Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske zvočne krajine, odmeva iz številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, spremlja nas na različnih praznovanjih, prireditvah in seveda veselicah. Kako jo je bilo soustvarjati, nam bo zaupal Alfi Nipič, ki praznuje že 63 let glasbene kariere in je kratko malo legenda slovenske popularne in narodno-zabavne glasbe. Skoraj 20 let je pel v Ansamblu bratov Avsenik, s katerim so imeli tudi po 330 nastopov na leto, veliko v tujini. Obiskali smo tudi člane ansambla Štirje kovači iz Koroške, ki neprekinjeno igrajo že 70 let, kar je rekord ne samo v slovenskem, ampak celo svetovnem merilu, in glasbeno družino Leban iz Tolminskega, kjer se ljubezen do narodno-zabavne glasbe že dolgo prenaša iz generacije v generacijo. Kakšna je vloga narodno-zabavne glasbe v kulturnem prostoru in kako jo doživljajo različne generacije, se bomo pogovarjali z dr. Natalijo Majsovo s Fakultete za družbene vede, ki se je slovenske narodno-zabavne glasbe s kolegi lotila strokovno in raziskovalno, o svojem odnosu in ljubezni do tovrstne glasbe ter o vlogi televizije pri oblikovanju podobe narodno-zabavne glasbe pa se bomo pogovarjali tudi z voditeljem Andrejem Hoferjem, ki ga lahko vsak petek spremljamo v oddaji Glasbeni pozdrav. V rubriki Ah, ta splet vam bomo tokrat predstavili aplikacijo Radioplayer, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Narodno-zabavna glasba je pomemben del slovenske zvočne krajine, odmeva iz številnih radijskih in televizijskih sprejemnikov, spremlja nas na različnih praznovanjih, prireditvah in seveda veselicah. Kako jo je bilo soustvarjati, nam bo zaupal Alfi Nipič, ki praznuje že 63 let glasbene kariere in je kratko malo legenda slovenske popularne in narodno-zabavne glasbe. Skoraj 20 let je pel v Ansamblu bratov Avsenik, s katerim so imeli tudi po 330 nastopov na leto, veliko v tujini. Obiskali smo tudi člane ansambla Štirje kovači iz Koroške, ki neprekinjeno igrajo že 70 let, kar je rekord ne samo v slovenskem, ampak celo svetovnem merilu, in glasbeno družino Leban iz Tolminskega, kjer se ljubezen do narodno-zabavne glasbe že dolgo prenaša iz generacije v generacijo. Kakšna je vloga narodno-zabavne glasbe v kulturnem prostoru in kako jo doživljajo različne generacije, se bomo pogovarjali z dr. Natalijo Majsovo s Fakultete za družbene vede, ki se je slovenske narodno-zabavne glasbe s kolegi lotila strokovno in raziskovalno, o svojem odnosu in ljubezni do tovrstne glasbe ter o vlogi televizije pri oblikovanju podobe narodno-zabavne glasbe pa se bomo pogovarjali tudi z voditeljem Andrejem Hoferjem, ki ga lahko vsak petek spremljamo v oddaji Glasbeni pozdrav. V rubriki Ah, ta splet vam bomo tokrat predstavili aplikacijo Radioplayer, oddajo pa končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
"Ni mistično to, kako svet je, temveč, da je," je v svojem Logično filozofskem traktatu zapisal Ludwig Wittgenstein in s tem le na drugačen način izrazil prastaro filozofsko čudenje nad samim dejstvom obstoja. Obstoj kot tak je nedoumljiv. Toda koliko bolj je nedoumljiva njegova »kakšnost« – vsa kompleksnost in raznovrstnost, vsa dinamika in lepota! Z vsakim novim znastvenim odkritjem, se nam univerzum vse bolj zakriva v svojo skrivnostnost. Njegova razsežnost je naravnost osupljiva. Toda, kar je morda še najbolj osupljivo, je njegova urejenost (natančneje: človekova zavest, ki jo zaznava). Nad redom in urejenostjo univerzuma so se čudile in navdihovale že prastare civilizacije in kulture. Religije jo še posebej poudarjajo. V Koranu mnogi verzi nagovarjajo človeka, da naj motri stvarstvo in njegove naravne pojave. V naravnem ritmu menjavanja dneva in noči se razodeva Božja previdnost. V Koranu (13:3) beremo: »On je tisti, ki je razprostrl zemljo in na njej naredil nepremične gore, pa reke, in vse sadove na njej je ustvaril v parih, po dva. On zakriva dan z nočjo! Zares, v tem so znaki za ljudi, ki razmišljajo!