Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Umetnost možnega

Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.

Zadnje oddaje in prispevki

Pa ne spet vroča jesen? – Urška Mlinarič in Gregor Drnovšek

26. 1. 2023

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

48 min

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Politični cirkus na visokih obratih - Miran Lesjak, Dnevnik

11. 1. 2023

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

51 min

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Politična kriza za finale super volilnega leta: Robert Škrjanc, Aljoša Peršak, Matija Mastnak

8. 12. 2022

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

47 min

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Slovenski Napoleon in bilanca volilnega super leta – Janez Markeš

1. 12. 2022

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

52 min

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

To je bil jasen NE destruktivni politiki

28. 11. 2022

Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.

29 min

Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.

V ciljni ravnini – Zoran Potič in Miha Orešnik

9. 11. 2022

Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!

55 min

Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!

Čaka nas ideološko obarvana kampanja pred drugim krogom

24. 10. 2022

Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirata volilne rezultate in preigravata scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo, kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih, ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?

30 min

Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirata volilne rezultate in preigravata scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo, kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih, ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?

Kvalifikacije pred drugim krogom – Rok Kajzer in Uroš Esih

19. 10. 2022

Volilna kampanja se izteka, v nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Pravi čas, da v podkastu o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod kampanjo in pregledamo zadnje javnomnenjske ankete. Kolega novinarja in komentatorja Uroš Esih (Delo) in Rok Kajzer (Večer) se strinjata, da je kampanja potekala relativno mirno, da so se kandidati bolj soočali z voditelji oddaj kot pa drug z drugim, pa tudi, da ključni spopad za vstop v drugi krog še vedno poteka na levi sredini, medtem ko je na desnici favorit že znan. Se bosta v zadnjih dneh kampanje vključila tudi Robert Golob in Janez Janša? Koliko bi glas prvega koristil Brglezu in ali bi javna podpora drugega lahko škodovala Logarju? Kakšno težo ima vnovična podpora Milana Kučana Nataši Pirc Musar? Seveda nismo šli niti mimo trenj v koaliciji, kjer sta se Gibanje Svoboda in SD spopadla za kandidate za lokalne volitve. Ker so tokratno epizodo tričetrtinsko prevzeli Mariborčani, smo podrobno govorili prav o predvolilnem spopadu za štajersko prestolnico. Ta je, pravi Rok, »mikro odslikava« razmerij med strankami, ki vodijo državno politiko. In še: končno smo dobili novi avizo! Na poslušanje!

53 min

Volilna kampanja se izteka, v nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Pravi čas, da v podkastu o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod kampanjo in pregledamo zadnje javnomnenjske ankete. Kolega novinarja in komentatorja Uroš Esih (Delo) in Rok Kajzer (Večer) se strinjata, da je kampanja potekala relativno mirno, da so se kandidati bolj soočali z voditelji oddaj kot pa drug z drugim, pa tudi, da ključni spopad za vstop v drugi krog še vedno poteka na levi sredini, medtem ko je na desnici favorit že znan. Se bosta v zadnjih dneh kampanje vključila tudi Robert Golob in Janez Janša? Koliko bi glas prvega koristil Brglezu in ali bi javna podpora drugega lahko škodovala Logarju? Kakšno težo ima vnovična podpora Milana Kučana Nataši Pirc Musar? Seveda nismo šli niti mimo trenj v koaliciji, kjer sta se Gibanje Svoboda in SD spopadla za kandidate za lokalne volitve. Ker so tokratno epizodo tričetrtinsko prevzeli Mariborčani, smo podrobno govorili prav o predvolilnem spopadu za štajersko prestolnico. Ta je, pravi Rok, »mikro odslikava« razmerij med strankami, ki vodijo državno politiko. In še: končno smo dobili novi avizo! Na poslušanje!

V živo z LD;GD iz Avdiofestivala

10. 10. 2022

Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.

53 min

Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.

Osem kandidatov brez krmarja – Matej Grošelj, Večer

28. 9. 2022

Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...

42 min

Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...

Volitve in referendumi: zdaj ali nikoli!

14. 9. 2022

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.

49 min

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.

Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

22. 6. 2022

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

54 min

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Odkrito o politiki in medijih – Silvester Šurla

8. 6. 2022

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

50 min

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

Prva preigravanja in prepovedani položaji – Suzana Kos in Gregor Drnovšek

26. 5. 2022

Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!

31 min

Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!

Preludij za politično sredino – Metka Majer in Uroš Esih

10. 5. 2022

Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.

61 min

Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.

Golob na strehi – Miran Lesjak

26. 4. 2022

Dva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.

53 min

Dva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.

Povolilna epizoda: Umetnost možnega v živo

25. 4. 2022

Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.

33 min

Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.

Bunker v predvolilnem ringu – Tjaša Slokar Kos (POP TV) in Ali Žerdin (Delo)

13. 4. 2022

Dočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.

47 min

Dočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.

Zadnji tedni in boj na požiralniku – Matija Stepišnik

30. 3. 2022

Zdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice, torej na repu, ki lahko za katero od manjših strank postane požiralnik. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.

48 min

Zdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice, torej na repu, ki lahko za katero od manjših strank postane požiralnik. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.

Še pomnite, volivci? - Suzana Lovec

16. 3. 2022

Tokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.

50 min

Tokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.

Volivci iščejo voditelja, ne avtokrata – Janja Božič Marolt

2. 3. 2022

Covid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

51 min

Covid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

"Ljubezen" med naravnimi partnerji – Anže Božič

10. 2. 2022

Šef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!

46 min

Šef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!

Predvolilne dileme: golob, vrabec ali sokol? - Primož Cirman

26. 1. 2022

Trideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi igro vladajoča stranka in njeni sateliti.

55 min

Trideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi igro vladajoča stranka in njeni sateliti.

Novi igralci in stare zamere – Uroš Esih

12. 1. 2022

Tokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da bo tokrat lahko pomembno vlogo odigrala predvsem civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva.

53 min

Tokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da bo tokrat lahko pomembno vlogo odigrala predvsem civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva.

Ko je nemogoče postalo mogoče – dr. Vlado Miheljak

29. 12. 2021

V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.

63 min

V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.

Skrivnosti predvolilnih anket - Zoran Potič

16. 12. 2021

Volitve bodo zagotovo 24. aprila prihodnje leto, je Alešu v intervjuju za Radio Slovenija povedal predsednik države Pahor. Da je zastavica padla, dokazujejo tudi nove stranke in zavezništva, ki brstijo na desni in levi, še zlasti pa na sredini. In seveda poslanski prestopi, značilni za zadnjo četrtino mandata. A največ razburjenja, dvomov in špekulacij so v politiki sprožile meritve javnega mnenja Mediane in Ninamedie, ki so jih v zadnjih tednih objavili vsi osrednji slovenski mediji. Kaj nam pravzaprav pripovedujejo odstotki podpore strankam? Kako lahko razumemo visoke štartne številke novih ali celo še neobstoječih strank? Najin tokratni gost, komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, opozarja, da ta hip na temelju anket še zdaleč ne moremo sklepati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec prihodnjih volitev. Jasni pa so trendi in ti napovedujejo neusmiljen predvolilni boj. Z Zoranom analiziramo tudi možnosti »novih novih obrazov«, na prvem mestu seveda Roberta Goloba. Pa tudi o zeleni barvi, ki preplavlja politiko in ki prav tako napoveduje naskok na politično sredino.

44 min

Volitve bodo zagotovo 24. aprila prihodnje leto, je Alešu v intervjuju za Radio Slovenija povedal predsednik države Pahor. Da je zastavica padla, dokazujejo tudi nove stranke in zavezništva, ki brstijo na desni in levi, še zlasti pa na sredini. In seveda poslanski prestopi, značilni za zadnjo četrtino mandata. A največ razburjenja, dvomov in špekulacij so v politiki sprožile meritve javnega mnenja Mediane in Ninamedie, ki so jih v zadnjih tednih objavili vsi osrednji slovenski mediji. Kaj nam pravzaprav pripovedujejo odstotki podpore strankam? Kako lahko razumemo visoke štartne številke novih ali celo še neobstoječih strank? Najin tokratni gost, komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, opozarja, da ta hip na temelju anket še zdaleč ne moremo sklepati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec prihodnjih volitev. Jasni pa so trendi in ti napovedujejo neusmiljen predvolilni boj. Z Zoranom analiziramo tudi možnosti »novih novih obrazov«, na prvem mestu seveda Roberta Goloba. Pa tudi o zeleni barvi, ki preplavlja politiko in ki prav tako napoveduje naskok na politično sredino.

Politične alternative in iskanje izmuzljive sredine - Grega Repovž

1. 12. 2021

Politični prostor je pol leta pred volitvami zamrznjen. Glasovanje o interpelaciji ministru Marjanu Dikaučiču, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo »pridruženih« poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. Pozicije so torej jasne – na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na številne stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? O političnih alternativah in tistih, ki to niso, sva se v tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z odgovornim urednikom tednika Mladina Grego Repovžem.

