Nočni program v zadnji letošnji nedelji bomo popestrili z odlomki zanimivih radijskih popotniških zgodb, ki smo jih poslušali v oddajah letošnjega leta. Po eni pa bomo stopili v dobro družbo z narodnozabavnima ansambloma Svizci in Akord.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija. Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala poiskati zavetje v votlini. Bilo je mrzlo in zjutraj je bila zunaj slana. Pajek je videl dete Jezusa in v srcu se mu je porodila misel, da bi naredil nekaj, s čemer bi Božje Dete in vso sveto družino obvaroval pred mrazom. Vedel je, da lahko naredi samo eno stvar in sicer tisto, katero zna. Tako je na vhodu v votlino spletel mrežo, da bi jo kot zavesa branila pred mrazom. Sveto družino pa so zasledovali vojaki, ki jih je poslal Herod, da bi izpolnili njegovo kruto povelje. Ko so prišli do vhoda v jamo, so jo hoteli preiskati, a ko je stotnik videl, da je vhod prepleten s pajkovo mrežo, je dejal: »Poglejte, pajkova mreža. Nepoškodovana je, zato je nemogoče, da bi pred kratkim kdorkoli vstopil vanjo, kajti sicer bi bila mreža pretrgana.« Vojaki so šli naprej in nadaljevali svoje iskanje. Tako je pajek rešil sveto družino. Nekateri pravijo, da zato božično drevo krasimo z bleščečimi trakovi. Spominjali naj bi nas na niti pajkove mreže, ki je stala na vhodu jame, kjer je bila sveta družina. Sneg, s katerim posujemo božično drevesce ali božično ikebano, pa nas spominja na slano in mraz, pred katerima je pajek želel zavarovati sveto družino. Pomenljiva in zgovorna legenda pa skriva v sebi še globljo misel: Bogu je pri srcu družina in ima rad otroke, zato jih varuje in zanje skrbi. Morda smo le mi izgubili vero v to Božje varstvo. Danes obhajamo praznik svete družine. Zavedamo sem da ni idealne družine in ni idealnih staršev. Da o idealni tašči niti ne govorimo. Smo samo mi, grešni in nepopolni ljudje. Bog varuje prav to nepopolno družino. A treba je, da se tudi mi potrudimo za lepo življenje v družini. Za zdravo življenje v družini je pokojni papež Frančišek že zaročencem položil na srce tri kratke stavke: »Smem?« »Hvala.« in »Oprosti«. Kolikokrat jih uporabljamo v naših družinah? Papež je še dodal, naj ne mine dan ne da bi se zakonca pobotala. Ne smeta iti skregana spat. Sv. Pavel je v pismu Kološanom, ki ga danes beremo, to sporočilo družinam strnil v besede: »Oblecite si globoko usmiljenje, dobrotljivost, … krotkost, potrpežljivost« (Kol 3,12). Vse to pa zaradi Kristusa, ki nas vedno sprejema in nam odpušča (Kol 3,13).

22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V priredbi Andersenove pravljice o deklici Gerdi in dečku Kaju se prepletata stvarni in domišljijski svet. Otroka se igrata, dokler Kaju nekaj ne pade v oko in ga zbode v srce. Takrat odide zdoma, Gerda pa se odpravi na pot, da poišče prijatelja in ga pripelje nazaj domov. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Gerda – Tanja Žagar Kaj – Martin Petrovčič Babica – Iva Zupančič Ded – Polde Bibič Snežna kraljica – Bogdana Herman Krokar – Dare Valič Princ – Zvone Hribar Princesa – Nataša Tič Ralijan Razbojnik – Jurij Souček Razbojnikova žena – Polona Vetrih Razbojnikova hči – Polona Juh Finka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1996.

Za slovo od starega leta in vse dobro v novem v letošnji zadnji Medenini poslušate: nekdanjo slovensko trobilno zasedbo Jazz Brass; Tokijski pihalni orkester Kosei; Policijski pihalni orkester z Aniko Horvat, Matjažem Mrakom in Akademskim pevskim zborom France Prešeren iz Kranja ter Marka Buniča ob spremljavi Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?

Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenju redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici njihovega samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edina, ki jo hranijo tam. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar šest knjižnic. Najvrednejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig. In vmes izvedeli še marsikaj zanimivega o kapucinskem redu, ki ga, tako kot tudi številne druge Škofjeločane, čaka posebno leto: leto, ko bo po starem mestnem jedru ponovno krenila procesija Škofjeloškega pasijona.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v prostorih podzemlja in površja. Tako so arheologi med izkopavanji na arheološkem najdišču ob Centru Janeza Levca naleteli na nenavaden pokop odraslega moškega, ki ga je usoda dohitela v zadnjih izdihljajih zadnjega stoletja pred začetkom našega štetja. Identifikacija skeleta s presenetljivimi dodatki iz obdobja zgodovinskega preloma arheologe spravlja v zadrego, saj bi mu radi določili socialni status, ga umestili med staroselce, Kelte, prišleke ali popotnike. Najbolj pa jih zanima, zakaj in kako je moški umrl. Ne glede na to, s kašnimi izzivi se ubadajo poznavalci življenj preteklih svetov, pa je enigmatična najdba našla prostor v Zakladnici mestnega muzeja Ljubljana, v katerem bo še nekaj časa na ogled razstava Usoda neznanca s Prul. Sogovorniki: dr. Bernarda Županek (MGLM), kustosinja razstave, doc. dr. Tina Žerjal (Arhej, d. o. o.), vodja arheološki izkopavanj ob CJL, Matjaž Jenko (Skupina Stik), vodja arheoloških izkopavanj ob CJL.

Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

.. se spominja davnih dni … Pripoveduje: Pavel Rakovec. Napisala: Marianne Kaindl. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.