« Svet po Koranu ni le stanje stvari, temveč manifestacija transcendentne Resničnosti. Stvarstvo tvorijo »ayat« – »znaki« in »znamenja«, ki človeka opominjajo, da svet ni nastal po naključju, temveč kot prostor samospoznanja človeka in spoznanja Tistega, ki ga je ustvaril. Kajti »eksistenca je dar Transcendence«, kot pravi Karl Jaspers. Za misleca in mistika Al-Ghazalija tostranstvo predstavlja »simbol« onstranstva. Kozmos je naravno razodetje, ki izpričuje Božjo milost, mogočnost in modrost. »Boga slavi vse, kar je v nebesih in na zemlji, On je mogočen in moder«, pravi Koran (57:1). Kontemplacija nad stvarstvom je zato ključna za človekovo spoznanje samega sebe in svojega položaja v kozmosu. Kontemplacija nad stvarstvom vodi navsezadnje do kontemplacije nad Stvarnikom, kot Pratemeljem vsega bivajočega. Islamsko izročilo pravi: »Bog je bil skriti zaklad; razodel se je, da bi se dal spoznati«. Za mistika Al-Ansarija, je kontemplacija o stvarstvu kraljeva pot k modrosti. Kontemplacija ni zgolj refleksija, temveč meditacija in duhovna naravnanost, katere cilj in smoter sta spoznanje transcendentne enosti biti. Kontemplacija je kultivacija uvida v medsebojno povezanost in prepletenost mikro in makrokozmosa ter priznavanje njunega skupnega Vira. V kontemplaciji se duh dvigne od mnogoterosti ustvarjenega k enosti Stvarnika. Kontemplacija, ki se začne v tišini in se vanjo vrača, je torej »iniciacijska pot«, ki človeka preko motrenja univerzuma pripelje v globino lastne duše, katere breztalnost je Božji Logos, kajti »On uvaja noč v dan in dan v noč, On ve, kaj nosite na dnu vaših src« (57:6). V tem smislu je prerok Mohamed dejal: »Ena ura kontemplacije, je vrednejša kot sedem let bogoslužja.«
"Ni mistično to, kako svet je, temveč, da je," je v svojem Logično filozofskem traktatu zapisal Ludwig Wittgenstein in s tem le na drugačen način izrazil prastaro filozofsko čudenje nad samim dejstvom obstoja. Obstoj kot tak je nedoumljiv. Toda koliko bolj je nedoumljiva njegova »kakšnost« – vsa kompleksnost in raznovrstnost, vsa dinamika in lepota! Z vsakim novim znastvenim odkritjem, se nam univerzum vse bolj zakriva v svojo skrivnostnost. Njegova razsežnost je naravnost osupljiva. Toda, kar je morda še najbolj osupljivo, je njegova urejenost (natančneje: človekova zavest, ki jo zaznava). Nad redom in urejenostjo univerzuma so se čudile in navdihovale že prastare civilizacije in kulture. Religije jo še posebej poudarjajo. V Koranu mnogi verzi nagovarjajo človeka, da naj motri stvarstvo in njegove naravne pojave. V naravnem ritmu menjavanja dneva in noči se razodeva Božja previdnost. V Koranu (13:3) beremo: »On je tisti, ki je razprostrl zemljo in na njej naredil nepremične gore, pa reke, in vse sadove na njej je ustvaril v parih, po dva. On zakriva dan z nočjo! Zares, v tem so znaki za ljudi, ki razmišljajo!« Svet po Koranu ni le stanje stvari, temveč manifestacija transcendentne Resničnosti. Stvarstvo tvorijo »ayat« – »znaki« in »znamenja«, ki človeka opominjajo, da svet ni nastal po naključju, temveč kot prostor samospoznanja človeka in spoznanja Tistega, ki ga je ustvaril. Kajti »eksistenca je dar Transcendence«, kot pravi Karl Jaspers. Za misleca in mistika Al-Ghazalija tostranstvo predstavlja »simbol« onstranstva. Kozmos je naravno razodetje, ki izpričuje Božjo milost, mogočnost in modrost. »Boga slavi vse, kar je v nebesih in na zemlji, On je mogočen in moder«, pravi Koran (57:1). Kontemplacija nad stvarstvom je zato ključna za človekovo spoznanje samega sebe in svojega položaja v kozmosu. Kontemplacija nad stvarstvom vodi navsezadnje do kontemplacije nad Stvarnikom, kot Pratemeljem vsega bivajočega. Islamsko izročilo pravi: »Bog je bil skriti zaklad; razodel se je, da bi se dal spoznati«. Za mistika Al-Ansarija, je kontemplacija o stvarstvu kraljeva pot k modrosti. Kontemplacija ni zgolj refleksija, temveč meditacija in duhovna