Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

27. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zapisi iz močvirja

Sestre selivke

27. 2. 2024

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

7 min

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Dogodki in odmevi

Čeprav se vse bolj približuje uveljavitev preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo, vlada in sindikat Fides še vedno vztrajata vsak na svojem bregu

27. 2. 2024

Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov

29 min

Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov

Aktualna tema

Neutolažljivi poljski kmetje nadaljujejo proteste

27. 2. 2024

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

9 min

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 27.02

27. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

27. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

4 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji

Interventno urejanje vodotokov po poplavah še ni končano

27. 2. 2024

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zasavju 75 evropskih milijonov za prestrukturiranje regije, a jim za nove naložbe manjka zemljišč. - Področje rokodelstva naj bi bilo v prihodnje sistemsko in s tem bolje urejeno. - V Mariboru se podobno kot v Ljubljani lotevajo združevanja vrtcev. - V Ajdovščini je januarja začelo delovati podjetje, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic.

19 min

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zasavju 75 evropskih milijonov za prestrukturiranje regije, a jim za nove naložbe manjka zemljišč. - Področje rokodelstva naj bi bilo v prihodnje sistemsko in s tem bolje urejeno. - V Mariboru se podobno kot v Ljubljani lotevajo združevanja vrtcev. - V Ajdovščini je januarja začelo delovati podjetje, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic.

Danes do 13:00

Fides in vlada tudi sedmi teden stavke nič bliže dogovoru

27. 2. 2024

Zaostrene razmere v zdravstvu odpirajo več pogovornih front. Svoje bodo danes pristavili v državnem zboru in državnem svetu, popoldne se bo oglasil tudi zdravniški sindikat Fides. Za zdaj z vlado ostajata vsak na svojem bregu, strah bolnikov pa se krepi, saj se bliža prvi marec in z njim dan uveljavitve umika soglasij za nadurno delo. Vlada je včeraj predstavila ukrepe za ublažitev razmer, direktorji zdravstvenih ustanov bodo denimo zdravnike lahko razporejali v izmene. Druge teme oddaje: - Rusija svari pred napotitvijo vojakov iz članic Nata v Ukrajino - Lesna panoga se ohlaja, opažajo organizatorji dražbe lesa v Slovenj Gradcu - Odstranitev neeksplodirane bombe v Novi Gorici predvidoma 10. marca

17 min

Zaostrene razmere v zdravstvu odpirajo več pogovornih front. Svoje bodo danes pristavili v državnem zboru in državnem svetu, popoldne se bo oglasil tudi zdravniški sindikat Fides. Za zdaj z vlado ostajata vsak na svojem bregu, strah bolnikov pa se krepi, saj se bliža prvi marec in z njim dan uveljavitve umika soglasij za nadurno delo. Vlada je včeraj predstavila ukrepe za ublažitev razmer, direktorji zdravstvenih ustanov bodo denimo zdravnike lahko razporejali v izmene. Druge teme oddaje: - Rusija svari pred napotitvijo vojakov iz članic Nata v Ukrajino - Lesna panoga se ohlaja, opažajo organizatorji dražbe lesa v Slovenj Gradcu - Odstranitev neeksplodirane bombe v Novi Gorici predvidoma 10. marca

Opoldnevnik

Pri odstranitvi neeksplodirane letalske bombe v Novi Gorici ni pričakovati težav

27. 2. 2024

Pred nevtralizacijo neeksplodirane bombe, ki bo predvidoma potekala 10. marca, bodo pregledali še del terena, da bi vsa morebitna najdena neeksplodirana sredstva deaktivirali isti dan V oddaji tudi o tem: - V središču Nove Gorice parkirišča zasedena, garažna hiša pa je prazna. - V Biljah imajo novo nogometno tribuno in hitrostne ovire. - Rokometni selektor je izbral igralce za olimpijske kvalifikacije.

