo harfistko Tino Žerdin, ki se je najprej začela učiti klavirja na glasbeni šoli v Velenju. Poleg klavirja se je učila tudi solopetja, nato pa se je zavzeto posvetila harfi in ji ostala zvesta vse do danes. Že po letu dni igranja nanjo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller; pri njej je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja. V prvi oddaji lahko slišite izvajanje Tine Žerdin v skladbah francoskih skladateljev Marcela Luciena Tournierja, Marcela Samuela Rousseauja in Marcela Grandjanyja ter pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc s harfistko o njenem izobraževanju, glasbenem okusu in priljubljeni glasbi za harfo.

Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je prispevalo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodajo tržaškega kulturnega doma, racijo na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.

Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!

Trio Plamen sestavljajo klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik, na Akademiji za glasbo pa deluje pod mentorstvom Miha Haasa. Glasbenice so 29. maja 2025 nastopile v dvorani Julija Betetta na ljubljanski akademiji kot del cikla Solo e da camera. Za svoj nastop so izbrale tri dela, izmed katerih le eno nosi nekoliko starejši datum nastanka, in sicer Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu Mihaila Glinke. David Slater je svoj Trio za klarinet, violončelo in klavir napisal prav za trio Plamen, potem, ko je poslušal nastop glasbenic na koncertu v Firencah, tretje delo Mädchen mit Schallplatte – Deklica s ploščo pa je ustvaril Iztok Kocen in je na majskem koncertu doživelo krstno izvedbo.

Povzetki recenzij osmih leposlovnih del, ki so v preteklem letu prejela katero izmed najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad.

Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.

Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.

Glasbena medigra.

Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.

Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celotno glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.