naravnanost, katere cilj in smoter sta spoznanje transcendentne enosti biti. Kontemplacija je kultivacija uvida v medsebojno povezanost in prepletenost mikro in makrokozmosa ter priznavanje njunega skupnega Vira. V kontemplaciji se duh dvigne od mnogoterosti ustvarjenega k enosti Stvarnika. Kontemplacija, ki se začne v tišini in se vanjo vrača, je torej »iniciacijska pot«, ki človeka preko motrenja univerzuma pripelje v globino lastne duše, katere breztalnost je Božji Logos, kajti »On uvaja noč v dan in dan v noč, On ve, kaj nosite na dnu vaših src« (57:6). V tem smislu je prerok Mohamed dejal: »Ena ura kontemplacije, je vrednejša kot sedem let bogoslužja.«
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Mrušič in Igor Velše. Pisatelj Vinko Ošlak se je rodil v Slovenj Gradcu. Študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je dopolnil z magisterijem na Akademiji znanosti v San Marinu. Od leta 1982 živi v Celovcu. Njegovo delo je izredno obsežno in raznovrstno, obsega izvirno leposlovje, filozofske razprave, članke, prevode (tudi v esperanto) ter eseje o politiki. zgodovini, veri in etičnih vprašanjih. Prejel je Rožančevo nagrado za esejistiko ter nagrado svetlobnica na razpisu založbe Družina za roman Pisma Philemonu. V tem delu oživlja začetke krščanstva v prvem stoletju po Kristusu in življenje apostola Pavla v Rimu. Roman Američan v Rašici se posveča življenju in delu Primoža Trubarja in njegovi življenjski poti od rojstne Rašice do zadnje postaje v nemškem Derendingenu. V slovenski literarni zgodovini se je ob krepitvi narodne zavesti v začetku 20. stoletja, zlasti leta 1908 ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva, več pisateljev in literarnih zgodovinarjev spoštljivo spominjalo Trubarja kot očeta slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenske književnosti. O njem je pisal dr. Ivan Prijatelj, Anton Aškerc pa ga v duhoviti pesnitvi Slovenska legenda brani pred nasprotniki: »V jeziku premilem on prvi učil / moliti in psalme je peti«. Pisatelj Ošlak omenja še več avtorjev, ki so pisali o pomenu Trubarjevega dela za razvoj slovenskega jezika in književnosti, vendar sam to tezo zavrača. Z dokazi iz Trubarejvih del in pogovori z različnimi poznavalci reformacije je spoznal, da je razlog za njegova prizadevanja predvsem iskrena vera in pripadnost čistemu evangeliju – pravo spoznanje božje. V naslovu romana omenjeni Američan je Pitt Harrison, po študiju zgodovinar na kalifornijski univerzi v Turlocku. Izhaja iz ugledne družine, oče je pravni svetovalec za bančne procese in lastnik odvetniške pisarne. Težko razume, zakaj se je sin pod vplivom profesorja Campbella odločil za potovanje v majhno evropsko državo, kjer naj bi za svojo doktorsko disertacijo preučeval življenje in delo Primoža Trubarja. Pitt je sprva ateist, vse njegovo študijsko raziskovanje pa je hkrati pot bogoiskateljstva, ki ga pripelje do globoke vere in mu približa Kristusov evangelij. Spoznal je, da samo od sebe ne more nič nastati, odklanja tudi Darwinov nauk: »Pittova pamet je natanko vedela, da Bog je, Pittovo srce tega še ni hotelo vedeti in ni dalo pristanka umu, ki je zahteval svoje.« Pittovo potovanje se začne po osamosvojitvi Slovenije. Ob pristanku v Trstu spozna Randyja, virtualnega prijatelja, s katerim si je dopisoval po spletu. Randy se je že pred leti priselil z Nove Zelandije v Slovenijo, naučil se je jezika in dela kot misijonar nove verske skupnosti. Postane Pittov gostitelj in sopotnik na poti odkrivanja verskih globin evangelija in po krajih življenja Primoža Trubarja, Nova prijatelja razpravljata o Slovencih, strinjata se, da so mnenja vseh, ki so pisali o Trubarjevem delu in poslanstvu, prilagojena trenutni ideologiji in politiki. Vsi poudarjajo njegovo skrb za kulturni razvoj in knjižni jezik Slovencev, kar zveni kot zmaga jezikoslovja nad teologijo, pogovarjata se o zgodovini Slovencev, pokristjanjevanju, Ilirskih provincah, izobraževanju in šolstvu, komunizmu in marksizmu pa tudi o antiamerikanizmu. In kaj naj bi bili znameniti Slovenci? »Cankar je bil katoličan, a je bil tudi malo socialist, malo ničejanec, malo liberalec, malo tudi protestant. Enako Prešeren. Enako Tavčar, enako vsa slovenska literarna in kulturniška elita, deloma tudi duhovniška.