10 min

Pred nevtralizacijo neeksplodirane bombe, ki bo predvidoma potekala 10. marca, bodo pregledali še del terena, da bi vsa morebitna najdena neeksplodirana sredstva deaktivirali isti dan V oddaji tudi o tem: - V središču Nove Gorice parkirišča zasedena, garažna hiša pa je prazna. - V Biljah imajo novo nogometno tribuno in hitrostne ovire. - Rokometni selektor je izbral igralce za olimpijske kvalifikacije.

Aktualna tema

Kdo naj popusti? Vlada? Zdravniki?

27. 2. 2024

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay

15 min

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay

Na današnji dan

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

22. 2. 2024

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

6 min

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Točno opoldne

Predstavniki Študentske organizacije so danes pred državnim zborom predstavili nov Zakon za urejanje položaja študentov

27. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Vroči mikrofon

dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

27. 2. 2024

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

40 min

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

EU minuta

Kmetje s traktorji zasedli ulice Bruslja med sestankom kmetijskih ministrov EU-ja

27. 2. 2024

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

2 min

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

Izluščeno

Tekma za najboljša dva za volanom se je začela

27. 2. 2024

Mladi voznice in vozniki imajo tudi letos priložnost, da pokažejo kako spretni so za volanom in kako poznajo pravila cestnega prometa. Spletni test je vstopnica za praktični del tekmovanja v akciji Najboljši za volanom, podrobneje je potek letošnje akcije razložil Erik Logar iz AMZS.

5 min

Mladi voznice in vozniki imajo tudi letos priložnost, da pokažejo kako spretni so za volanom in kako poznajo pravila cestnega prometa. Spletni test je vstopnica za praktični del tekmovanja v akciji Najboljši za volanom, podrobneje je potek letošnje akcije razložil Erik Logar iz AMZS.

Radijska tribuna

Pokojnine precej višje, novosti pri vdovskih pokojninah

27. 2. 2024

Upokojenci bodo konec februarja prejeli še 0,6 odstotka višjo pokojnino. Letošnja usklajevanja in novosti so znova tema Radijske tribune; med drugim ste slišali, kakšne so spremembe pri vdovskih pokojninah in kakšna je vloga Zpiza pri presoji upravičenosti do oskrbovalca družinskega pomočnika.

42 min

Upokojenci bodo konec februarja prejeli še 0,6 odstotka višjo pokojnino. Letošnja usklajevanja in novosti so znova tema Radijske tribune; med drugim ste slišali, kakšne so spremembe pri vdovskih pokojninah in kakšna je vloga Zpiza pri presoji upravičenosti do oskrbovalca družinskega pomočnika.

Svetovalni servis

Abeceda nujne prve pomoči

27. 2. 2024

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

26 min

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Ob osmih

Jože Jeromel: Tudi ameriške violine so narejene iz slovenskega lesa

26. 2. 2024

V Slovenj Gradcu že 18 let pripravljajo licitacijo našega najbolj vrednega lesa z vseh koncev Slovenije. Dražba velja za največjo v tem delu Evrope in je eden od znanilcev razmer v panogi. Slovenske gozdove pestijo podnebne spremembe, ki iz naših gozdov med drugim izpodrinjajo smreko, ta pa je med najbolj zaželenimi drevesnimi vrstami. Nekoliko ostrejša klima je na Savinjskem, Gorenjskem in Koroškem, zato upajo, da bi se tam ohranila. 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, na dražbi les letos prodaja 760 lastnikov. O tem Ob osmih z Jožetom Jeromlom, predsednikom društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.

15 min

V Slovenj Gradcu že 18 let pripravljajo licitacijo našega najbolj vrednega lesa z vseh koncev Slovenije. Dražba velja za največjo v tem delu Evrope in je eden od znanilcev razmer v panogi. Slovenske gozdove pestijo podnebne spremembe, ki iz naših gozdov med drugim izpodrinjajo smreko, ta pa je med najbolj zaželenimi drevesnimi vrstami. Nekoliko ostrejša klima je na Savinjskem, Gorenjskem in Koroškem, zato upajo, da bi se tam ohranila. 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, na dražbi les letos prodaja 760 lastnikov. O tem Ob osmih z Jožetom Jeromlom, predsednikom društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.

