Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.
Poslanci in poslanke obravnavajo že drugo letošnjo interpelacijo notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki so jo vložili NSi in Demokrati. Ministru med drugim očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in poslabšanje splošne varnosti. Poklukar je zatrdil, da je v obeh mandatih vedno deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno. Druge teme: - Netanjahu premirje v Gazi še naprej pogojuje s popolnim uničenjem Hamasa. - Evropska komisija: Unija se pripravlja na vse možne izide trgovinskih pogajanj z ZDA. - V Ilirski Bistrici nameravajo več delov ozemlja povezati v regijski park Snežnik.
Poslanci in poslanke obravnavajo že drugo letošnjo interpelacijo notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki so jo vložili NSi in Demokrati. Ministru med drugim očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in poslabšanje splošne varnosti. Poklukar je zatrdil, da je v obeh mandatih vedno deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno. Druge teme: - Netanjahu premirje v Gazi še naprej pogojuje s popolnim uničenjem Hamasa. - Evropska komisija: Unija se pripravlja na vse možne izide trgovinskih pogajanj z ZDA. - V Ilirski Bistrici nameravajo več delov ozemlja povezati v regijski park Snežnik.
Ministrstvo za infrastrukturo je dvignilo roke od težav, ki so nastale zaradi urejanje obrobnega ankaranskega kanala, češ da za to niso pristojni. Luka Koper naložbo sicer izvaja zato, da bo lahko na delu ankaranske bonifike, ki sodi pod državni prostorski načrt, uredila kasete in kasneje nove površine za pristanišče. Se pa tudi danes nadaljujejo sestanki pristojnih, ki preverjajo, kaj lahko kljub pridobljenemu gradbenemu dovoljenju naredijo, da nova poglobitev ne bo prizadela kmetov in kmetijskih površin. V oddaji tudi o teh temah: - S čezmejnim projektom želijo uporabo vodika vpeljati tudi v občine. - Policijska postaja Ajdovščina se mora začasno preseliti. - Zaključil se je 31. Eurofest.
Ministrstvo za infrastrukturo je dvignilo roke od težav, ki so nastale zaradi urejanje obrobnega ankaranskega kanala, češ da za to niso pristojni. Luka Koper naložbo sicer izvaja zato, da bo lahko na delu ankaranske bonifike, ki sodi pod državni prostorski načrt, uredila kasete in kasneje nove površine za pristanišče. Se pa tudi danes nadaljujejo sestanki pristojnih, ki preverjajo, kaj lahko kljub pridobljenemu gradbenemu dovoljenju naredijo, da nova poglobitev ne bo prizadela kmetov in kmetijskih površin. V oddaji tudi o teh temah: - S čezmejnim projektom želijo uporabo vodika vpeljati tudi v občine. - Policijska postaja Ajdovščina se mora začasno preseliti. - Zaključil se je 31. Eurofest.
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini Prva slovenska pesnica … in še veliko več Prekmurje pripade Kraljevini SHS Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani se je pred 100 leti (1925) vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini Prva slovenska pesnica … in še veliko več Prekmurje pripade Kraljevini SHS Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani se je pred 100 leti (1925) vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - »Osvoboditev Palestine pomeni osvoboditev nas« - Cona 30 v Kamnici uradno ukinjena do novega šolskega leta - na mariborski medicinski fakulteti zvišanje števila vpisnih mest za višji letnik študija splošne in dentalne medicine - drevi odprtje razstav Vabljeni mladi in Nagrajenke Primavera 2024
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - »Osvoboditev Palestine pomeni osvoboditev nas« - Cona 30 v Kamnici uradno ukinjena do novega šolskega leta - na mariborski medicinski fakulteti zvišanje števila vpisnih mest za višji letnik študija splošne in dentalne medicine - drevi odprtje razstav Vabljeni mladi in Nagrajenke Primavera 2024
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.
Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič. Fotografija: BoBo
Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič. Fotografija: BoBo
Slovenske železnice za uporabnike potniških vlakov uvajajo novo brezplačno storitev SMS obveščanja o dogodkih in morebitnih spremembah voženj z vlakom in s tem nadgrajujejo digitalno izkušnjo svojih potnikov, tudi tujcev. Podrobneje o portalu Moj vlak v Izluščeno.