46 min

Politični prostor je pol leta pred volitvami zamrznjen. Glasovanje o interpelaciji ministru Marjanu Dikaučiču, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo »pridruženih« poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. Pozicije so torej jasne – na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na številne stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? O političnih alternativah in tistih, ki to niso, sva se v tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z odgovornim urednikom tednika Mladina Grego Repovžem.

Bog odpušča, kaj pa volivci? – Jernej Šmajdek

17. 11. 2021

Epidemija je v polnem zamahu, zdravstveni sistem na kolenih, v politični »vzporedni resničnosti« pa poteka temeljita kadrovska prenova. Najbolj na očeh javnosti so seveda menjave v energetiki. To med drugim razkriva menjave generacij v jedru SDS, zadrege Nove Slovenije, pa tudi pomanjkanje idej na drugi strani političnega spektra. Vse to, pa tudi sporočilo afere »glupi davki«, natančno in brezkompromisno analizira gost pete epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek. Dolgoletni novinar in urednik v Slovenski tiskovni agenciji je zdaj novinar časnika Finance. Politika skozi oči politologa, ki je obenem tudi izvrsten poznavalec gospodarskih gibanj in procesov. Obvezno poslušanje za vse, ki jih zanimajo realna ozadja delovanja slovenske politike skozi desetletja!

48 min

Epidemija je v polnem zamahu, zdravstveni sistem na kolenih, v politični »vzporedni resničnosti« pa poteka temeljita kadrovska prenova. Najbolj na očeh javnosti so seveda menjave v energetiki. To med drugim razkriva menjave generacij v jedru SDS, zadrege Nove Slovenije, pa tudi pomanjkanje idej na drugi strani političnega spektra. Vse to, pa tudi sporočilo afere »glupi davki«, natančno in brezkompromisno analizira gost pete epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek. Dolgoletni novinar in urednik v Slovenski tiskovni agenciji je zdaj novinar časnika Finance. Politika skozi oči politologa, ki je obenem tudi izvrsten poznavalec gospodarskih gibanj in procesov. Obvezno poslušanje za vse, ki jih zanimajo realna ozadja delovanja slovenske politike skozi desetletja!

Kam izginjajo ribe politične sredine? – Metka Majer in Gregor Drnovšek

3. 11. 2021

Podkast o politiki Umetnost možnega se v četrti epizodi druge sezone vrača k svojim koreninam. Gosta sta namreč novinarja, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu. Nekdanja sodelavca, zdaj tekmeca v medijskem prostoru (in seveda dobra kolega), televizijska novinarja Metka Majer (Pop TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija). Oba sta spremljala dramatično dogajanje v parlamentu, ko je pred dnevi propadel poskus opozicije, da bi z obstrukcijo dokazala, da vladna koalicija nima več večine. Oba od blizu spremljata agonijo propadanja stranke Desus. Dobro sta obveščena o načrtih za ustanavljanje novih strank. In oba zelo dobro vesta, kaj pomeni poročanje o političnem dogajanju v državi v času, ko je osrednji vladni kanal obveščanja javnosti – twitter.

48 min

Podkast o politiki Umetnost možnega se v četrti epizodi druge sezone vrača k svojim koreninam. Gosta sta namreč novinarja, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu. Nekdanja sodelavca, zdaj tekmeca v medijskem prostoru (in seveda dobra kolega), televizijska novinarja Metka Majer (Pop TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija). Oba sta spremljala dramatično dogajanje v parlamentu, ko je pred dnevi propadel poskus opozicije, da bi z obstrukcijo dokazala, da vladna koalicija nima več večine. Oba od blizu spremljata agonijo propadanja stranke Desus. Dobro sta obveščena o načrtih za ustanavljanje novih strank. In oba zelo dobro vesta, kaj pomeni poročanje o političnem dogajanju v državi v času, ko je osrednji vladni kanal obveščanja javnosti – twitter.

Protesti, politika in nespodobni tviti – Mojca Širok in Miha Orešnik

20. 10. 2021

Protesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.

50 min

Protesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.

Protesti ali kaj je presenetilo politiko – dr. Samo Uhan

6. 10. 2021

Protesti postajajo del našega vsakdana, vsak teden policija uporabi vodni top, zrak v središču Ljubljane je vse pogosteje poln solzilca. Kaj se dogaja? In kaj ta »upor ljudstva«, pisane množice, ki nima prepoznavne politične agende, pomeni za politiko, vladajočo in opozicijsko? Kdo bi lahko na ta vprašanja bolje odgovoril kot sociolog iz katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede? Gost druge epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega je Samo Uhan, ki pravi, da so časi za sociologe res skrajno zanimivi in izzivalni. Veseli so torej možnosti, da raziskujejo družbene fenomene, kakršnih pri nas še bilo. Žal pa niso veseli izsledkov svojih raziskav. Razmere so kaotične, v veliki meri neobvladljive. Ocenjuje, da se je zelo kmalu po prevzemu oblasti sedanje vladne koalicije zgodila erozija zaupanja v delovanje institucij. Kar ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi zgodila še erozija zaupanja v stroko, ki ni uspela uveljaviti lastne strokovne avtonomije in se je pustila instrumentalizirat. Z prvim obrazom sredinih protestov Zoranom Stevanovičem se je čez noč pojavil nov populizem, kakršnega do zdaj še nismo poznali, saj je brez jasnega sistema vrednot in jasno definiranih ciljev. Kljub vsemu Uhan ni preveč črnogled, priznava pa, da bo za umiritev razmer potreben čas.

40 min

Protesti postajajo del našega vsakdana, vsak teden policija uporabi vodni top, zrak v središču Ljubljane je vse pogosteje poln solzilca. Kaj se dogaja? In kaj ta »upor ljudstva«, pisane množice, ki nima prepoznavne politične agende, pomeni za politiko, vladajočo in opozicijsko? Kdo bi lahko na ta vprašanja bolje odgovoril kot sociolog iz katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede? Gost druge epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega je Samo Uhan, ki pravi, da so časi za sociologe res skrajno zanimivi in izzivalni. Veseli so torej možnosti, da raziskujejo družbene fenomene, kakršnih pri nas še bilo. Žal pa niso veseli izsledkov svojih raziskav. Razmere so kaotične, v veliki meri neobvladljive. Ocenjuje, da se je zelo kmalu po prevzemu oblasti sedanje vladne koalicije zgodila erozija zaupanja v delovanje institucij. Kar ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi zgodila še erozija zaupanja v stroko, ki ni uspela uveljaviti lastne strokovne avtonomije in se je pustila instrumentalizirat. Z prvim obrazom sredinih protestov Zoranom Stevanovičem se je čez noč pojavil nov populizem, kakršnega do zdaj še nismo poznali, saj je brez jasnega sistema vrednot in jasno definiranih ciljev. Kljub vsemu Uhan ni preveč črnogled, priznava pa, da bo za umiritev razmer potreben čas.

Politični zombi in populizem brez vodje – Luka Lisjak Gabrijelčič

22. 9. 2021

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. To je prva epizoda v novi sezoni. V uvodu v "vročo politično jesen" in v super volilno leto gostimo zgodovinarja, prevajalca, urednika revije Razpotja in kolumnista časopisa Delo Luko Lisjaka Gabrijelčiča. Vlada ima rekordno nizko podporo, trhlo večino v parlamentu, proteste na ulicah, hkrati pa Počivalšek napoveduje "podaljške" mandata. Kako je to mogoče? In kaj nam pripoveduje pisana množica, ki se je zbrala na "proticepilskih" protestih, ki so se sprevrgli v nasilje? Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na politični potencial te množice, ki nima nobene realne politične moči, ni artikulirana in nima vodje. Vendar se do volitev to še lahko spremeni. Dejstvo, da vlada, kljub vsem težavam, ostaja, pripisuje nemoči opozicije. Luka Lisjak Gabrijelčič tudi pove, kdo je "zombi" slovenske politike in komu za uspeh na volitvah manjka to, da preprosto ni politik. Govorimo tudi o fenomenu stranke Desus, pa tudi o iskanju slovenskega Draghija. In imamo nov avizo, tokrat in posebej za naš podkast ga je pripravil Davorin Pavlica, naš zvesti poslušalec.

42 min

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. To je prva epizoda v novi sezoni. V uvodu v "vročo politično jesen" in v super volilno leto gostimo zgodovinarja, prevajalca, urednika revije Razpotja in kolumnista časopisa Delo Luko Lisjaka Gabrijelčiča. Vlada ima rekordno nizko podporo, trhlo večino v parlamentu, proteste na ulicah, hkrati pa Počivalšek napoveduje "podaljške" mandata. Kako je to mogoče? In kaj nam pripoveduje pisana množica, ki se je zbrala na "proticepilskih" protestih, ki so se sprevrgli v nasilje? Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na politični potencial te množice, ki nima nobene realne politične moči, ni artikulirana in nima vodje. Vendar se do volitev to še lahko spremeni. Dejstvo, da vlada, kljub vsem težavam, ostaja, pripisuje nemoči opozicije. Luka Lisjak Gabrijelčič tudi pove, kdo je "zombi" slovenske politike in komu za uspeh na volitvah manjka to, da preprosto ni politik. Govorimo tudi o fenomenu stranke Desus, pa tudi o iskanju slovenskega Draghija. In imamo nov avizo, tokrat in posebej za naš podkast ga je pripravil Davorin Pavlica, naš zvesti poslušalec.