Jutranja poročila Radia Maribor

Različni organizatorji ta teden za otroke pripravljajo pester nabor brezplačnih dejavnosti in programov

27. 2. 2024

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

10 min

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

Drugi pogled

Sheridan Stevens, Združene države Amerike

27. 2. 2024

Napoved: Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled, Sheridan Stevens, prihaja iz Združenih držav Amerike. Ljubezenska zgodba jo je leta 2019 pripeljala v Nemčijo, dve leti pozneje pa sta se z možem Slovencem preselila v Slovenijo, točneje, v Kranj. A ker mož trenira plavanje v Trstu, sta pred nekaj meseci sklenila, da novo domovanje najdeta v obmorskem mestu Koper, kjer živita sedaj. Kako drugačno je življenje pri nas kot v Ameriki, koga najbolj pogreša, kako ji gre slovenščina in še kaj boste slišali v prihodnjih minutah – s Sheridan Stevens se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

10 min

Napoved: Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled, Sheridan Stevens, prihaja iz Združenih držav Amerike. Ljubezenska zgodba jo je leta 2019 pripeljala v Nemčijo, dve leti pozneje pa sta se z možem Slovencem preselila v Slovenijo, točneje, v Kranj. A ker mož trenira plavanje v Trstu, sta pred nekaj meseci sklenila, da novo domovanje najdeta v obmorskem mestu Koper, kjer živita sedaj. Kako drugačno je življenje pri nas kot v Ameriki, koga najbolj pogreša, kako ji gre slovenščina in še kaj boste slišali v prihodnjih minutah – s Sheridan Stevens se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Jutranjik

Fides meni, da bodo novi sklepi vlade še poslabšali dostopnost do zdravstvenih storitev

27. 2. 2024

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides očita vladi, da bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu, ki jih je sprejela zaradi zaostrovanja zdravniške stavke, le še poslabšala dostopnost zdravstvenih storitev. V oddaji tudi o tem: - Na novogoriški železniški postaji so našli še eno 250-kilogramsko neeksplodirano letalsko bombo. - Na mestnih avtobusih v Kopru bo s poletno sezono možno plačilo z bančno kartico. - Naftni derivati so se podražili. - Koper je pri nogometaših Brava osvojil točko.

10 min

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides očita vladi, da bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu, ki jih je sprejela zaradi zaostrovanja zdravniške stavke, le še poslabšala dostopnost zdravstvenih storitev. V oddaji tudi o tem: - Na novogoriški železniški postaji so našli še eno 250-kilogramsko neeksplodirano letalsko bombo. - Na mestnih avtobusih v Kopru bo s poletno sezono možno plačilo z bančno kartico. - Naftni derivati so se podražili. - Koper je pri nogometaših Brava osvojil točko.

Jutranja kronika

Druga jutranja kronika 07:00

27. 2. 2024

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

20 min

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Torkov kviz

"Kapljica solze nastane, ko se tekočina oblikuje v volumen vsaj 7 mikrolitrov"

27. 2. 2024

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.

11 min

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.

Jutranja kronika

Fides: vlada bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti javnega zdravstva še hitreje poslabšala dostopnost do storitev.

27. 2. 2024

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides očita vladi, da bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu, ki jih je sprejela zaradi zaostrovanja zdravniške stavke, le še hitreje poslabšala dostopnost zdravstvenih storitev. Vlada ob tem poudarja, da bodo ukrepi še posebej pomembni potem, ko bodo prenehala veljati soglasja za nadurno delo zdravnikom, ki so se za to odločili. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zdravstvo o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. - Macron: zaradi ruske agresije v Ukrjini ogrožena varnost vseh. - Učenci in dijaki na vzhodu države zimske počitnice začeli z bolj malo snega. Organizatorji s številnimi drugimi dejavnostmi.

