Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Trio v C-duru za dve violini in violo, op. 74 Antonina Dvoržaka, Uverturo v g-molu Antona Brucknerja, Pet fantazij, op. 3 Sergeja Rahmaninova in Simfonijo za godala v A-duru Antonia Vivaldija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.

Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.

Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.

Angelsko petje se sliši v višavah je ena pogosteje izvajanih slovenskih božičnih pesmi. Navdahnila je številne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so jo uglasbili vsak na svoj način – Ignacija Hladnika, Alojzija Mihelčiča, Franca Kimovca, Leopolda Cveka, Matija Tomca in Stanka Premrla. Gre za eno izmed pesmi, ki so v slovenskem božiču nepogrešljive oz. pesem, ki jo, kot je zapisal skladatelj in dirigent Damijan Močnik, lahko uvrstimo med »miniaturne mojstrovine, ki nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami naslikajo čudovito skrivnost božjega učlovečenja.«

Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine, neposredno prenašamo sveto mašo z Raven na Koroškem. Mašuje Jure Sojč. Pri sveti maši sodeluje Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.

V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V decembrskih Humoreskah tega tedna se ob 650. obletnici njegove smrti posvečamo italijanskemu renesančnemu pesniku in pisatelju Giovanniju Boccacciu. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" je motiv šeste novele tretjega dne Dekamerona: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Blaž Šef, Lara Wolf in Asja Kahrimanović, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redaktorja oddaje Matej Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2023.

prepevajo odlomke izpod peres Bassolsa, Wagnerja, Rossinija, Verdija, Webra, Bellinija in Richarda Straussa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.

Gostja, asistentka na TEOF Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.

Predstavljamo orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga.

Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.

Med glasbenimi portreti slovenskih skladateljev smo nocojšnjega namenili skladatelju Marijanu Lipovšku. Njegova bogata življenjska in umetniška pot - sklenila se je 25. decembra 1995 - je vpeta v dolge loke časa od cesarske monarhije pa do moderne in osvobajajoče miselnosti na pragu 21. stoletja. Po tej poti je hodil skladatelj, pianist, komorni muzik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec dragocenih spisov, posvečenih goram.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.

Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.

Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.