Referendum kot politično sporočilo - Janez Markeš

16. 6. 2021

Imamo novega ministra za pravosodje, ki je širši, politični in strokovni javnosti popolnoma neznano ime. A ministrska ekipa je spet popolna in vlada vstopa v zadnje leto svojega mandata. To je bila iztočnica za Janeza Markeša, novinarja, urednika, analitika, kolumnista Sobotne priloge, najinega gosta iz prve vrste v jubilejni 20. epizodi, zadnji v tej sezoni. Govorili smo o vsem: o političnih konceptih, o tranzicijski dediščini iz devetdesetih, iz katere izhaja današnji fenomen politika Janeza Janše, o večplastni vsebini referenduma o zakonu o vodah, ki je prikladno premaknjen v poletni čas. Janez Markeš je človek knjige, fotografij Mateja Tonina na družbenih omrežjih si ni ogledal, ker omrežij sploh ne uporablja. Pač pa v nekaj minutah s citati in zgodovinskimi paralelami postavi piko in klicaj na aktualno politično dogajanje. Aleš se je na zadnjo epizodo sezone še posebej pripravil – preštel je minute in sekunde, goste in teme. Veliko vsega je bilo in še več bo, kajti jesen bo uvod v super volilno leto 2022. Lepo poletje in slišimo se znova septembra, v pregovorno vroči politični jeseni!

45 min

Imamo novega ministra za pravosodje, ki je širši, politični in strokovni javnosti popolnoma neznano ime. A ministrska ekipa je spet popolna in vlada vstopa v zadnje leto svojega mandata. To je bila iztočnica za Janeza Markeša, novinarja, urednika, analitika, kolumnista Sobotne priloge, najinega gosta iz prve vrste v jubilejni 20. epizodi, zadnji v tej sezoni. Govorili smo o vsem: o političnih konceptih, o tranzicijski dediščini iz devetdesetih, iz katere izhaja današnji fenomen politika Janeza Janše, o večplastni vsebini referenduma o zakonu o vodah, ki je prikladno premaknjen v poletni čas. Janez Markeš je človek knjige, fotografij Mateja Tonina na družbenih omrežjih si ni ogledal, ker omrežij sploh ne uporablja. Pač pa v nekaj minutah s citati in zgodovinskimi paralelami postavi piko in klicaj na aktualno politično dogajanje. Aleš se je na zadnjo epizodo sezone še posebej pripravil – preštel je minute in sekunde, goste in teme. Veliko vsega je bilo in še več bo, kajti jesen bo uvod v super volilno leto 2022. Lepo poletje in slišimo se znova septembra, v pregovorno vroči politični jeseni!

V začaranem krogu – Urška Mlinarič (Večer) in Barbara Eržen (Delo)

2. 6. 2021

Izhodišče za debato v 19. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega je bila tokrat zdaj že znamenita izjava predsednika države, da "ni politične krize, je pa povečana politična negotovost". Časopisni novinarki, ki politično in družbeno dogajanje spremljata iz prve vrste, Urška Mlinarič (Večer) in Barbara Eržen (Delo) ob novemu Pahorjevem evfemizmu menita, da smo se predsednikovih stališč brez ostrine že navadili in da do konca njegovega mandata ne gre pričakovati spremembe njegovega sloga. Dejstvo pa je, da je po novem prav vsako glasovanje v parlamentu nepredvidljivo. Ob špekulacijah, da bo negotovost presekal predsednik vlade z glasovanjem o zaupnici, kolegici opozorita, da je Janša zaupnico vložil le enkrat, leta 2008, ko je bil izid glasovanja predvidljiv. Ni pa šel po zaupnico v svojem drugem mandatu, ko so bila koalicijska razmerja manj predvidljiva in stabilna. V novi epizodi govorimo tudi o tem, zakaj gospodarstvo podpira vlado, vodstva sindikatov pa so se pridružila protestom, o tem, zakaj je kandidat za pravosodnega ministra Marko Starman in ne, denimo, Miro Cerar, pa tudi o tem, ali je Levica res ekstremistična in protiustavna stranka. In, ja, vsi se strinjamo, da je STA hrbtenica slovenske medijske krajine.

39 min

Izhodišče za debato v 19. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega je bila tokrat zdaj že znamenita izjava predsednika države, da "ni politične krize, je pa povečana politična negotovost". Časopisni novinarki, ki politično in družbeno dogajanje spremljata iz prve vrste, Urška Mlinarič (Večer) in Barbara Eržen (Delo) ob novemu Pahorjevem evfemizmu menita, da smo se predsednikovih stališč brez ostrine že navadili in da do konca njegovega mandata ne gre pričakovati spremembe njegovega sloga. Dejstvo pa je, da je po novem prav vsako glasovanje v parlamentu nepredvidljivo. Ob špekulacijah, da bo negotovost presekal predsednik vlade z glasovanjem o zaupnici, kolegici opozorita, da je Janša zaupnico vložil le enkrat, leta 2008, ko je bil izid glasovanja predvidljiv. Ni pa šel po zaupnico v svojem drugem mandatu, ko so bila koalicijska razmerja manj predvidljiva in stabilna. V novi epizodi govorimo tudi o tem, zakaj gospodarstvo podpira vlado, vodstva sindikatov pa so se pridružila protestom, o tem, zakaj je kandidat za pravosodnega ministra Marko Starman in ne, denimo, Miro Cerar, pa tudi o tem, ali je Levica res ekstremistična in protiustavna stranka. In, ja, vsi se strinjamo, da je STA hrbtenica slovenske medijske krajine.

Viseči parlament in Pahor v elementu - Katja Šeruga

19. 5. 2021

Tudi v 18. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se nismo mogli izogniti dogajanju v slovenski medijski krajini. Razlog je preprost: najina gostja je Katja Šeruga, odgovorna urednica novega medijskega projekta, spletnega portala N1, ki je tik pred začetkom izhajanja. N1 je velik mednarodni projekt in nova ponudba, čeprav bo tekmovala z že uveljavljenimi mediji, je zagotovo dobra novica. Katja sicer zagotovo sodi med novinarje, ki so spremljali slovensko politiko (in jo še vedno) iz prve vrste. Predvsem gledalci obeh največjih televizij zagotovo še niso pozabili njenih prodornih poročil iz parlamentarne in vladne palače. Zdaj se je parlament sicer znašel v položaju brez primere v politični zgodovini. A Katja se strinja, da to še ne pomeni, da so predčasne volitve pred vrati. Premier je tisti, ki jih lahko sproži in očitno tega ne namerava storiti. Zakaj, če pa je SDS vedno pripravljena na volitve? Očitno (tudi) zato, ker potrebujejo čas njegovi novi potencialni partnerji, ki bodo nastali na pogorišču SMC in Desusa, s katerim bi lahko sestavljal prihodnjo vlado. V novi epizodi tudi o tem, zakaj ni še nobenega resnega kandidata za novega predsednika države, pa tudi o tem, zakaj se Borut Pahor bolje počuti na zunanjepolitičnem parketu kot na domačem.

43 min

Tudi v 18. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se nismo mogli izogniti dogajanju v slovenski medijski krajini. Razlog je preprost: najina gostja je Katja Šeruga, odgovorna urednica novega medijskega projekta, spletnega portala N1, ki je tik pred začetkom izhajanja. N1 je velik mednarodni projekt in nova ponudba, čeprav bo tekmovala z že uveljavljenimi mediji, je zagotovo dobra novica. Katja sicer zagotovo sodi med novinarje, ki so spremljali slovensko politiko (in jo še vedno) iz prve vrste. Predvsem gledalci obeh največjih televizij zagotovo še niso pozabili njenih prodornih poročil iz parlamentarne in vladne palače. Zdaj se je parlament sicer znašel v položaju brez primere v politični zgodovini. A Katja se strinja, da to še ne pomeni, da so predčasne volitve pred vrati. Premier je tisti, ki jih lahko sproži in očitno tega ne namerava storiti. Zakaj, če pa je SDS vedno pripravljena na volitve? Očitno (tudi) zato, ker potrebujejo čas njegovi novi potencialni partnerji, ki bodo nastali na pogorišču SMC in Desusa, s katerim bi lahko sestavljal prihodnjo vlado. V novi epizodi tudi o tem, zakaj ni še nobenega resnega kandidata za novega predsednika države, pa tudi o tem, zakaj se Borut Pahor bolje počuti na zunanjepolitičnem parketu kot na domačem.

