Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prinaša besedila, ki naj bi bila vsekakor šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko; to velja tudi takrat, ko oddaje "sovpadajo" z državnimi in cerkvenimi prazniki.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najboljši koncerti iz EBU ponudbe, svetovni zani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka.

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in sicer izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Kaj in kako piše Clare Azzopardi nam predstavlja Tadeja Krečič.

Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdahnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.

Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade, in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno zavezan iskrivosti. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.