Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.

Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.

Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.

Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je decembra lani izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy. Godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije so 10. decembra 2024 v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani izvedli koncert Zahodni veter, takrat s koncertno mojstrico Mariko Przybyl. Tretji koncert 24. cikla je predstavil spored del iz zahodne kulture z glasbenimi vplivi Amerike ter iz Evrope in Afrike. Poslušali bomo Liriko za godala enega ustvarjalnejših skladateljev in pianistov ameriške klasične glasbe Georgea Walkerja, ki je ustvarjal v 20. stoletju, preminil pa je pri 96-ih letih, leta 2018. George Walker je v introspektivni Liriki za godala izrazil celostno čustveno preobrazbo človeka, ki se je upal poglobiti v bistvene vidike človeškega glasbenega in družbenega duha. Godalci bodo kot drugo delo izvedli Simfonijo v G duru št. 1, op. 11 francoskega skladatelja afriških korenin Josepha Bologna, ki je bil Chevalier de Saint-Georges / Vitez Saint-Georges in je v drugi polovici 18. stoletja ustvarjal v Parizu. Spevnost ameriške črnske duhovne glasbe v izvedbi godalnega orkestra bo obarvala partitura Adoracija – Obhajanje ameriške skladateljice Florence Price, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja do smrti leta 1953. Latinsko-ameriški temperament nam bo približala Serenada za godalni orkester venezuelske skladateljice Terese Carreño, ki je bila tudi pianistka, sopranistka in dirigentka, ustvarjala pa je v drugi polovici 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.

Glasbena medigra.

Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

Čeprav je Klavirski koncert Julesa Masseneta utonil v pozabo, je čudovito delo in razkriva francoskega skladatelja v njegovem najbolj ustvarjalnem in navdihujočem obdobju.