#zaobSTAnek ali vrnitev v osemdeseta - Igor Kršinar in Jure Trampuš

4. 5. 2021

Pred praznovanjem 30-letnice ustanovitve države novinarji kličemo na pomoč javnost. Kampanja #zaobSTAnek je brez primerjave v zgodovini – s prostovoljnimi prispevki bi morda lahko začasno rešili nacionalno tiskovno agencijo STA, ki je le še korak do finančnega zloma. Kako se je to lahko zgodilo? Bomo zbirali zamaške, da bo preživela agencija, ki pomeni hrbtenico slovenske medijske krajine? Tudi o tem sva se v 17.epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z Igorjem Kršinarjem, ki spremlja slovensko notranjo politiko in piše o njej v tedniku Reporter in Juretom Trampušem, ki dogajanja v družbi analizira v tedniku Mladina. Razmere v slovenski notranji politiki so še vedno zapletene – opozicija napoveduje bojkot dela parlamenta, vlada ne zapira nobene fronte, ampak odpira nove, 27.aprila se je na ulicah glavnega mesta zbralo 10 000 ljudi. Kaj se medtem dogaja v političnih poslanskih mehurčkih, kjer obe strani s spremenljivo srečo še vedno iščeta 46 glas, ki bi lahko spremenil parlamentarni status quo? Kakšne koalicije se napovedujejo pred volitvami? Zanimivo debato končujemo z novim avizom. Odličen je.

41 min

Pred praznovanjem 30-letnice ustanovitve države novinarji kličemo na pomoč javnost. Kampanja #zaobSTAnek je brez primerjave v zgodovini – s prostovoljnimi prispevki bi morda lahko začasno rešili nacionalno tiskovno agencijo STA, ki je le še korak do finančnega zloma. Kako se je to lahko zgodilo? Bomo zbirali zamaške, da bo preživela agencija, ki pomeni hrbtenico slovenske medijske krajine? Tudi o tem sva se v 17.epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z Igorjem Kršinarjem, ki spremlja slovensko notranjo politiko in piše o njej v tedniku Reporter in Juretom Trampušem, ki dogajanja v družbi analizira v tedniku Mladina. Razmere v slovenski notranji politiki so še vedno zapletene – opozicija napoveduje bojkot dela parlamenta, vlada ne zapira nobene fronte, ampak odpira nove, 27.aprila se je na ulicah glavnega mesta zbralo 10 000 ljudi. Kaj se medtem dogaja v političnih poslanskih mehurčkih, kjer obe strani s spremenljivo srečo še vedno iščeta 46 glas, ki bi lahko spremenil parlamentarni status quo? Kakšne koalicije se napovedujejo pred volitvami? Zanimivo debato končujemo z novim avizom. Odličen je.

Če bi jih slišale mame… - Mojca Zorko in Rok Kajzer

21. 4. 2021

Res je Umetnost možnega podkast o politiki. Ampak v 16.epizodi smo si vzeli nekaj minut tudi zase. Ne po naključju. Gosta sta izkušena novinarja in urednika, dobra poznavalca notranje politike in nevarnih razmerij med oblastjo in mediji. Mojca Zorko je urednica notranje politike na Slovenski tiskovni agenciji, ki se je zadnje mesece v središču političnega dogajanja v državi. Rok Kajzer je urednik Večerove Sobotne priloge in ve vse tudi o vsebini in konceptu legendarne Večerove satirične priloge Toti list. Mojca pove, kako se trudijo delati v skladu z vsemi poklicnimi načeli novinarji, ki ne vedo, če bodo čez dva meseca še dobili plače. Rok pa razloži, zakaj je Toti list nehote postal »uradni list« vlade, ki mu tem za satirično obdelavo nikoli ne zmanjka. V podkastu govorimo tudi o nivoju komuniciranja na družbenih omrežjih in v vrhovih politike. Sicer pa gosta v 16. epizodi natančno analizirata aktualne razmere - od nepisanih parlamentarnih pravilih, ki ne veljajo več, do možnosti (ne)enotne opozicije na prihodnjih volitvah. Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu in seveda - zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike.

53 min

Res je Umetnost možnega podkast o politiki. Ampak v 16.epizodi smo si vzeli nekaj minut tudi zase. Ne po naključju. Gosta sta izkušena novinarja in urednika, dobra poznavalca notranje politike in nevarnih razmerij med oblastjo in mediji. Mojca Zorko je urednica notranje politike na Slovenski tiskovni agenciji, ki se je zadnje mesece v središču političnega dogajanja v državi. Rok Kajzer je urednik Večerove Sobotne priloge in ve vse tudi o vsebini in konceptu legendarne Večerove satirične priloge Toti list. Mojca pove, kako se trudijo delati v skladu z vsemi poklicnimi načeli novinarji, ki ne vedo, če bodo čez dva meseca še dobili plače. Rok pa razloži, zakaj je Toti list nehote postal »uradni list« vlade, ki mu tem za satirično obdelavo nikoli ne zmanjka. V podkastu govorimo tudi o nivoju komuniciranja na družbenih omrežjih in v vrhovih politike. Sicer pa gosta v 16. epizodi natančno analizirata aktualne razmere - od nepisanih parlamentarnih pravilih, ki ne veljajo več, do možnosti (ne)enotne opozicije na prihodnjih volitvah. Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu in seveda - zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike.

Slovenska politika: Kdo je kje? – Janja Božič Marolt

7. 4. 2021

Slovenski parlament se je znašel v pat položaju: večina nimata niti vlada niti opozicija. Po odhodu treh poslancev SMC – ja ima vlada uradno le še 38 poslanskih glasov, opozicija pa 43. V vmesnem prostoru plavajo »prosti radikali« - poslanci, ki pretežno podpirajo vlado in ki se jim ne mudi na predčasne volitve. Teh zato verjetno še ne bo kmalu in stranke imajo še nekaj časa za pripravo strategij. O tem, iz kakšnih izhodišč bodo štartale, sva se Tanja in Aleš v 15. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z direktorico Mediane Janjo Božič Marolt. Pravi, da jo kličejo levi in desni – prvi ne morejo verjeti, da je SDS še vedno prepričljivo na prvem mestu med strankami, drugi pa, da levi sredini podpora nezadržno raste. Oboje je točno. Meritve javnega mnenja kažejo res zanimive premike: tudi to, da je še vedno prostor za novi »novi obraz«, hkrati pa so zdaj v prednosti stranke s trdno notranjo strukturo. A ankete zaznavajo o tudi skrb vzbujajoče spremembe slovenske družbe po enem letu epidemije.

53 min

Slovenski parlament se je znašel v pat položaju: večina nimata niti vlada niti opozicija. Po odhodu treh poslancev SMC – ja ima vlada uradno le še 38 poslanskih glasov, opozicija pa 43. V vmesnem prostoru plavajo »prosti radikali« - poslanci, ki pretežno podpirajo vlado in ki se jim ne mudi na predčasne volitve. Teh zato verjetno še ne bo kmalu in stranke imajo še nekaj časa za pripravo strategij. O tem, iz kakšnih izhodišč bodo štartale, sva se Tanja in Aleš v 15. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z direktorico Mediane Janjo Božič Marolt. Pravi, da jo kličejo levi in desni – prvi ne morejo verjeti, da je SDS še vedno prepričljivo na prvem mestu med strankami, drugi pa, da levi sredini podpora nezadržno raste. Oboje je točno. Meritve javnega mnenja kažejo res zanimive premike: tudi to, da je še vedno prostor za novi »novi obraz«, hkrati pa so zdaj v prednosti stranke s trdno notranjo strukturo. A ankete zaznavajo o tudi skrb vzbujajoče spremembe slovenske družbe po enem letu epidemije.

Premiki, z zamudo - Gregor Drnovšek in Žana Vertačnik

24. 3. 2021

Tokratno ekspresno, že štirinajsto epizodo podkasta Umetnost možnega smo posneli med interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Medtem ko se vzporedno z razpravo o delu Simonitija krhajo odnosi v koalicijski SMC in se s tem posledično izrisujejo spremenjena razmerja v političnem prostoru, smo se pogovarjali z novinarskima kolegoma, ki spremljata politično dogajanje povsem od blizu – Gregorja Drnovška s TV Slovenija in Žano Vertačnik z Večera. Oba pravita, da je tokratna interpelacija odlična popotnica za razumevanje aktualnega političnega trenutka in razmer v političnih vrstah, zlasti pa prihaja vse bolj na dan nezadovoljstvo posameznih (za zdaj še) koalicijskih poslancev. Poteze, ki jih utegnejo vsak hip povleči trije nezadovoljni poslanci SMC, še ne bodo ogrozili obstoja manjšinske vlade. Brez dvoma pa napovedujejo zanimivo dogajanje tudi v opoziciji, kjer »zamudnikov« po neuspešni konstruktivni nezaupnici morda ne bodo sprejemali odprtih rok. Bo nastala nova samostojna poslanska skupina? Vendarle bo ob takšnem razvoju dogodkov manjšinska vlada ohranila zadostno podporo v parlamentu, a le pri glasovanjih, ki ne zahtevajo absolutne večine. V tokratni epizodi govorimo tudi o povezovanjih, ki utegnejo zaznamovati predvolilno obdobje, ko se bodo mnoge stranke skušale otresti ideoloških predznakov ter iskale svoje mesto ne levo, ne desno, ampak na sredini. Predvsem pa bodo obljubljale, da bodo delale – »za ljudi«.

