Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).
Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
Koreografski mit o prinašalcu ognja zanima odnos posameznika do množice, najsi bo ta božanska ali ljudska – uprizoritev pokaže, da sta to le dve plati istega obraza. Mistično odrsko delo pa vzpostavi tudi polemično vprašanje o prometejstvu danes. Plesna predstava je nastala v produkciji MN Dance Company in v koprodukciji SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Koreografa: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Avtorja glasbe: Sebastien Bal, Mateja Starič Scenograf: Michal Rynia Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Oblikovalec scenskih elementov in rekvizitov: Gorazd Prinčič Svetovalec za scenografijo: Aleksander Blažica Plesalci: Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Nathan Dhugues, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Eri Nishibara, Michal Rynia, Manon Veenstra, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd, Stefania Pisapia Godalni kvartet Ensemble Dissonance: Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Klemen Hvala, Deyan Muc, Jelena Pejić
Koreografski mit o prinašalcu ognja zanima odnos posameznika do množice, najsi bo ta božanska ali ljudska – uprizoritev pokaže, da sta to le dve plati istega obraza. Mistično odrsko delo pa vzpostavi tudi polemično vprašanje o prometejstvu danes. Plesna predstava je nastala v produkciji MN Dance Company in v koprodukciji SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Koreografa: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Avtorja glasbe: Sebastien Bal, Mateja Starič Scenograf: Michal Rynia Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Oblikovalec scenskih elementov in rekvizitov: Gorazd Prinčič Svetovalec za scenografijo: Aleksander Blažica Plesalci: Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Nathan Dhugues, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Eri Nishibara, Michal Rynia, Manon Veenstra, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd, Stefania Pisapia Godalni kvartet Ensemble Dissonance: Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Klemen Hvala, Deyan Muc, Jelena Pejić
Še pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, ki bo na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici začel projekt Gledališka Dodekalogija 1972 – 1983. To je celoletni gledališki omnibus v režiji Tomija Janežiča, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki bodo premierno uprizarjane vsak mesec, vsebinsko pa so tesno povezane in prepletene. Prolog cikla dvanajstih predstav je gledališki dogodek 1972, ki si ga je ogledala Petra Tanko. vir foto: www.go2025.eu
Še pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, ki bo na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici začel projekt Gledališka Dodekalogija 1972 – 1983. To je celoletni gledališki omnibus v režiji Tomija Janežiča, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki bodo premierno uprizarjane vsak mesec, vsebinsko pa so tesno povezane in prepletene. Prolog cikla dvanajstih predstav je gledališki dogodek 1972, ki si ga je ogledala Petra Tanko. vir foto: www.go2025.eu
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).
Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.
Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.
V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na tretjeuvrščeni biro Sadar Vuga, ki je ponudil rešitev izrabe obstoječe infrastrukture in nato v sodelovanju še z drugimi partnerji pripravil strategijo za tako imenovani EPK distrikt. Arhitekt Boštjan Vuga upa, da bo imela nova obmejna ureditev dolgoročne učinke, kot bi lahko bil celo skupni študentski kampus. ''Kar se zdaj dogaja v Novi Gorici, je za to urbano sredino velik projekt,'' pravi in doda, da je ''bistveno, ne da meja med Novo Gorico in Gorico v Italiji izgine, temveč da postane porozna''.
V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na tretjeuvrščeni biro Sadar Vuga, ki je ponudil rešitev izrabe obstoječe infrastrukture in nato v sodelovanju še z drugimi partnerji pripravil strategijo za tako imenovani EPK distrikt. Arhitekt Boštjan Vuga upa, da bo imela nova obmejna ureditev dolgoročne učinke, kot bi lahko bil celo skupni študentski kampus. ''Kar se zdaj dogaja v Novi Gorici, je za to urbano sredino velik projekt,'' pravi in doda, da je ''bistveno, ne da meja med Novo Gorico in Gorico v Italiji izgine, temveč da postane porozna''.
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je za razliko od tlačanstva veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je za razliko od tlačanstva veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).