« Na poti v Rašico se pogovarjata o grehu ubijanja, povojnih pobojih in grehu ubijanja lastnega zaroda, o prilagodljivosti vsaki trenutni oblasti – avstrijskemu cesarju, Srbom, nacizmu, komunizmu. Vsa ta prilagodljivost se kaže tudi v odnosu do lastnega jezika, saj ga Slovenci ne cenijo dovolj, zato si pomagajo z mešanjem angleščine. Tudi do tujcev so hlapčevsko ponižni. Odkrivanje postaj Trubarjevega življenja vzbuja vedno nove razprave o religijah, zlasti ko se skupinici iskalcev resnice o Trubarju pridruži najeti taksist, Mehmed Nikić, preprost in plemenit musliman, doma iz Bosne, in jim podrobno odkriva zakonitosti islama v Koranu, njihovi sveti knjigi, ki si jo različno razlagajo v soočenju džihada in usmiljenja. V krščanstvu še vedno vladajo nasprotja. Tudi novi evangeličani menijo, da posameznik za duhovno povezavo z Bogom ne potrebuje posrednikov, kot je papež v Rimu, ki ima celo svojo državo in naj bi bil božji namestnik na zemlji. Delo Vinka Ošlaka Američan v Rašici sodi med zahtevna besedila in je predvsem filozofska pripoved, čeprav ima tudi nekaj romanesknih prvin. Je potopis skozi slovensko in evropsko zgodovino, odpira pogled v različne nazore, ki jih odkrivamo v odgovorih posameznikov (profesorjev, zgodovinarja, pastorice, duhovnika) na ista vprašanja o Trubarju. Slogovno zahtevno besedilo vsebuje tudi več starih besed, zlasti za imena mest, kot sta Monakovo za München in Solnograd za Salzburg. Najdemo pa tudi neologizme: »ti si sin, torej sinuj in ne vprašaj, kako oče očetuje.« V Ošlakovem romanu Američan v Rašici vidimo veliko znanja in modrosti s področja filozofije, teologije in zgodovine ter avtorjeve nekonvencionalne poglede na svetovno dogajanje, na primer odmev na zloglasni 11. september v New Yorku. Med moškimi liki imajo ženske le obrobno vlogo. Izjema je lik Barbare, razgledane profesorice slovenščine, ki se poroči s Pittom ter postane njegova sopotnica in enakovredna sogovornica na potovanju za Trubarjem.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Mrušič in Igor Velše. Pisatelj Vinko Ošlak se je rodil v Slovenj Gradcu. Študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je dopolnil z magisterijem na Akademiji znanosti v San Marinu. Od leta 1982 živi v Celovcu. Njegovo delo je izredno obsežno in raznovrstno, obsega izvirno leposlovje, filozofske razprave, članke, prevode (tudi v esperanto) ter eseje o politiki. zgodovini, veri in etičnih vprašanjih. Prejel je Rožančevo nagrado za esejistiko ter nagrado svetlobnica na razpisu založbe Družina za roman Pisma Philemonu. V tem delu oživlja začetke krščanstva v prvem stoletju po Kristusu in življenje apostola Pavla v Rimu. Roman Američan v Rašici se posveča življenju in delu Primoža Trubarja in njegovi življenjski poti od rojstne Rašice do zadnje postaje v nemškem Derendingenu. V slovenski literarni zgodovini se je ob krepitvi narodne zavesti v začetku 20. stoletja, zlasti leta 1908 ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva, več pisateljev in literarnih zgodovinarjev spoštljivo spominjalo Trubarja kot očeta slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenske književnosti. O njem je pisal dr. Ivan Prijatelj, Anton Aškerc pa ga v duhoviti pesnitvi Slovenska legenda brani pred nasprotniki: »V jeziku premilem on prvi učil / moliti in psalme je peti«. Pisatelj Ošlak omenja še več avtorjev, ki so pisali o pomenu Trubarjevega dela za razvoj slovenskega jezika in književnosti, vendar sam to tezo zavrača. Z dokazi iz Trubarejvih del in pogovori z različnimi poznavalci reformacije je spoznal, da je razlog za njegova prizadevanja predvsem