12 min

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides očita vladi, da bo z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu, ki jih je sprejela zaradi zaostrovanja zdravniške stavke, le še hitreje poslabšala dostopnost zdravstvenih storitev. Vlada ob tem poudarja, da bodo ukrepi še posebej pomembni potem, ko bodo prenehala veljati soglasja za nadurno delo zdravnikom, ki so se za to odločili. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zdravstvo o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. - Macron: zaradi ruske agresije v Ukrjini ogrožena varnost vseh. - Učenci in dijaki na vzhodu države zimske počitnice začeli z bolj malo snega. Organizatorji s številnimi drugimi dejavnostmi.

Zrcalo dneva

Vlada pred prvim marcem z ukrepi za zaščito javnega zdravstva

26. 2. 2024

Vlada je sprejela prve ukrepe, s katerimi namerava v času stavke sindikata Fides zaščititi javni zdravstveni sistem. Bliža se namreč prvi marec, ko bodo začeli veljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Ukrepi so namenjeni predvsem podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Fides je v odzivu na vladne ukrepe zapisal, da bodo ti le še poslabšali dostopnost zdravstva in obremenili zdravnike.

8 min

Vlada je sprejela prve ukrepe, s katerimi namerava v času stavke sindikata Fides zaščititi javni zdravstveni sistem. Bliža se namreč prvi marec, ko bodo začeli veljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Ukrepi so namenjeni predvsem podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Fides je v odzivu na vladne ukrepe zapisal, da bodo ti le še poslabšali dostopnost zdravstva in obremenili zdravnike.

Naše poti

Romi v naselju Gazice pri Brežicah kljub dostopu do vode še vedno ostajajo brez elektrike

26. 2. 2024

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.

55 min

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.

Sotočja

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

26. 2. 2024

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.

59 min

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.

Radijski dnevnik

Vlada pripravlja ukrepe za zaščito javnega zdravstva

26. 2. 2024

V petek bodo začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov, zato vlada že pripravlja ukrepe za nemoteno zdravstveno oskrbo prebivalstva. Na ministrstvu za zdravje priznavajo pravico do stavke, a državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež ob tem poudarja, da se ne sme dopustiti, da ceno stavke nosijo pacienti, ki so najšibkejši člen. Pripravljajo tudi ukrepe za zaščito invalidov, ki zaradi zdravniške stavke te dni ostajajo brez vozniških dovoljenj. Drugi poudarki: - Vlada sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij - Vrata zveze Nato odprta za Švedsko po madžarski ratifikaciji vstopa - Ob zaostritvi med Izraelom in Hezbolahom se nadaljuje stradanje Palestincev v Gazi

20 min

V petek bodo začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov, zato vlada že pripravlja ukrepe za nemoteno zdravstveno oskrbo prebivalstva. Na ministrstvu za zdravje priznavajo pravico do stavke, a državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež ob tem poudarja, da se ne sme dopustiti, da ceno stavke nosijo pacienti, ki so najšibkejši člen. Pripravljajo tudi ukrepe za zaščito invalidov, ki zaradi zdravniške stavke te dni ostajajo brez vozniških dovoljenj. Drugi poudarki: - Vlada sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij - Vrata zveze Nato odprta za Švedsko po madžarski ratifikaciji vstopa - Ob zaostritvi med Izraelom in Hezbolahom se nadaljuje stradanje Palestincev v Gazi

Think Green

Festival nabiralništva vabi k brezplačnim spletnim predavanjem

24. 2. 2024

Nabiralništvo je ena najstarejših dejavnosti, kar jih pozna človek in zadnja leta spet pridobiva na pomenu. Povsem razumljivo, ko pa je večje zavedanje posameznika, da je hrana nabrana v naravi načeloma bolj zdrava kot gojena. Seveda pod določenimi predpostavkami. Odlična priložnost za podrobnejšo seznanitev z nabiralništvom, s posameznimi rastlinami in njihovo uporabnostjo in vedno bolj pestro ponudbo v kulinariki se ponovno obeta v okviru 2. festivala nabiralništva, ki bo prvi junijski vikend. O namenu je v današnji rubriki Think Green spregovorila ena izmed organizatoric Iva Hari, ki je ob tem povabila tudi na brezplačna spletna predavanja.

