Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta, ter glasbo na izbrane teme.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta, ter glasbo na izbrane teme.

"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.

O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta, ter glasbo na izbrane teme.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet doživljal največje uspehe z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani posvečal pozornost dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče - poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.

Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50, Ludwiga van Beethovna, nato Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94, Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu, Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22, Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja ob 5.05.

V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.

Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025

Kdo se je pravzaprav odločil, da se naše koledarsko leto začne s prvim januarjem in ne nemara s kakim drugim dnem? – Kakor v toliko drugih stvareh, smo sodobniki tudi v tem pogledu zadolženi pri starih Rimljanih. Julij Cezar je bil namreč tisti, ki je – to je bilo leta 46 pred Kristusom – določil, da se bo odtistihmal leto začenjalo s prvim januarjem. A zakaj natanko je sloviti rimski diktator izmed vseh izbral ta datum? In zakaj neki je Cezar dve leti pred smrtjo sploh sklenil, da je dotedanji koledar treba spremeniti oziroma reformirati? Pa tudi: kako se je njegov koledar – v zgodovino se je seveda vpisal kot julijanski – razlikoval od tistega, ki so ga Rimljani uporabljali prej? Iskanju odgovorov na ta in druga sorodna vprašanja, odgovorov, ki se tičejo dolge in razmeroma zapletene evolucije rimskega koledarja v počasnem teku stoletij od prvih kraljev do pozne republike, smo se posvetili v tokratnih – silvestrskih – Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja, predavatelja antične zgodovine na koprski Fakulteti za humanistične študije ter predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, dr. Gregorja Pobežina.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.

Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?

Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

John Grisham je kariero začel kot odvetnik, potem pa zaslovel s kriminalnimi romani in trilerji, od katerih jih imamo veliko prevedenih tudi v slovenščino. Po njegovih pri bralcih izjemno uspešnih knjigah so posneli vrsto filmov - leta 1993, na primer, triler Pelikanovo poročilo. Odlomek iz drugega poglavja Grishamove istoimenske knjige, ki jo je prevedel Ferdinand Miklavc, je leta 2015 interpretirala Asja Kahrimanović. Urednica oddaje je bila Tesa Drev Juh.