iskrena vera in pripadnost čistemu evangeliju – pravo spoznanje božje. V naslovu romana omenjeni Američan je Pitt Harrison, po študiju zgodovinar na kalifornijski univerzi v Turlocku. Izhaja iz ugledne družine, oče je pravni svetovalec za bančne procese in lastnik odvetniške pisarne. Težko razume, zakaj se je sin pod vplivom profesorja Campbella odločil za potovanje v majhno evropsko državo, kjer naj bi za svojo doktorsko disertacijo preučeval življenje in delo Primoža Trubarja. Pitt je sprva ateist, vse njegovo študijsko raziskovanje pa je hkrati pot bogoiskateljstva, ki ga pripelje do globoke vere in mu približa Kristusov evangelij. Spoznal je, da samo od sebe ne more nič nastati, odklanja tudi Darwinov nauk: »Pittova pamet je natanko vedela, da Bog je, Pittovo srce tega še ni hotelo vedeti in ni dalo pristanka umu, ki je zahteval svoje.« Pittovo potovanje se začne po osamosvojitvi Slovenije. Ob pristanku v Trstu spozna Randyja, virtualnega prijatelja, s katerim si je dopisoval po spletu. Randy se je že pred leti priselil z Nove Zelandije v Slovenijo, naučil se je jezika in dela kot misijonar nove verske skupnosti. Postane Pittov gostitelj in sopotnik na poti odkrivanja verskih globin evangelija in po krajih življenja Primoža Trubarja, Nova prijatelja razpravljata o Slovencih, strinjata se, da so mnenja vseh, ki so pisali o Trubarjevem delu in poslanstvu, prilagojena trenutni ideologiji in politiki. Vsi poudarjajo njegovo skrb za kulturni razvoj in knjižni jezik Slovencev, kar zveni kot zmaga jezikoslovja nad teologijo, pogovarjata se o zgodovini Slovencev, pokristjanjevanju, Ilirskih provincah, izobraževanju in šolstvu, komunizmu in marksizmu pa tudi o antiamerikanizmu. In kaj naj bi bili znameniti Slovenci? »Cankar je bil katoličan, a je bil tudi malo socialist, malo ničejanec, malo liberalec, malo tudi protestant. Enako Prešeren. Enako Tavčar, enako vsa slovenska literarna in kulturniška elita, deloma tudi duhovniška.« Na poti v Rašico se pogovarjata o grehu ubijanja, povojnih pobojih in grehu ubijanja lastnega zaroda, o prilagodljivosti vsaki trenutni oblasti – avstrijskemu cesarju, Srbom, nacizmu, komunizmu. Vsa ta prilagodljivost se kaže tudi v odnosu do lastnega jezika, saj ga Slovenci ne cenijo dovolj, zato si pomagajo z mešanjem angleščine. Tudi do tujcev so hlapčevsko ponižni. Odkrivanje postaj Trubarjevega življenja vzbuja vedno nove razprave o religijah, zlasti ko se skupinici iskalcev resnice o Trubarju pridruži najeti taksist, Mehmed Nikić, preprost in plemenit musliman, doma iz Bosne, in jim podrobno odkriva zakonitosti islama v Koranu, njihovi sveti knjigi, ki si jo različno razlagajo v soočenju džihada in usmiljenja. V krščanstvu še vedno vladajo nasprotja. Tudi novi evangeličani menijo, da posameznik za duhovno povezavo z Bogom ne potrebuje posrednikov, kot je papež v Rimu, ki ima celo svojo državo in naj bi bil božji namestnik na zemlji. Delo Vinka Ošlaka Američan v Rašici sodi med zahtevna besedila in je predvsem filozofska pripoved, čeprav ima tudi nekaj romanesknih prvin. Je potopis skozi slovensko in evropsko zgodovino, odpira pogled v različne nazore, ki jih odkrivamo v odgovorih posameznikov (profesorjev, zgodovinarja, pastorice, duhovnika) na ista vprašanja o Trubarju. Slogovno zahtevno besedilo vsebuje tudi več starih besed, zlasti za imena mest, kot sta Monakovo za München in Solnograd za Salzburg. Najdemo pa tudi neologizme: »ti si sin, torej sinuj in ne vprašaj, kako oče očetuje.« V Ošlakovem romanu Američan v Rašici vidimo veliko znanja in modrosti s področja filozofije, teologije in zgodovine ter avtorjeve nekonvencionalne poglede na svetovno dogajanje, na primer odmev na zloglasni 11. september v New Yorku. Med moškimi liki imajo ženske le obrobno vlogo. Izjema je lik Barbare, razgledane profesorice slovenščine, ki se poroči s Pittom ter postane njegova sopotnica in enakovredna sogovornica na potovanju za Trubarjem.