4 min

Nabiralništvo je ena najstarejših dejavnosti, kar jih pozna človek in zadnja leta spet pridobiva na pomenu. Povsem razumljivo, ko pa je večje zavedanje posameznika, da je hrana nabrana v naravi načeloma bolj zdrava kot gojena. Seveda pod določenimi predpostavkami. Odlična priložnost za podrobnejšo seznanitev z nabiralništvom, s posameznimi rastlinami in njihovo uporabnostjo in vedno bolj pestro ponudbo v kulinariki se ponovno obeta v okviru 2. festivala nabiralništva, ki bo prvi junijski vikend. O namenu je v današnji rubriki Think Green spregovorila ena izmed organizatoric Iva Hari, ki je ob tem povabila tudi na brezplačna spletna predavanja.

Primorski dnevnik

V Novi Gorici našli 250-kilogramsko bombo

26. 2. 2024

Gre za letalsko bombo iz druge svetovne vojne angleške izdelave. Prihodnjo nedeljo naj bi jo deaktivirali, ob tem pa evakuirali bližnje prebivalce z obeh strani meje. V oddaji tudi o tem: - Vlada pripravlja ukrepe za zaščito javnega zdravstva. - V obnovljeni mitnici v Senožečah bodo uredili muzej. - Na Bistriškem postavili zabojnike za zbiranje oblačil in obutve.

7 min

Gre za letalsko bombo iz druge svetovne vojne angleške izdelave. Prihodnjo nedeljo naj bi jo deaktivirali, ob tem pa evakuirali bližnje prebivalce z obeh strani meje. V oddaji tudi o tem: - Vlada pripravlja ukrepe za zaščito javnega zdravstva. - V obnovljeni mitnici v Senožečah bodo uredili muzej. - Na Bistriškem postavili zabojnike za zbiranje oblačil in obutve.

Studio ob 17.00

Predlog preoblikovanja nujne medicinske pomoči marsikje naletel na neodobravanje in zaskrbljenost

26. 2. 2024

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

55 min

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Aktualna tema

Posvet o ustanavljanju pokrajin v državnem svetu

26. 2. 2024

Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.

6 min

Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.

Dogodki in odmevi

Vlada sprejela prve ukrepe v odziv na stavko zdravnikov

26. 2. 2024

V odziv na zaostritev zdravniške stavke - z uveljavitvijo umika soglasij zdravnikov za nadurno delo - je vlada sprejela prve ukrepe. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ti vodstvom javnih zdravstvenih zavodov omogočajo, da po preverbi upravičenosti posameznih oblik dela za zdravnike, kot so dežurstva in stalna pripravljenost, delo reorganizirajo. Druge teme: - Kandidatka za vodenje pravosodnega resorja je Andreja Katič iz SD - Izrael bo stopnjeval napade na Rafo ter na borce Hezbolaha v Libanonu - Sredi Bruslja protest kmetov, ki blokirajo promet in zažigajo pnevmatike - Po nedavni eksploziji na Fazaneriji globa in registriran poraz za NK Maribor

29 min

V odziv na zaostritev zdravniške stavke - z uveljavitvijo umika soglasij zdravnikov za nadurno delo - je vlada sprejela prve ukrepe. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ti vodstvom javnih zdravstvenih zavodov omogočajo, da po preverbi upravičenosti posameznih oblik dela za zdravnike, kot so dežurstva in stalna pripravljenost, delo reorganizirajo. Druge teme: - Kandidatka za vodenje pravosodnega resorja je Andreja Katič iz SD - Izrael bo stopnjeval napade na Rafo ter na borce Hezbolaha v Libanonu - Sredi Bruslja protest kmetov, ki blokirajo promet in zažigajo pnevmatike - Po nedavni eksploziji na Fazaneriji globa in registriran poraz za NK Maribor

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

26. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Eppur si muove - In vendar se vrti

Iran v pripravah na prenos oblasti

26. 2. 2024

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.

20 min

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.