26 min

Tokratno ekspresno, že štirinajsto epizodo podkasta Umetnost možnega smo posneli med interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Medtem ko se vzporedno z razpravo o delu Simonitija krhajo odnosi v koalicijski SMC in se s tem posledično izrisujejo spremenjena razmerja v političnem prostoru, smo se pogovarjali z novinarskima kolegoma, ki spremljata politično dogajanje povsem od blizu – Gregorja Drnovška s TV Slovenija in Žano Vertačnik z Večera. Oba pravita, da je tokratna interpelacija odlična popotnica za razumevanje aktualnega političnega trenutka in razmer v političnih vrstah, zlasti pa prihaja vse bolj na dan nezadovoljstvo posameznih (za zdaj še) koalicijskih poslancev. Poteze, ki jih utegnejo vsak hip povleči trije nezadovoljni poslanci SMC, še ne bodo ogrozili obstoja manjšinske vlade. Brez dvoma pa napovedujejo zanimivo dogajanje tudi v opoziciji, kjer »zamudnikov« po neuspešni konstruktivni nezaupnici morda ne bodo sprejemali odprtih rok. Bo nastala nova samostojna poslanska skupina? Vendarle bo ob takšnem razvoju dogodkov manjšinska vlada ohranila zadostno podporo v parlamentu, a le pri glasovanjih, ki ne zahtevajo absolutne večine. V tokratni epizodi govorimo tudi o povezovanjih, ki utegnejo zaznamovati predvolilno obdobje, ko se bodo mnoge stranke skušale otresti ideoloških predznakov ter iskale svoje mesto ne levo, ne desno, ampak na sredini. Predvsem pa bodo obljubljale, da bodo delale – »za ljudi«.

Leto pozneje - Miran Lesjak

10. 3. 2021

Nekaj dni pred prvo obletnico tretje vlade Janeza Janše in nekaj ur pred dokončnim slovesom Karla Erjavca iz politike sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila dolgoletnega novinarja, analitika, komentatorja in odgovornega urednika časopisa Dnevnik Mirana Lesjaka. Med drugim Miran skrbno spremlja meritve javnega mnenja. Vlada je začela mandat s približno 50 odstotki podpore državljanov, ki je do maja zrasla na 60 odstotkov. To se je zgodilo v času prvega »lockdowna«, ko je družbeno življenje v celoti zastalo. Vlada je torej začela mandat z velikim zaupanjem državljanov, s podporo, kakršne prejšnje ekipe niso imele. Leto dni kasneje ima vlada manj kot tretjinsko podporo javnega mnenja in odprte fronte z nevladniki, mediji, kulturniki, dijaki, gostinci… Kaj se je zgodilo? Miran Lesjak analizira razloge za tako strm padec, pa tudi »ponudbo« na drugi strani političnega mavrice. Anti-janšizem ne bo dovolj, edina rešitev za opozicijo je skupen program, ki ponuja alternativo. In seveda je pomembno tudi to, kdo bi bil obraz te povezane opozicije. Lesjak meni, da napoved Jožeta P. Damijana, da bi nova liberalna stranka lahko nagovorila velik del volilnega telesa, ni realna. Prostor za liberalno stranko je v Sloveniji omejen pod 10 odstotkov, lahko je le jeziček na tehtnici. Ali bomo jeseni, če bomo poleti lahko šli na dopuste, v gostilne in čez meje, že pozabili na jezo, depresijo, žalost? In bodo torej tudi izid volitev, kadarkoli že bodo, precej drugačen od sedanjih napovedi? Tudi to je mogoče, se strinja Miran Lesjak, ki je sicer prepričan, da politično mrtvilo ta hip lahko razburkajo samo državljani. Če in ko bodo protesti dovoljeni… Premik policijske ure sicer kaže, da se to še ne bo zgodilo zelo kmalu. Ampak mi imamo nov avizo. Res je, tudi tokrat je najboljši!

42 min

Nekaj dni pred prvo obletnico tretje vlade Janeza Janše in nekaj ur pred dokončnim slovesom Karla Erjavca iz politike sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila dolgoletnega novinarja, analitika, komentatorja in odgovornega urednika časopisa Dnevnik Mirana Lesjaka. Med drugim Miran skrbno spremlja meritve javnega mnenja. Vlada je začela mandat s približno 50 odstotki podpore državljanov, ki je do maja zrasla na 60 odstotkov. To se je zgodilo v času prvega »lockdowna«, ko je družbeno življenje v celoti zastalo. Vlada je torej začela mandat z velikim zaupanjem državljanov, s podporo, kakršne prejšnje ekipe niso imele. Leto dni kasneje ima vlada manj kot tretjinsko podporo javnega mnenja in odprte fronte z nevladniki, mediji, kulturniki, dijaki, gostinci… Kaj se je zgodilo? Miran Lesjak analizira razloge za tako strm padec, pa tudi »ponudbo« na drugi strani političnega mavrice. Anti-janšizem ne bo dovolj, edina rešitev za opozicijo je skupen program, ki ponuja alternativo. In seveda je pomembno tudi to, kdo bi bil obraz te povezane opozicije. Lesjak meni, da napoved Jožeta P. Damijana, da bi nova liberalna stranka lahko nagovorila velik del volilnega telesa, ni realna. Prostor za liberalno stranko je v Sloveniji omejen pod 10 odstotkov, lahko je le jeziček na tehtnici. Ali bomo jeseni, če bomo poleti lahko šli na dopuste, v gostilne in čez meje, že pozabili na jezo, depresijo, žalost? In bodo torej tudi izid volitev, kadarkoli že bodo, precej drugačen od sedanjih napovedi? Tudi to je mogoče, se strinja Miran Lesjak, ki je sicer prepričan, da politično mrtvilo ta hip lahko razburkajo samo državljani. Če in ko bodo protesti dovoljeni… Premik policijske ure sicer kaže, da se to še ne bo zgodilo zelo kmalu. Ampak mi imamo nov avizo. Res je, tudi tokrat je najboljši!

Iz Bruslja z ljubeznijo – Matjaž Trošt in Peter Žerjavič

24. 2. 2021

Slovenija se je v minulih dneh znašla na radarju evropskih inštitucij. Razlog je odnos slovenske vlade do medijev in novinarjev, ki smo ga domači novinarji navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok. Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. O tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, zakaj se je tako ostro odzvala tudi evropska komisija, kako bo afera vplivala na slovensko predsedovanje, pa tudi kako vpliven in verodostojen medij je Politico, smo se v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjali z dvema izvrstnima poznavalcema bruseljskega političnega parketa - dolgoletnim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem in urednikom zunanjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija, ki je kar osem let poročal iz Bruslja, Matjažem Troštom. Ja, te dni je bilo zanimivo biti slovenski novinar v Bruslju, priznava Peter. Matjaž se strinja, da je tovrstna komunikacija politikov z mediji iz bruseljske perspektive nezaslišana. Peter razkriva ozadja ostrih reakcij evropske politike, Matjaž pa analizira posledice. V podkastu tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki - ki jih EU niti ni posebej zanimala - in aktualni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti. Nekaj besed smo namenili tudi družbenim omrežjem in lažnim profilom politikov. Mimogrede: Viktor Orban ne tvita, je pa aktiven na Facebooku. Seveda imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!

48 min

Slovenija se je v minulih dneh znašla na radarju evropskih inštitucij. Razlog je odnos slovenske vlade do medijev in novinarjev, ki smo ga domači novinarji navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok. Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. O tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, zakaj se je tako ostro odzvala tudi evropska komisija, kako bo afera vplivala na slovensko predsedovanje, pa tudi kako vpliven in verodostojen medij je Politico, smo se v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjali z dvema izvrstnima poznavalcema bruseljskega političnega parketa - dolgoletnim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem in urednikom zunanjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija, ki je kar osem let poročal iz Bruslja, Matjažem Troštom. Ja, te dni je bilo zanimivo biti slovenski novinar v Bruslju, priznava Peter. Matjaž se strinja, da je tovrstna komunikacija politikov z mediji iz bruseljske perspektive nezaslišana. Peter razkriva ozadja ostrih reakcij evropske politike, Matjaž pa analizira posledice. V podkastu tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki - ki jih EU niti ni posebej zanimala - in aktualni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti. Nekaj besed smo namenili tudi družbenim omrežjem in lažnim profilom politikov. Mimogrede: Viktor Orban ne tvita, je pa aktiven na Facebooku. Seveda imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!