Slovenske železnice za uporabnike potniških vlakov uvajajo novo brezplačno storitev SMS obveščanja o dogodkih in morebitnih spremembah voženj z vlakom in s tem nadgrajujejo digitalno izkušnjo svojih potnikov, tudi tujcev. Podrobneje o portalu Moj vlak v Izluščeno.
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - notranji minister Boštjan Poklukar se bo še drugič zagovarjal pred poslanci - posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese sinoči v Mariboru - veliki načrti za nadaljnji razvoj Mariborskega Pohorja - jubilejna, stota zmaga Tadeja Pogačarja
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - notranji minister Boštjan Poklukar se bo še drugič zagovarjal pred poslanci - posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese sinoči v Mariboru - veliki načrti za nadaljnji razvoj Mariborskega Pohorja - jubilejna, stota zmaga Tadeja Pogačarja
Vrsta srečanj in pogovorov naj bi prinesla pot iz zagate, v katero se je spravila politika, najprej z odločitvijo o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih stroških, potem pa še z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba o posvetovalnem referendumu o članstvu v Natu. O pravnih dilemah se namerava premier pogovoriti z ustavnimi pravniki, sledila bo odločitev Svobode, kako naprej, nato bo predsednik vlade o vsem seznanil koalicijske partnerje, sledil bo še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. V oddaji tudi o tem: - Bolniki poleti še težje dostopajo do Ortopedske bolnišnice Valdoltra. - Svet delavcev Luke Koper še ni izbral kandidatov za nove nadzornike. - V občini Ilirska Bistrica načrtujejo polovico občinskega ozemlja spremeniti v regijski park Snežnik.
Vrsta srečanj in pogovorov naj bi prinesla pot iz zagate, v katero se je spravila politika, najprej z odločitvijo o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih stroških, potem pa še z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba o posvetovalnem referendumu o članstvu v Natu. O pravnih dilemah se namerava premier pogovoriti z ustavnimi pravniki, sledila bo odločitev Svobode, kako naprej, nato bo predsednik vlade o vsem seznanil koalicijske partnerje, sledil bo še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. V oddaji tudi o tem: - Bolniki poleti še težje dostopajo do Ortopedske bolnišnice Valdoltra. - Svet delavcev Luke Koper še ni izbral kandidatov za nove nadzornike. - V občini Ilirska Bistrica načrtujejo polovico občinskega ozemlja spremeniti v regijski park Snežnik.
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Po napovedih referendumov o dvigu obrambnih izdatkov in o članstvu v Natu se bo premier Robert Golob danes najprej posvetoval z ustavnimi pravniki. Sledilo bo zasedanje izvršnega odbora Gibanja Svoboda. Jutri bo predsednik vlade o vsem seznanil koalicijske partnerje, v petek pa sledi še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. Ob ocenah, da so šla politična preračunavanja tokrat predaleč, se kot možnost omenja tudi dogovor strank o odstopu od obeh referendumov. V oddaji tudi: - Notranjega ministra Poklukarja čaka že druga interpelacija - Ameriški odposlanec Witkoff napoveduje začasno premirje v Gazi - Začenja se tradicionalna Brežiška promenada
Po napovedih referendumov o dvigu obrambnih izdatkov in o članstvu v Natu se bo premier Robert Golob danes najprej posvetoval z ustavnimi pravniki. Sledilo bo zasedanje izvršnega odbora Gibanja Svoboda. Jutri bo predsednik vlade o vsem seznanil koalicijske partnerje, v petek pa sledi še sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. Ob ocenah, da so šla politična preračunavanja tokrat predaleč, se kot možnost omenja tudi dogovor strank o odstopu od obeh referendumov. V oddaji tudi: - Notranjega ministra Poklukarja čaka že druga interpelacija - Ameriški odposlanec Witkoff napoveduje začasno premirje v Gazi - Začenja se tradicionalna Brežiška promenada
V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.
V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.