Po Sloveniji

Združitev novomeške in trebanjske zadruge je bila zdaetek v polno

26. 2. 2024

Drugi poudarki: - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o pogrebni dejavnosti - Naravovarstveniki na nogah zaradi javne razsvetljave na polju ob Blejskem jezeru. Ali gre za svetlobno onesnaževanje, bodo ugotavljali inšpektorji. - Brežiška občina naj bi začela urejati status zemljišč, na katerih živijo Romi, in tako pripomogla k njihovemu bolj kakovostnemu bivanju - Pri sveti Trojici v občini Podlehnik se na zimskem taboru družijo slepi in slabovidni

20 min

Drugi poudarki: - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o pogrebni dejavnosti - Naravovarstveniki na nogah zaradi javne razsvetljave na polju ob Blejskem jezeru. Ali gre za svetlobno onesnaževanje, bodo ugotavljali inšpektorji. - Brežiška občina naj bi začela urejati status zemljišč, na katerih živijo Romi, in tako pripomogla k njihovemu bolj kakovostnemu bivanju - Pri sveti Trojici v občini Podlehnik se na zimskem taboru družijo slepi in slabovidni

Danes do 13:00

Danes do trinajstih 13:00

26. 2. 2024

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

16 min

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Opoldnevnik

V Ajdovščini bodo razvijali meso iz izvornih celic

26. 2. 2024

Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu

13 min

Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu

Na današnji dan

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

22. 2. 2024

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

6 min

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Točno opoldne

Zimske počitnice dočakali tudi podravski otroci

26. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Aktualna tema

Lutke Mladje - 50 let neprekinjene lutkovne dejavnosti in upora koroških Slovencev

26. 2. 2024

Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.

9 min

Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.

Ime tedna

Klara Škrinjar: S pomočjo Zvezoskopa dobimo vpogled v omrežje ljudi, ki nam vladajo

26. 2. 2024

Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.

10 min

Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.

Aktualno na Radiu Maribor

Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči

26. 2. 2024

Sredi februarja se je začela že 19. preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Z njo želijo organizatorji opozoriti na vpliv čezmernega uživanja alkohola na odnose, na (ne)varnost v prometu in na nasilje in bolezni, ki jih povzroča. Odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi je znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Med njimi so še posebej ranljivi otroci in mladostniki, pa smo slišali v mednarodnem tednu otork alkoholikov.

13 min

Sredi februarja se je začela že 19. preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Z njo želijo organizatorji opozoriti na vpliv čezmernega uživanja alkohola na odnose, na (ne)varnost v prometu in na nasilje in bolezni, ki jih povzroča. Odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi je znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Med njimi so še posebej ranljivi otroci in mladostniki, pa smo slišali v mednarodnem tednu otork alkoholikov.

EU minuta

Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament bodo 9. junija

26. 2. 2024

»Odgovornost državljank in državljanov je, da se volitev udeležijo,« sporoča predsednica države, Nataša Pirc Musar. Volitve v Evropski parlament bodo v nedeljo, 9. junija.

1 min

»Odgovornost državljank in državljanov je, da se volitev udeležijo,« sporoča predsednica države, Nataša Pirc Musar. Volitve v Evropski parlament bodo v nedeljo, 9. junija.

Med štirimi stenami

Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?

26. 2. 2024

V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.

30 min

V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.

Odkrivamo Maribor

Zimske počitnice

26. 2. 2024

Zimske počitnice šolarjem niso prinesle snega, a to še ne pomeni, da bodo zato manj zabavne. Obiskali smo mariborske počitnikarje in preverili, kako si bodo krajšali proste dni.

28 min

Zimske počitnice šolarjem niso prinesle snega, a to še ne pomeni, da bodo zato manj zabavne. Obiskali smo mariborske počitnikarje in preverili, kako si bodo krajšali proste dni.

Svetovalni servis

Upokojitveni prehod

26. 2. 2024

Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica. Ne samo zaradi tega, ker je pokojnina nižja od plače, ampak tudi zato, ker je naenkrat prostega časa več kot v času službe. Kako preživeti upokojitveni prehod čim manj boleče in kako se pripraviti na upokojitev? Ali si je zaradi upokojitve treba postaviti nove cilje v življenju? Gost v studiu Prvega bo antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš.