Raiven se je v dekadi raziskovanja in iskanja inovativnih pristopov uveljavila kot alkimistka zvoka, ki s svojim edinstvenim pristopom in globokim razumevanjem glasbenih žanrov premika meje mogočega. Ob deseti obletnici glasbene kariere, ki združuje svetova elektro-popa in opere, je akademsko izobražena glasbenica pripravila koncert, ki presega glasbeno doživetje. Z glasbenim delom je Raiven, ki se pod svoje ustvarjanje podpisuje kot avtorica glasbe, besedila in producentka, postavila temelje za poglobljen dialog med preteklostjo in sedanjostjo. EP-album Sirene temelji na raziskovanju zgodb ikoničnih žensk iz različnih zgodovinskih obdobij. Te ženske so bile pogosto prezrte, njihovi glasovi utišani, njihove usode pa potisnjene na rob zgodovine. Raiven nas tako skozi svojo glasbo spodbuja, da pogledamo onkraj ustaljenih narativov. Vsaka skladba na albumu predstavlja edinstveno pripoved, ki odseva boj, moč in vztrajnost. Koncert ob deseti obletnici predstavlja tudi priložnost za retrospektivni pogled. Od izida prvega singla Jadra leta 2014, ki je bil del njenega prvenca Magenta, pa vse do EP-ja REM je Raiven ustvarjala mistične in temačne zvočne pokrajine, za katere je prejela tudi prestižno strokovno nagrado zlata piščal. Njene nastope na Emi, zlasti s skladbami Črno bel, Zažarim in KAOS, oboževalci še vedno nosijo v srcu, prav tako je svoj pečat pustila na festivalu Popevka z zmagovalno skladbo Volkovi leta 2021. Na večeru, kjer je Raiven strast opere in utripajoče ritmi elektro-popa združila v harmonično celoto ob spremljavi godal, seveda ni manjkala tudi evrovizijska uspešnica Veronika.
Raiven se je v dekadi raziskovanja in iskanja inovativnih pristopov uveljavila kot alkimistka zvoka, ki s svojim edinstvenim pristopom in globokim razumevanjem glasbenih žanrov premika meje mogočega. Ob deseti obletnici glasbene kariere, ki združuje svetova elektro-popa in opere, je akademsko izobražena glasbenica pripravila koncert, ki presega glasbeno doživetje. Z glasbenim delom je Raiven, ki se pod svoje ustvarjanje podpisuje kot avtorica glasbe, besedila in producentka, postavila temelje za poglobljen dialog med preteklostjo in sedanjostjo. EP-album Sirene temelji na raziskovanju zgodb ikoničnih žensk iz različnih zgodovinskih obdobij. Te ženske so bile pogosto prezrte, njihovi glasovi utišani, njihove usode pa potisnjene na rob zgodovine. Raiven nas tako skozi svojo glasbo spodbuja, da pogledamo onkraj ustaljenih narativov. Vsaka skladba na albumu predstavlja edinstveno pripoved, ki odseva boj, moč in vztrajnost. Koncert ob deseti obletnici predstavlja tudi priložnost za retrospektivni pogled. Od izida prvega singla Jadra leta 2014, ki je bil del njenega prvenca Magenta, pa vse do EP-ja REM je Raiven ustvarjala mistične in temačne zvočne pokrajine, za katere je prejela tudi prestižno strokovno nagrado zlata piščal. Njene nastope na Emi, zlasti s skladbami Črno bel, Zažarim in KAOS, oboževalci še vedno nosijo v srcu, prav tako je svoj pečat pustila na festivalu Popevka z zmagovalno skladbo Volkovi leta 2021. Na večeru, kjer je Raiven strast opere in utripajoče ritmi elektro-popa združila v harmonično celoto ob spremljavi godal, seveda ni manjkala tudi evrovizijska uspešnica Veronika.
Pribočnik kraljice Marije Karađorđević Prva povsem slovenska gimnazija Strokovnjak za geotehnična vprašanja Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec je v Rimu doktoriral iz bogoslovja in potem na dunajski akademiji študiral glasbo in gledališko umetnost. Končal je tudi študij orglanja, cerkvenega petja in zborovodstva. Kot glasbeni učitelj je veljal za največjega strokovnjaka za gregorijanski koral. V svojih skladbah – napisal jih je več kot petsto – se je opiral predvsem na ljudsko melodiko in gregorijanski koral, pomembne pa so njegove latinske maše in maše s slovenskim besedilom. Tako je ostal v spominu predvsem kot skladatelj, ki je znal svoje cerkvene in liturgične skladbe približati slovenskemu ljudskemu občutju. Napisal je tudi vrsto člankov o zvonovih in bil uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji. Med drugim je uglasbil tudi pesem »Ti si Peter – Skala«, ki velja za eno najmogočnejših slovenskih cerkvenih skladb, namenjena pa je bila za Evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani. Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec se je rodil leta 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem.
