Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

Predstavljamo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti.

O glasbi in kulturi tujih ljudstev.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.

Glasbena medigra.

Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Izbor prijetne glasbe za sobotno popoldne.

Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.

Rufinatscha velja za enega najpomembnejših tirolskih skladateljev 19. stoletja. Njegova dela lahko imenujemo povezava med deli Franza Schuberta in Antona Brucknerja.

Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo kot roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem obeležujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali celo leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.