Tadej Pogačar je z zmago na četrti etapi kolesarske dirke po Franciji dosegel svojo jubilejno, 100. zmago v karieri. Na dobrih 174 kilometrov dolgi trasi od Amiensa do Ruena je v sprintu manjše skupine prehitel Nizozemca Mathieuja van der Poela, ki je sicer obdržal rumeno majico vodilnega. Drugi poudarki: - Bo vladajoči politiki uspelo najti izhod iz referendumskih zagat? - Evropska komisija na področju vladavine prava v Uniji opaža pozitiven trend; posebej pa jo skrbi Madžarska. - Na jugu Francije divja gozdni požar, ob vetru se hitro širi tudi proti Marseillu.
Tadej Pogačar je z zmago na četrti etapi kolesarske dirke po Franciji dosegel svojo jubilejno, 100. zmago v karieri. Na dobrih 174 kilometrov dolgi trasi od Amiensa do Ruena je v sprintu manjše skupine prehitel Nizozemca Mathieuja van der Poela, ki je sicer obdržal rumeno majico vodilnega. Drugi poudarki: - Bo vladajoči politiki uspelo najti izhod iz referendumskih zagat? - Evropska komisija na področju vladavine prava v Uniji opaža pozitiven trend; posebej pa jo skrbi Madžarska. - Na jugu Francije divja gozdni požar, ob vetru se hitro širi tudi proti Marseillu.
Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V politiki je te dni videti okrepljena prizadevanja za izhod iz zmešnjave, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Napovedanih je več posvetovanj. Podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič je o področju obrambe medtem dejal, da ne gre za temo, na kateri bi nabirali politične točke, ter okrcal del obeh političnih polov. Drugi poudarki oddaje: - Kapitalski trgi ob burnem carinskem dogajanju presenetljivo mirni. - Italijanska avtomobilska industrija tone v vse večjo krizo. - Zakon o gostinstvu z več sto pripombami, sobodajalci napovedujejo ustavno presojo.
V politiki je te dni videti okrepljena prizadevanja za izhod iz zmešnjave, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Napovedanih je več posvetovanj. Podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič je o področju obrambe medtem dejal, da ne gre za temo, na kateri bi nabirali politične točke, ter okrcal del obeh političnih polov. Drugi poudarki oddaje: - Kapitalski trgi ob burnem carinskem dogajanju presenetljivo mirni. - Italijanska avtomobilska industrija tone v vse večjo krizo. - Zakon o gostinstvu z več sto pripombami, sobodajalci napovedujejo ustavno presojo.
V Psihiatrični bolnišnici Ormož so v tem tednu odprli ambulanto kliničnega farmacevta oziroma farmacevta svetovalca. To je prva tovrstna ambulanta v bolnišnici, gre za pomembno pridobitev slovenskega zdravstva. V Sloveniji je okrog 50 kliničnih farmacevtov, kar je glede na potrebe premalo.
V Psihiatrični bolnišnici Ormož so v tem tednu odprli ambulanto kliničnega farmacevta oziroma farmacevta svetovalca. To je prva tovrstna ambulanta v bolnišnici, gre za pomembno pridobitev slovenskega zdravstva. V Sloveniji je okrog 50 kliničnih farmacevtov, kar je glede na potrebe premalo.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Mariborska občina je na javnem razpisu prejela več kot 50 vlog občanov za sofinanciranje stroškov odlaganja odpadne azbestne kritine. Zdaj pristojna komisija preverja popolnost posameznih vlog.
Mariborska občina je na javnem razpisu prejela več kot 50 vlog občanov za sofinanciranje stroškov odlaganja odpadne azbestne kritine. Zdaj pristojna komisija preverja popolnost posameznih vlog.