Politika in prleški špricer - Ali Žerdin

10. 2. 2021

Enajsto epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli dan pred odločanjem vlade, ali bo Slovenija prestopila v tako imenovano oranžno fazo in nekaj ur pred tem, ko naj bi deset opozicijskih poslancev vložilo konstruktivno nezaupnico. Je lahko politično uspešna strategija opozicije, da serijsko vlaga interpelacije in si prizadeva zrušiti vlado z nezaupnico, za katero nima dovolj glasov? V resnici se je opozicija zbudila pozno, meni gost podkasta, novinar, komentator in analitik, urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Vsa ta orodja je največja stranka sedanje vlade, SDS, veliko bolj pogosto in relativno učinkovito uporabljala v času, ko je še bila v opoziciji. Žerdin meni, da je Karl Erjavec dovolj spreten politik, da morebiten poraz na glasovanju o nezaupnici ne pomeni nujno konec njegove politične kariere. Glasovanje, ki je tajno, pa bo v vsakem primeru nepredvidljivo do konca. Kaj pomenijo spontani izbruhi nezadovoljstva ljudi? Če se na ulice odpravijo starši osnovnošolskih otrok, ki se od oktobra šolajo od doma, to predvsem potrjuje, da samozadovoljstvo oblasti, kako uspešno je takšno šolanje, ni utemeljeno. Ali Žerdin, ki je »v živo« spremljal proteste od osemdesetih let, naredi zanimive primerjave. Govorili smo tudi o tem, kakšna je politična platforma programov »za ljudi«. Kdo so pravzaprav ti ljudje? Morda tisti, ki se kljub prepovedi srečujejo v lokalnih gostilnah? In ali to pomeni, da so programi drugih strank za »ne-ljudi«? V našem podkastu tudi nekaj besed o skrivnostih prleškega špricerja in, ja, imamo čisto nov avizo!

39 min

Enajsto epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli dan pred odločanjem vlade, ali bo Slovenija prestopila v tako imenovano oranžno fazo in nekaj ur pred tem, ko naj bi deset opozicijskih poslancev vložilo konstruktivno nezaupnico. Je lahko politično uspešna strategija opozicije, da serijsko vlaga interpelacije in si prizadeva zrušiti vlado z nezaupnico, za katero nima dovolj glasov? V resnici se je opozicija zbudila pozno, meni gost podkasta, novinar, komentator in analitik, urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Vsa ta orodja je največja stranka sedanje vlade, SDS, veliko bolj pogosto in relativno učinkovito uporabljala v času, ko je še bila v opoziciji. Žerdin meni, da je Karl Erjavec dovolj spreten politik, da morebiten poraz na glasovanju o nezaupnici ne pomeni nujno konec njegove politične kariere. Glasovanje, ki je tajno, pa bo v vsakem primeru nepredvidljivo do konca. Kaj pomenijo spontani izbruhi nezadovoljstva ljudi? Če se na ulice odpravijo starši osnovnošolskih otrok, ki se od oktobra šolajo od doma, to predvsem potrjuje, da samozadovoljstvo oblasti, kako uspešno je takšno šolanje, ni utemeljeno. Ali Žerdin, ki je »v živo« spremljal proteste od osemdesetih let, naredi zanimive primerjave. Govorili smo tudi o tem, kakšna je politična platforma programov »za ljudi«. Kdo so pravzaprav ti ljudje? Morda tisti, ki se kljub prepovedi srečujejo v lokalnih gostilnah? In ali to pomeni, da so programi drugih strank za »ne-ljudi«? V našem podkastu tudi nekaj besed o skrivnostih prleškega špricerja in, ja, imamo čisto nov avizo!

Druga politična smrt Karla Erjavca - Matija Stepišnik

27. 1. 2021

Na prvo obletnico odstopa Marjana Šarca in na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta smo v deseti epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega ugotavljali, da je slovenska politika ujeta v zanko. Karlu Erjavcu se vse bolj glasno odrekajo lastni poslanci, kar zmanjšuje možnost, da bi opozicija vložila konstruktivno nezaupnico. Hkrati pa je v negotovem položaju tudi vlada, ki je, vsaj na papirju, manjšinska. Z gostom podkasta, novinarjem, urednikom in komentatorjem časnika Večer, Matijo Stepišnikom, smo analizirali vzroke in posledice. Stepišnik opozarja na kontekst: imamo politično negotovo razmere v času, ko cepiva, ki smo ga tako težko čakali, ni dovolj, ko se epidemija znova širi in ko strokovnjaki resno opozarjajo na nevarne mutacije virusa. Iz prve vrste sta izginila dva ključna obraza boja proti epidemiji: govorec Jelko Kacin in vodja svetovalne strokovne skupine Bojana Beovič. Premier je še vedno tudi minister za zdravje. Je strategija opozicije, da vlado zasuje z interpelacijami, dobra? Stepišnik meni, da je nujno, da se začne politična razprava o tem, kaj se nam pravzaprav dogaja. Zakaj ukrepi ne delujejo? Zakaj je Slovenija tudi po podatkih za zadnjih 14 dni prva v Evropi po številu umrlih zaradi covida? In seveda: imamo nov odličen avizo! Najboljši doslej!

45 min

Na prvo obletnico odstopa Marjana Šarca in na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta smo v deseti epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega ugotavljali, da je slovenska politika ujeta v zanko. Karlu Erjavcu se vse bolj glasno odrekajo lastni poslanci, kar zmanjšuje možnost, da bi opozicija vložila konstruktivno nezaupnico. Hkrati pa je v negotovem položaju tudi vlada, ki je, vsaj na papirju, manjšinska. Z gostom podkasta, novinarjem, urednikom in komentatorjem časnika Večer, Matijo Stepišnikom, smo analizirali vzroke in posledice. Stepišnik opozarja na kontekst: imamo politično negotovo razmere v času, ko cepiva, ki smo ga tako težko čakali, ni dovolj, ko se epidemija znova širi in ko strokovnjaki resno opozarjajo na nevarne mutacije virusa. Iz prve vrste sta izginila dva ključna obraza boja proti epidemiji: govorec Jelko Kacin in vodja svetovalne strokovne skupine Bojana Beovič. Premier je še vedno tudi minister za zdravje. Je strategija opozicije, da vlado zasuje z interpelacijami, dobra? Stepišnik meni, da je nujno, da se začne politična razprava o tem, kaj se nam pravzaprav dogaja. Zakaj ukrepi ne delujejo? Zakaj je Slovenija tudi po podatkih za zadnjih 14 dni prva v Evropi po številu umrlih zaradi covida? In seveda: imamo nov odličen avizo! Najboljši doslej!

Po Trumpu Trump? - Miha Lampreht

13. 1. 2021

Deveta epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nekoliko drugačna od prejšnjih. V slovenski politiki je na začetku novega leta še vedno status quo. Karl Erjavec je dobil glasove poslancev lastne stranke. konstruktivno nezaupnico, a še vedno nimajo 46 glasov. Ali, kot bi rekel Jelko Kacin: naslednjih 14 dni bo odločilnih. Medtem pa so se zgodili pomembni premiki v svetovni politiki. Res je, vdor pristašev Donalda Trumpa v ameriški kongres je pomembna prelomnica, tudi za evropsko politiko in politike, pritrjuje gost devete epizode, nekdanji dopisnik iz Moskve, dolgoletni zunanjepolitični novinar, analitik in komentator Miha Lampreht. Vdori množic v parlamente različnih držav sicer niso novost. Sploh na Balkanu so bili tudi zadnja leta takšni prizori precej pogosti. A vdor v kongres države izvoznice demokracije je bili šok za Združene države in za cel svet. Miha Lampreht natančno analizira vzroke in posledice, tudi za evropsko politiko in evropske populiste. Osnovni postulati parlamentarne demokracije, vladavina prava, načelo ravnotežja vej oblasti, svoboda javne besede in nazorna vloga medijev, so na preizkušnji. Trump odhaja, a »trumpizem« ostaja. Tudi o tem govorimo v deveti epizodi podkasta Umetnost možnega. In seveda kreativnost v novem letu ne popušča - imamo nov najboljši avizo!

42 min

Deveta epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nekoliko drugačna od prejšnjih. V slovenski politiki je na začetku novega leta še vedno status quo. Karl Erjavec je dobil glasove poslancev lastne stranke. konstruktivno nezaupnico, a še vedno nimajo 46 glasov. Ali, kot bi rekel Jelko Kacin: naslednjih 14 dni bo odločilnih. Medtem pa so se zgodili pomembni premiki v svetovni politiki. Res je, vdor pristašev Donalda Trumpa v ameriški kongres je pomembna prelomnica, tudi za evropsko politiko in politike, pritrjuje gost devete epizode, nekdanji dopisnik iz Moskve, dolgoletni zunanjepolitični novinar, analitik in komentator Miha Lampreht. Vdori množic v parlamente različnih držav sicer niso novost. Sploh na Balkanu so bili tudi zadnja leta takšni prizori precej pogosti. A vdor v kongres države izvoznice demokracije je bili šok za Združene države in za cel svet. Miha Lampreht natančno analizira vzroke in posledice, tudi za evropsko politiko in evropske populiste. Osnovni postulati parlamentarne demokracije, vladavina prava, načelo ravnotežja vej oblasti, svoboda javne besede in nazorna vloga medijev, so na preizkušnji. Trump odhaja, a »trumpizem« ostaja. Tudi o tem govorimo v deveti epizodi podkasta Umetnost možnega. In seveda kreativnost v novem letu ne popušča - imamo nov najboljši avizo!