27 min

Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica. Ne samo zaradi tega, ker je pokojnina nižja od plače, ampak tudi zato, ker je naenkrat prostega časa več kot v času službe. Kako preživeti upokojitveni prehod čim manj boleče in kako se pripraviti na upokojitev? Ali si je zaradi upokojitve treba postaviti nove cilje v življenju? Gost v studiu Prvega bo antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš.

Jutranja poročila Radia Maribor

Med mariborskim gledališčem in Čeligijevim stolpom bi gradili stanovanja

26. 2. 2024

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

10 min

Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše

Jutranjik

Slovenska košarkarska reprezentanca je z odliko opravila uvodni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo

26. 2. 2024

Pred dvorano in v njej se je zbralo nekaj skupin protestnikov, ki so mirno, s transparenti in zastavami izrazili solidarnost s prebivalci Palestine. V jutranjiku tudi o tem: - 19 mesecev po požaru na Krasu oškodovanci zahtevajo vsaj odgovor. - Premier naj bi državnemu zboru poslal ime kandidata za novega ministra ali ministrico. - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o pogrebni dejavnosti.

13 min

Pred dvorano in v njej se je zbralo nekaj skupin protestnikov, ki so mirno, s transparenti in zastavami izrazili solidarnost s prebivalci Palestine. V jutranjiku tudi o tem: - 19 mesecev po požaru na Krasu oškodovanci zahtevajo vsaj odgovor. - Premier naj bi državnemu zboru poslal ime kandidata za novega ministra ali ministrico. - Občina Nova Gorica bo vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o pogrebni dejavnosti.

Jutranja kronika

Pred petkovo uveljavitvijo umikov soglasij zdravnikov k nadurnemu delu bo vlada razpravljala o ukrepih za zagotavljanje delovanja zdravstva

26. 2. 2024

Začenja se sedmi teden zdravniške stavke, ko bodo v petek začeli veljati umiki soglasij zdravnikov k nadurnemu delu. Vrstijo se pozivi - tudi politike - h končanju stavke in reševanju odprtih vprašanj, a Fides vztraja, da se ne bo uklonil pritiskom, in nadaljuje stavko. V sredo naj bi se nadaljevala pogajanja za zdravstveni plačni steber, to popoldne pa bodo znova sedli za pogajalsko mizo sindikati javnega sektorja in vlada. Sindikati pričakujejo vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij ter razpravo o višini regresa, ki bo izplačan marca. Druge teme oddaje: - Madžarska bo kot zadnja članica Nata po napovedih potrdila pridružitev Švedske zavezništvu - Izraelski vojni kabinet o ofenzivi na Rafo in morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi - Žlahtna komedijanta prihajata iz ljubljanske Drame, najboljša komedija iz celjskega gledališča - Druga zmaga košarkarske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo velik korak k uvrstitvi nanj

21 min

Začenja se sedmi teden zdravniške stavke, ko bodo v petek začeli veljati umiki soglasij zdravnikov k nadurnemu delu. Vrstijo se pozivi - tudi politike - h končanju stavke in reševanju odprtih vprašanj, a Fides vztraja, da se ne bo uklonil pritiskom, in nadaljuje stavko. V sredo naj bi se nadaljevala pogajanja za zdravstveni plačni steber, to popoldne pa bodo znova sedli za pogajalsko mizo sindikati javnega sektorja in vlada. Sindikati pričakujejo vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij ter razpravo o višini regresa, ki bo izplačan marca. Druge teme oddaje: - Madžarska bo kot zadnja članica Nata po napovedih potrdila pridružitev Švedske zavezništvu - Izraelski vojni kabinet o ofenzivi na Rafo in morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi - Žlahtna komedijanta prihajata iz ljubljanske Drame, najboljša komedija iz celjskega gledališča - Druga zmaga košarkarske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo velik korak k uvrstitvi nanj

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play