Poslanci so opravili razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki sledi volji volivcev, saj so ti na posvetovalnem referendumu izrazili željo, da se ta pravica zakonsko uredi. Razprava je bila zaznamovana z izražanjem verskih prepričanj in filozofskih stališč, pri čemer koalicija trdi, da zakon uzakonja dostojno smrt, pri čemer poudarjajo, da evtanazija ni več del zakona, opozicija pa, da legalizira usmrtitev. Najbolj burno razpravo je v državnem zboru sicer sprožil amandma k 19. členu zakona, ki so ga vložili v NSI. V oddaji tudi o tem: - Medtem ko izraelska vojska pustoši po Gazi, mirovna pogajanja v Katarju doslej niso prinesla preboja - Washington naj bi uslišal prošnje Kijeva po dodatnih dobavah orožja - V Vitanju si po petkovem neurju želijo državne pomoči pri odpravljanju škode
Poslanci so opravili razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki sledi volji volivcev, saj so ti na posvetovalnem referendumu izrazili željo, da se ta pravica zakonsko uredi. Razprava je bila zaznamovana z izražanjem verskih prepričanj in filozofskih stališč, pri čemer koalicija trdi, da zakon uzakonja dostojno smrt, pri čemer poudarjajo, da evtanazija ni več del zakona, opozicija pa, da legalizira usmrtitev. Najbolj burno razpravo je v državnem zboru sicer sprožil amandma k 19. členu zakona, ki so ga vložili v NSI. V oddaji tudi o tem: - Medtem ko izraelska vojska pustoši po Gazi, mirovna pogajanja v Katarju doslej niso prinesla preboja - Washington naj bi uslišal prošnje Kijeva po dodatnih dobavah orožja - V Vitanju si po petkovem neurju želijo državne pomoči pri odpravljanju škode
Zaradi včerajšnjih in današnjih padavin je znova narasel pretok reke Rižane, kar pomeni, da Rižanski vodovod za zagotavljanje vodooskrbe ne črpa več podtalnice. V tem trenutku je vodooskrba v štirih obalnih občinah stabilna. A ravnanje z vodo naj ne bo razsipno, opozarjajo v Rižanskem vodovodu. Ostali poudarki oddaje: - V Ilirski Bistrici so predstavili predlog za ustanovitev regijskega parka - vanj bi vključili polovico občine. - Ajdovska občina bo stanovalcem v ožjem središču omogočila polovično sofinanciranje obnove fasad. - V našem novogoriškem studiu so posneli zvočno knjigo Borisa Pahorja Mesto v zalivu. - V veljavi je oranžno vremensko opozorilo; s Kanina poročajo o snegu.
Zaradi včerajšnjih in današnjih padavin je znova narasel pretok reke Rižane, kar pomeni, da Rižanski vodovod za zagotavljanje vodooskrbe ne črpa več podtalnice. V tem trenutku je vodooskrba v štirih obalnih občinah stabilna. A ravnanje z vodo naj ne bo razsipno, opozarjajo v Rižanskem vodovodu. Ostali poudarki oddaje: - V Ilirski Bistrici so predstavili predlog za ustanovitev regijskega parka - vanj bi vključili polovico občine. - Ajdovska občina bo stanovalcem v ožjem središču omogočila polovično sofinanciranje obnove fasad. - V našem novogoriškem studiu so posneli zvočno knjigo Borisa Pahorja Mesto v zalivu. - V veljavi je oranžno vremensko opozorilo; s Kanina poročajo o snegu.
Prebivalci mariborske krajevne skupnosti Kamnica bodo po odmevnem političnem boju, kot kaže, le dočakali ukinitev sporne cone 30 skozi skoraj celotno naselje. Kakšna bo nova ureditev?
Prebivalci mariborske krajevne skupnosti Kamnica bodo po odmevnem političnem boju, kot kaže, le dočakali ukinitev sporne cone 30 skozi skoraj celotno naselje. Kakšna bo nova ureditev?
Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.
Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.
Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Plečnikov diplomant poveljeval partizanski brigadi Spravna slovesnost v Kočevskem rogu Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije novembra 1945.
Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Plečnikov diplomant poveljeval partizanski brigadi Spravna slovesnost v Kočevskem rogu Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije novembra 1945.