Pred političnim potresom - Zoran Potič

29. 12. 2020

Kako bi v času, ko državljani politiki ne zaupajo več, prepričali ljudstvo v koristnost cepljenja? Točneje kdo od politikov bi bil dovolj prepričljiv? Gost osme epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, novinar in komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, ima zanimivo idejo. V času, ko imamo eno manjšinsko vlado in drugo še vedno v permanentnem nastajanju, bi bilo najbolj prepričljivo sporočilo cepljenje vseh predsednikov naenkrat – levih, desnih, sredinskih, opozicijskih, vladnih… Nekakšna skupinska slika slovenske politike z injekcijami cepiva proti covidu 19. Takega prizora seveda ne bomo videli. Smo pa v osmi epizodi, zadnji v letošnjem letu, resno analizirali možnosti preživetja manjšinske vlade in na drugi strani nastanka nove. Lahko Karl Erjavec zbere 46 glasov v parlamentu? Koliko časa lahko SMC igra dvojno igro, ostaja v vladi, v parlamentu pa sodeluje z opozicijo? Vsi scenariji so ta hip še možni, so pa nekateri precej bolj verjetni. In, ja, imamo nov avizo! Seveda je najboljši in ga bomo zavrteli tudi čez dva tedna, torej že v letu 2021, ko načrtujemo nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje in srečno!

51 min

Kako bi v času, ko državljani politiki ne zaupajo več, prepričali ljudstvo v koristnost cepljenja? Točneje kdo od politikov bi bil dovolj prepričljiv? Gost osme epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, novinar in komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, ima zanimivo idejo. V času, ko imamo eno manjšinsko vlado in drugo še vedno v permanentnem nastajanju, bi bilo najbolj prepričljivo sporočilo cepljenje vseh predsednikov naenkrat – levih, desnih, sredinskih, opozicijskih, vladnih… Nekakšna skupinska slika slovenske politike z injekcijami cepiva proti covidu 19. Takega prizora seveda ne bomo videli. Smo pa v osmi epizodi, zadnji v letošnjem letu, resno analizirali možnosti preživetja manjšinske vlade in na drugi strani nastanka nove. Lahko Karl Erjavec zbere 46 glasov v parlamentu? Koliko časa lahko SMC igra dvojno igro, ostaja v vladi, v parlamentu pa sodeluje z opozicijo? Vsi scenariji so ta hip še možni, so pa nekateri precej bolj verjetni. In, ja, imamo nov avizo! Seveda je najboljši in ga bomo zavrteli tudi čez dva tedna, torej že v letu 2021, ko načrtujemo nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje in srečno!

Skrivnost številke 46 - Anže Božič

16. 12. 2020

V sedmi epizodi podkasta z gostom Anžetom Božičem, novinarjem POP TV in dobrim poznavalcem slovenske notranje politike, raziskujemo skrivnost številke 46. Najmanj toliko glasov bi potreboval kandidat za novega mandatarja v parlamentu in – jih še vedno nima. Anže pravi, da moramo nujno povedati, kdaj snemamo epizodo, ker je lahko že čez eno uro, zagotovo pa naslednji dan, vse drugače. Največ možnosti, da zbere dovolj glasov, ima še vedno Karl Erjavec, ki pa mora najprej prepričati lastne poslance. Ti pa se v sedanji vladni koaliciji čisto dobro počutijo. Anže napoveduje, da se bo vse odvijalo zelo hitro in da bo zelo verjetno konstruktivna nezaupnica vložena še letos. Če ne bo šlo drugače, tudi brez magične številke 46… Seveda imamo nov najboljši avizo, tokrat ga je pripravil Andrej Prezelj, glasbeni urednik na Prvem.

45 min

V sedmi epizodi podkasta z gostom Anžetom Božičem, novinarjem POP TV in dobrim poznavalcem slovenske notranje politike, raziskujemo skrivnost številke 46. Najmanj toliko glasov bi potreboval kandidat za novega mandatarja v parlamentu in – jih še vedno nima. Anže pravi, da moramo nujno povedati, kdaj snemamo epizodo, ker je lahko že čez eno uro, zagotovo pa naslednji dan, vse drugače. Največ možnosti, da zbere dovolj glasov, ima še vedno Karl Erjavec, ki pa mora najprej prepričati lastne poslance. Ti pa se v sedanji vladni koaliciji čisto dobro počutijo. Anže napoveduje, da se bo vse odvijalo zelo hitro in da bo zelo verjetno konstruktivna nezaupnica vložena še letos. Če ne bo šlo drugače, tudi brez magične številke 46… Seveda imamo nov najboljši avizo, tokrat ga je pripravil Andrej Prezelj, glasbeni urednik na Prvem.

Trenutki odločitve – Suzana Kos

2. 12. 2020

Še vedno smo sredi zaprtja javnega življenja, zato smo šesto epizodo podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki z gostjo Suzano Kos, novinarko in komentatorko časopisa Delo, posneli na daljavo. Suzana zelo dobro pozna dogajanje v strankah, v vladni koaliciji in v opozicijske KUL- z. In ugotavlja: ta hip so možne vse opcije. Da opozicija že v kratkem, po kongresu Desusa, ki se zaključi v soboto in na katerem bo stranka dobila novega (ali starega) predsednika, vloži konstruktivno nezaupnico. Da se obdrži sedanja vlada. Celo to, da gremo prihodnje leto na predčasne volitve. Suzana pripoveduje o napetostih, ki so v dveh vladnih strankah zdaj že vidne tudi navzven. O tem, da bo nujno povezovanje strank levih in liberalnih usmeritev, ki se zdaj zgubljajo v narcisizmu malih razlik svojih voditeljev. Analizira razloge, da vladni vrh vsak teden potegne vsaj eno kontroverzno temo, odločitev ali izjavo, ki potem deli in razburja javno mnenje. Je to zato, da odgovorni preusmerijo pozornost od katastrofalnih podatkov o epidemiji? Suzana Kos se strinja, da je to lahko eden od razlogov, a zagotovo ne edini. V našem podkastu ugtavljamo, da bo »prihodnjih 14 dni odločilnih« tudi v notranji politiki. Govorimo pa tudi o tem, zakaj so izjave estradnikov nenadoma postale osrednje teme političnih razprav v državi. In, ja, imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!

40 min

Še vedno smo sredi zaprtja javnega življenja, zato smo šesto epizodo podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki z gostjo Suzano Kos, novinarko in komentatorko časopisa Delo, posneli na daljavo. Suzana zelo dobro pozna dogajanje v strankah, v vladni koaliciji in v opozicijske KUL- z. In ugotavlja: ta hip so možne vse opcije. Da opozicija že v kratkem, po kongresu Desusa, ki se zaključi v soboto in na katerem bo stranka dobila novega (ali starega) predsednika, vloži konstruktivno nezaupnico. Da se obdrži sedanja vlada. Celo to, da gremo prihodnje leto na predčasne volitve. Suzana pripoveduje o napetostih, ki so v dveh vladnih strankah zdaj že vidne tudi navzven. O tem, da bo nujno povezovanje strank levih in liberalnih usmeritev, ki se zdaj zgubljajo v narcisizmu malih razlik svojih voditeljev. Analizira razloge, da vladni vrh vsak teden potegne vsaj eno kontroverzno temo, odločitev ali izjavo, ki potem deli in razburja javno mnenje. Je to zato, da odgovorni preusmerijo pozornost od katastrofalnih podatkov o epidemiji? Suzana Kos se strinja, da je to lahko eden od razlogov, a zagotovo ne edini. V našem podkastu ugtavljamo, da bo »prihodnjih 14 dni odločilnih« tudi v notranji politiki. Govorimo pa tudi o tem, zakaj so izjave estradnikov nenadoma postale osrednje teme političnih razprav v državi. In, ja, imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!

Politična pisma, lockdown 2.0 in mrtva mačka - Primož Cirman

18. 11. 2020

Peto epizodo smo posneli sredi drugega zaprtja države zaradi epidemije covida 19 in dan po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša predsedniku Evropskega sveta napisal pismo, ki je znova dvignilo na noge slovensko politiko. Odzivi koalicijskih strank na Janševo približevanje Slovenije Madžarski in Poljski, odraža realno razmerja sil v vladi, ocenjuje gost podkasta Primož Cirman. NSi pravi, da s pisanjem predsednikom vlade nima nič, Desus se z vsebino ne strinja, ampak se bodo o tem v koaliciji »še pogovorili«, SMC pa se sploh ne oglaša. V imenu vlade govori le Janez Janša, ki še v nobeni vladi, v kateri je sodeloval ni imel takšne moči kot v sedanji. Cirman dopušča presenečenje na kongresu Desusa, kjer se bo favorit Karl Erjavec pomeril z edinim tekmecem Srečkom Kropetom. Interesov je namreč veliko, kajti prav ta kongres naj bi odločal o usodi aktualne vlade. Najnovejši podatki o razmahu epidemije pa so, kljub zaprtju države, slabi. Zelo slabi. Kaj je šlo narobe in kdo bo na koncu kriv? Več v zanimivem pogovoru z novinarjem portala necenzurirano.si Primožem Cirmanom. Dobra novica pa je, da kreativnost ne popušča tudi med epidemijo. Imamo nov avizo!