Pribočnik kraljice Marije Karađorđević Prva povsem slovenska gimnazija Strokovnjak za geotehnična vprašanja Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec je v Rimu doktoriral iz bogoslovja in potem na dunajski akademiji študiral glasbo in gledališko umetnost. Končal je tudi študij orglanja, cerkvenega petja in zborovodstva. Kot glasbeni učitelj je veljal za največjega strokovnjaka za gregorijanski koral. V svojih skladbah – napisal jih je več kot petsto – se je opiral predvsem na ljudsko melodiko in gregorijanski koral, pomembne pa so njegove latinske maše in maše s slovenskim besedilom. Tako je ostal v spominu predvsem kot skladatelj, ki je znal svoje cerkvene in liturgične skladbe približati slovenskemu ljudskemu občutju. Napisal je tudi vrsto člankov o zvonovih in bil uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji. Med drugim je uglasbil tudi pesem »Ti si Peter – Skala«, ki velja za eno najmogočnejših slovenskih cerkvenih skladb, namenjena pa je bila za Evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani. Glasbenik in skladatelj Franc Kimovec se je rodil leta 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem.
Vražji muzikanti so ob 80-letnici Radia Maribor poskrbeli za pravo glasbeno energijo v Studiu 22! S svojim edinstvenim zvokom, prepoznavno energijo in nasmehom do ušes so ogreli srca poslušalcev in nam podarili koncert, poln veselja, ritma in pristne narodnozabavne strasti. Njihova glasba ni le za ušesa – je za dušo, za spomine in za praznovanje.
Vražji muzikanti so ob 80-letnici Radia Maribor poskrbeli za pravo glasbeno energijo v Studiu 22! S svojim edinstvenim zvokom, prepoznavno energijo in nasmehom do ušes so ogreli srca poslušalcev in nam podarili koncert, poln veselja, ritma in pristne narodnozabavne strasti. Njihova glasba ni le za ušesa – je za dušo, za spomine in za praznovanje.
Člani zasedbe The Indicals radi preigravajo legendarne koščke ska zgodovine, vedno večji pa je tudi nabor njihovih avtorskih skladb. Večina mladih glasbenikov iz skupine Good Vibrations pa prihaja z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, zato je njihov pristop k muziciranju bolj študiozen, a nič manj prepričljiv. Kdo pa bo prepričal člane žirije, glasbenike zasedb RED FIVE POINT STAR in RAGGALUTION?
Člani zasedbe The Indicals radi preigravajo legendarne koščke ska zgodovine, vedno večji pa je tudi nabor njihovih avtorskih skladb. Večina mladih glasbenikov iz skupine Good Vibrations pa prihaja z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, zato je njihov pristop k muziciranju bolj študiozen, a nič manj prepričljiv. Kdo pa bo prepričal člane žirije, glasbenike zasedb RED FIVE POINT STAR in RAGGALUTION?
Ljubljanska peterica mladih glasbenikov Infuzija ponuja pravo infuzijo kakovostnega funka in jazza, za eksplozivno grosupeljsko zasedbo Cava, ki z neukrotljivo energijo svoje muziciranje rada preizkusi tudi na ulici, pa boste zagotovo tudi še slišali. Obe zasedbi se bosta v tokratni oddaji pomerili v funk ritmih, kdo bo bolj prepričljiv, pa bo ocenil Sergej Randjelović – RunJoe iz skupine ELEVATORS.
Ljubljanska peterica mladih glasbenikov Infuzija ponuja pravo infuzijo kakovostnega funka in jazza, za eksplozivno grosupeljsko zasedbo Cava, ki z neukrotljivo energijo svoje muziciranje rada preizkusi tudi na ulici, pa boste zagotovo tudi še slišali. Obe zasedbi se bosta v tokratni oddaji pomerili v funk ritmih, kdo bo bolj prepričljiv, pa bo ocenil Sergej Randjelović – RunJoe iz skupine ELEVATORS.