'Julij brez plastike' je mednarodno gibanje, ki tudi letos ozavešča o problematiki onesnaževanja s plastiko. Predvsem tista za enkratno uporabo je prekrila že toliko zemlje, da je sprememba miselnosti potrošnikov nujna. Svetovni dan brez plastičnih vrečk je potregel s podatkom, da potrošnja lahkih plastičnih vrečk zadnja leta pada, a še vedno jih prebivalec porabi povprečno 67 na leto. Plastične slamice so z evropsko direktivo prepovedane že več let, a še vedno 'krasijo' večino postreženih pijač. (Foto EPA)
'Julij brez plastike' je mednarodno gibanje, ki tudi letos ozavešča o problematiki onesnaževanja s plastiko. Predvsem tista za enkratno uporabo je prekrila že toliko zemlje, da je sprememba miselnosti potrošnikov nujna. Svetovni dan brez plastičnih vrečk je potregel s podatkom, da potrošnja lahkih plastičnih vrečk zadnja leta pada, a še vedno jih prebivalec porabi povprečno 67 na leto. Plastične slamice so z evropsko direktivo prepovedane že več let, a še vedno 'krasijo' večino postreženih pijač. (Foto EPA)
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjjm temam: - svetovni letalski potniški promet lani dosegel nov rekord - Mariborska občina na dražbi MLM v stečaju kupila skladiščni objekt - v Kamnici naj bi ukinili cono 30
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjjm temam: - svetovni letalski potniški promet lani dosegel nov rekord - Mariborska občina na dražbi MLM v stečaju kupila skladiščni objekt - v Kamnici naj bi ukinili cono 30
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnie naslednjim temam: - Donald Trump je napovedal nadaljnje pošiljke orožja Ukrajini - začenja se energetska prenova ptujske gimnazije in srednje šolskega centra - Zlata trsna rumenica tudi letos ogroža slovenske vinograde
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnie naslednjim temam: - Donald Trump je napovedal nadaljnje pošiljke orožja Ukrajini - začenja se energetska prenova ptujske gimnazije in srednje šolskega centra - Zlata trsna rumenica tudi letos ogroža slovenske vinograde
Pod peticijo za ukinitev vinjete na hitri cesti Škofije Koper se je podpisalo 8 tisoč prebivalcev slovenske Istre. Poslanka Meira Hot in poslanec Felice Ziza sta vložila podpise v državni zbor ob prisotnosti civilne iniciative Škofije po meri ljudi. V oddaji tudi o teh temah: - V koaliciji iščejo načine, kako urediti referendumsko zmedo. - Ankaranski župan bo svetnikom bo predlagal sklep o ustavitvi del na ankaranski bonifiki. - Podaljšan rok za ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev Kanina.
Pod peticijo za ukinitev vinjete na hitri cesti Škofije Koper se je podpisalo 8 tisoč prebivalcev slovenske Istre. Poslanka Meira Hot in poslanec Felice Ziza sta vložila podpise v državni zbor ob prisotnosti civilne iniciative Škofije po meri ljudi. V oddaji tudi o teh temah: - V koaliciji iščejo načine, kako urediti referendumsko zmedo. - Ankaranski župan bo svetnikom bo predlagal sklep o ustavitvi del na ankaranski bonifiki. - Podaljšan rok za ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev Kanina.
V koaliciji iščejo načine, kako se izkopati iz referendumske zagate. Po izglasovanem referendumu o zvišanju obrambnih izdatkov in premierjevi napovedi referenduma o članstvu v Natu stroka svari, da so šle notranjepolitične igrice tokrat predaleč. Jutri se bo premier Robert Golob sešel z ustavnimi pravniki, nato pa še s koalicijskima partnericama in predsedniki drugih parlamentarnih strank Ostali poudarki oddaje: Poslanci o prostovoljnem končanju življenja; predlagatelji zakona poudarjajo številne varovalke, nasprotniki neurejenost paliative Netanjahu Trumpa predlagal za Nobelovega nagrajenca za mir Von der Leyen zavrnila vse očitke iz nezaupnice, glasovanje v četrtek, podpore nezaupnici ni pričakovati
V koaliciji iščejo načine, kako se izkopati iz referendumske zagate. Po izglasovanem referendumu o zvišanju obrambnih izdatkov in premierjevi napovedi referenduma o članstvu v Natu stroka svari, da so šle notranjepolitične igrice tokrat predaleč. Jutri se bo premier Robert Golob sešel z ustavnimi pravniki, nato pa še s koalicijskima partnericama in predsedniki drugih parlamentarnih strank Ostali poudarki oddaje: Poslanci o prostovoljnem končanju življenja; predlagatelji zakona poudarjajo številne varovalke, nasprotniki neurejenost paliative Netanjahu Trumpa predlagal za Nobelovega nagrajenca za mir Von der Leyen zavrnila vse očitke iz nezaupnice, glasovanje v četrtek, podpore nezaupnici ni pričakovati
Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.
Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.
Državni zbor bo danes med drugim obravnaval predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga volilci na lanskem posvetovalnem referendumu podprli. Podporniki izpostavljajo pomen pravice do izbire, nasprotniki pa opozarjajo na pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu in paliativni oskrbi. V oddaji tudi: - Netanjahu v Washgtonu znova o razseljevanju Palestincev - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v celoti zavrnila očitke iz predloga nezaupnice - V vasi Grčarice v občini Ribnica bodo po več desetletjih dobili prenovljeno igrišče
Državni zbor bo danes med drugim obravnaval predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga volilci na lanskem posvetovalnem referendumu podprli. Podporniki izpostavljajo pomen pravice do izbire, nasprotniki pa opozarjajo na pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu in paliativni oskrbi. V oddaji tudi: - Netanjahu v Washgtonu znova o razseljevanju Palestincev - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v celoti zavrnila očitke iz predloga nezaupnice - V vasi Grčarice v občini Ribnica bodo po več desetletjih dobili prenovljeno igrišče
V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.
V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.
V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
V koaliciji se pojavljajo trenja, potem ko je Gibanje Svoboda v petek napovedalo predlog o posvetovalnem referendumu o Natu. Premier Robert Golob bo ta teden o tem govoril tako z ustavnimi pravniki kot z izvršnim odborom stranke ter koalicijskima strankama SD in Levica. O odnosih med koalicijskimi partnericami je to popoldne razpravljalo tudi predsedstvo koalicijske SD. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci prvič po letu 2014 razpravljajo o predlogu nezaupnice Evropski komisiji. - Prometna varnost v prvi polovici leta slabša kot v enakem obdobju lani, posebej pri ranljivih udeležencih. - Zmagovalec tretje etape dirke po Franciji Belgijec Tim Merlier, v vrhu skupnega seštevka ni sprememb.
V koaliciji se pojavljajo trenja, potem ko je Gibanje Svoboda v petek napovedalo predlog o posvetovalnem referendumu o Natu. Premier Robert Golob bo ta teden o tem govoril tako z ustavnimi pravniki kot z izvršnim odborom stranke ter koalicijskima strankama SD in Levica. O odnosih med koalicijskimi partnericami je to popoldne razpravljalo tudi predsedstvo koalicijske SD. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci prvič po letu 2014 razpravljajo o predlogu nezaupnice Evropski komisiji. - Prometna varnost v prvi polovici leta slabša kot v enakem obdobju lani, posebej pri ranljivih udeležencih. - Zmagovalec tretje etape dirke po Franciji Belgijec Tim Merlier, v vrhu skupnega seštevka ni sprememb.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih.
Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.
Napoved dveh referendumov s področja obrambe je razburkala slovensko politično krajino, zatresla pa tudi temelje vlade. Premier Robert Golob, ki je v petek napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu, zdaj napoveduje vrsto posvetovanj. Kako bodo vplivala na nadaljnje korake vladajoče politike, bomo videli v drugi polovici tedna. Drugi poudarki oddaje: - Kaj si od vnovičnega obiska v Beli hiši obeta izraelski premier Netanjahu? - Države skupine Brics želijo večjo zastopanost v mednarodnih organizacijah. - Kranjska osnovna šola Jakoba Aljaža bo za pomoč pri imenovanju vodstva zaprosila ministrstvo.
Napoved dveh referendumov s področja obrambe je razburkala slovensko politično krajino, zatresla pa tudi temelje vlade. Premier Robert Golob, ki je v petek napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu, zdaj napoveduje vrsto posvetovanj. Kako bodo vplivala na nadaljnje korake vladajoče politike, bomo videli v drugi polovici tedna. Drugi poudarki oddaje: - Kaj si od vnovičnega obiska v Beli hiši obeta izraelski premier Netanjahu? - Države skupine Brics želijo večjo zastopanost v mednarodnih organizacijah. - Kranjska osnovna šola Jakoba Aljaža bo za pomoč pri imenovanju vodstva zaprosila ministrstvo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.