41 min

Peto epizodo smo posneli sredi drugega zaprtja države zaradi epidemije covida 19 in dan po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša predsedniku Evropskega sveta napisal pismo, ki je znova dvignilo na noge slovensko politiko. Odzivi koalicijskih strank na Janševo približevanje Slovenije Madžarski in Poljski, odraža realno razmerja sil v vladi, ocenjuje gost podkasta Primož Cirman. NSi pravi, da s pisanjem predsednikom vlade nima nič, Desus se z vsebino ne strinja, ampak se bodo o tem v koaliciji »še pogovorili«, SMC pa se sploh ne oglaša. V imenu vlade govori le Janez Janša, ki še v nobeni vladi, v kateri je sodeloval ni imel takšne moči kot v sedanji. Cirman dopušča presenečenje na kongresu Desusa, kjer se bo favorit Karl Erjavec pomeril z edinim tekmecem Srečkom Kropetom. Interesov je namreč veliko, kajti prav ta kongres naj bi odločal o usodi aktualne vlade. Najnovejši podatki o razmahu epidemije pa so, kljub zaprtju države, slabi. Zelo slabi. Kaj je šlo narobe in kdo bo na koncu kriv? Več v zanimivem pogovoru z novinarjem portala necenzurirano.si Primožem Cirmanom. Dobra novica pa je, da kreativnost ne popušča tudi med epidemijo. Imamo nov avizo!

Po neprespani noči - Janja Božič Marolt

4. 11. 2020

Po neprespani noči še vedno ne vemo, kdo bo novi/stari predsednik ZDA. So se ankete javnega mnenja, ki so večinoma napovedovale tesno zmago Bidna spet zmotile? Gostja četrte epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, pravi, da ne. Nasprotno, meni, da se ankete v resnici niso zmotile niti pred štirimi leti, ko je Donald Trump nepričakovano premagal Hillary Clinton. Maroltova opozarja, da se spreminja njena stroka, družba in seveda tudi politika. Ankete, denimo, kažejo, da imajo ukrepi slovenske vlade za omejitev epidemije zelo visoko podporo. Kar 12 odstotkov vprašanih meni, da bi morali biti še strožji. Hkrati pa podpora vladi pada. Še ne paradoks: koalicija KUL ima relativno visoko podporo javnosti, hkrati pa si večina vprašanih ne želi menjave vlade. Več seveda v podkastu Umetnost možnega – podkast o politiki, z res zanimivo gostjo. In seveda tudi z novo najavno špico. Znova vrhunsko.

52 min

Po neprespani noči še vedno ne vemo, kdo bo novi/stari predsednik ZDA. So se ankete javnega mnenja, ki so večinoma napovedovale tesno zmago Bidna spet zmotile? Gostja četrte epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, pravi, da ne. Nasprotno, meni, da se ankete v resnici niso zmotile niti pred štirimi leti, ko je Donald Trump nepričakovano premagal Hillary Clinton. Maroltova opozarja, da se spreminja njena stroka, družba in seveda tudi politika. Ankete, denimo, kažejo, da imajo ukrepi slovenske vlade za omejitev epidemije zelo visoko podporo. Kar 12 odstotkov vprašanih meni, da bi morali biti še strožji. Hkrati pa podpora vladi pada. Še ne paradoks: koalicija KUL ima relativno visoko podporo javnosti, hkrati pa si večina vprašanih ne želi menjave vlade. Več seveda v podkastu Umetnost možnega – podkast o politiki, z res zanimivo gostjo. In seveda tudi z novo najavno špico. Znova vrhunsko.

Politični spopad v času covida - Uroš Esih

21. 10. 2020

Uroš Esih, Večerov novinar in komentator je izvrsten poznavalec slovenske notranje politike. Pravi, da zdaj zaradi epidemije zbira informacije predvsem »na daljavo«. Pogovori ob kavi, na katerih novinarji praviloma izvemo največ, že nekaj mesecev niso več mogoči. A za izkušene novinarje razdalja ni ovira. Tudi v času covida 19 politika deluje. Bo Desus volitve novega predsednika izpeljal po pošti? Bo Karl Erjavec stranko pustil v sedanji vladi ali jo bo odpeljal v opozicijsko zavezništvo KUL? Zakaj vladi pada podpora in na kakšen način komunicira z državljani? Pa tudi: ali je v Sloveniji nacionalno politično zavezništvo v boju proti epidemiji možno in zakaj ni?

48 min

Uroš Esih, Večerov novinar in komentator je izvrsten poznavalec slovenske notranje politike. Pravi, da zdaj zaradi epidemije zbira informacije predvsem »na daljavo«. Pogovori ob kavi, na katerih novinarji praviloma izvemo največ, že nekaj mesecev niso več mogoči. A za izkušene novinarje razdalja ni ovira. Tudi v času covida 19 politika deluje. Bo Desus volitve novega predsednika izpeljal po pošti? Bo Karl Erjavec stranko pustil v sedanji vladi ali jo bo odpeljal v opozicijsko zavezništvo KUL? Zakaj vladi pada podpora in na kakšen način komunicira z državljani? Pa tudi: ali je v Sloveniji nacionalno politično zavezništvo v boju proti epidemiji možno in zakaj ni?

Dnevi grmenja - Tanja Gobec

7. 10. 2020

V drugi epizodi je gostja Tanja Gobec, dolgoletna notranje politična novinarka Televizije Slovenija, ki vsako nedeljo po Dnevniku s prvaki vlade in opozicije analizira aktualno dogajanje v oddaji Politično. Ravno prav: pred snemanjem smo izvedeli, da se na politično prizorišče resno poskuša vrniti Karl Erjavec in da se je opozicija vendarle dogovorila o kandidatu za mandatarja, s katerim bo poskušala zamenjati predsednika vlade Janeza Janšo. To se je zgodilo na dan, ko je število okuženih in obolelih s Covidom 19 preseglo rekorde. Se pripravlja politični potres in ali smo državljani nanj pripravljeni? O vsem tem v drugi epizodi Umetnosti možnega – podkastu o notranji politiki.

30 min

V drugi epizodi je gostja Tanja Gobec, dolgoletna notranje politična novinarka Televizije Slovenija, ki vsako nedeljo po Dnevniku s prvaki vlade in opozicije analizira aktualno dogajanje v oddaji Politično. Ravno prav: pred snemanjem smo izvedeli, da se na politično prizorišče resno poskuša vrniti Karl Erjavec in da se je opozicija vendarle dogovorila o kandidatu za mandatarja, s katerim bo poskušala zamenjati predsednika vlade Janeza Janšo. To se je zgodilo na dan, ko je število okuženih in obolelih s Covidom 19 preseglo rekorde. Se pripravlja politični potres in ali smo državljani nanj pripravljeni? O vsem tem v drugi epizodi Umetnosti možnega – podkastu o notranji politiki.

Politiki brez maske - Nataša Mulec

24. 9. 2020

V prvi epizodi je gostja Nataša Mulec, to je tista notranje politična novinarka Radia Slovenija, ob kateri zvečer v TV Dnevniku največkrat stojijo Janez Janša, Matej Tonin, Marjana Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek in drugi prvaki slovenske politike. Nataša skromno pove, da je za dober radijski posnetek pač treba stopiti zraven, čim bližje, tem bolje. Govorimo torej o tem, kako so od čisto od blizu, iz prve vrste, videti napovedi o konstruktivni nezaupnici vladi, o politični usodi ministrice za kmetijstvo, to je Aleksandra Pivec, pa tudi o tem, kako iskreno si opozicijske stranke želijo zamenjati vlado. In še: zakaj imajo politiki toliko težav z nošenjem mask? Pa tudi: koliko točk priljubljenosti dobi politik s tem, da se fotografira z našimi športnimi junaki? Epizoda je nastajala v sredo, 23. 9. dopoldne, ko še ni bi znano, ali bo izvršilni odbor Desus izključil Aleksandro Pivec iz stranke.

34 min

V prvi epizodi je gostja Nataša Mulec, to je tista notranje politična novinarka Radia Slovenija, ob kateri zvečer v TV Dnevniku največkrat stojijo Janez Janša, Matej Tonin, Marjana Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek in drugi prvaki slovenske politike. Nataša skromno pove, da je za dober radijski posnetek pač treba stopiti zraven, čim bližje, tem bolje. Govorimo torej o tem, kako so od čisto od blizu, iz prve vrste, videti napovedi o konstruktivni nezaupnici vladi, o politični usodi ministrice za kmetijstvo, to je Aleksandra Pivec, pa tudi o tem, kako iskreno si opozicijske stranke želijo zamenjati vlado. In še: zakaj imajo politiki toliko težav z nošenjem mask? Pa tudi: koliko točk priljubljenosti dobi politik s tem, da se fotografira z našimi športnimi junaki? Epizoda je nastajala v sredo, 23. 9. dopoldne, ko še ni bi znano, ali bo izvršilni odbor Desus izključil Aleksandro Pivec iz stranke.