Danes obhajamo veliko soboto, posebej tiho in globoko praznovanje v sklopu velikonočnega tridnevja. Ta dan se nahaja med petkom, ko smo obhajali Jezusovo smrt na križu, in nedeljo, ko praznujemo Njegovo vstajenje. Velika sobota je dan, ko je Jezus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu. S tem nam je izkazal ljubezen do konca. Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik – vstajenje Jezusa Kristusa. Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali, še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev. V tem dnevu ni svete maše, vendar obhajamo obred blagoslova ognja, ki simbolizira svetlobo, ki prihaja iz teme. Ta ogenj predstavlja Kristusovo vstajenje, ki bo pregnalo temo in prineslo novo upanje svetu. Po cerkvah v tem dnevu blagoslavljamo velikonočna jedila, večer pa zaznamuje slovesna velikonočna vigilija. V času, ko se soočamo z naraščajočimi napetostmi in vojnami v svetu, nas velika sobota še posebej nagovarja. V našem vsakodnevnem ritmu, v naši vsakodnevni hitri resničnosti se pogosto znajdemo v kaosu, ko nam primanjkuje časa za tišino, notranji mir in umirjenost. Velika sobota nas pravzaprav izziva, da se ustavimo, da si vzamemo čas za razmislek, da vstopimo v cerkev in sedemo ob Jezusov grob. To je priložnost, da premišljujemo o življenju, minljivosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In tudi o življenju po smrti. Včasih nas preveva celo vprašanje, ali je v sodobnosti sploh še prostor za mir in upanje. A prav velika sobota nas uči, da moramo najti čas za zaupanje v prihodnost ter moč Božje ljubezni, ki presega vse človeške zakonitosti. Ta dan nas spominja, da tudi v trenutkih teme in negotovosti vedno pride nov dan, nova svetloba. Na koncu naj zaključim z besedami, ki jih je sveti papež Janez Pavel II. izrekel ob koncu svojega življenja, v času svoje bolezni: »V upanju se bomo prebudili, v upanju bomo vstali.« Ta misel nam daje moč, da tudi v temnih trenutkih verjamemo v svetlobo, ki prihaja, v vstajenje, ki prinaša novo življenje in upanje.
Danes obhajamo veliko soboto, posebej tiho in globoko praznovanje v sklopu velikonočnega tridnevja. Ta dan se nahaja med petkom, ko smo obhajali Jezusovo smrt na križu, in nedeljo, ko praznujemo Njegovo vstajenje. Velika sobota je dan, ko je Jezus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu. S tem nam je izkazal ljubezen do konca. Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik – vstajenje Jezusa Kristusa. Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali, še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev. V tem dnevu ni svete maše, vendar obhajamo obred blagoslova ognja, ki simbolizira svetlobo, ki prihaja iz teme. Ta ogenj predstavlja Kristusovo vstajenje, ki bo pregnalo temo in prineslo novo upanje svetu. Po cerkvah v tem dnevu blagoslavljamo velikonočna jedila, večer pa zaznamuje slovesna velikonočna vigilija. V času, ko se soočamo z naraščajočimi napetostmi in vojnami v svetu, nas velika sobota še posebej nagovarja. V našem vsakodnevnem ritmu, v naši vsakodnevni hitri resničnosti se pogosto znajdemo v kaosu, ko nam primanjkuje časa za tišino, notranji mir in umirjenost. Velika sobota nas pravzaprav izziva, da se ustavimo, da si vzamemo čas za razmislek, da vstopimo v cerkev in sedemo ob Jezusov grob. To je priložnost, da premišljujemo o življenju, minljivosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In tudi o življenju po smrti. Včasih nas preveva celo vprašanje, ali je v sodobnosti sploh še prostor za mir in upanje. A prav velika sobota nas uči, da moramo najti čas za zaupanje v prihodnost ter moč Božje ljubezni, ki presega vse človeške zakonitosti. Ta dan nas spominja, da tudi v trenutkih teme in negotovosti vedno pride nov dan, nova svetloba. Na koncu naj zaključim z besedami, ki jih je sveti papež Janez Pavel II. izrekel ob koncu svojega življenja, v času svoje bolezni: »V upanju se bomo prebudili, v upanju bomo vstali.« Ta misel nam daje moč, da tudi v temnih trenutkih verjamemo v svetlobo, ki prihaja, v vstajenje, ki prinaša novo življenje in upanje.
The Illusion glasbo najdejo povsod, predvsem pa zelo uživajo na odru. Z všečnimi melodijami se gibljejo predvsem v polju pop rocka, svoji glasbi pa radi dodajo tudi primesi funka in trše ritme. Člani celjske skupine The Takeover so se za pop rock odločili, ker je to žanr, ki jih povezuje, sicer pa vsak od njih ustvarja tudi v drugih glasbenih vodah. Kdo od njih je prepričal v tokratni oddaji, bodo ocenili člani skupine Tabu.
The Illusion glasbo najdejo povsod, predvsem pa zelo uživajo na odru. Z všečnimi melodijami se gibljejo predvsem v polju pop rocka, svoji glasbi pa radi dodajo tudi primesi funka in trše ritme. Člani celjske skupine The Takeover so se za pop rock odločili, ker je to žanr, ki jih povezuje, sicer pa vsak od njih ustvarja tudi v drugih glasbenih vodah. Kdo od njih je prepričal v tokratni oddaji, bodo ocenili člani skupine Tabu.
Tim Urbanya in Mike Vale bosta prisluhnila in ocenila, ali je v ustvarjanju elektronske glasbe bolj prepričljiv Tržičan Maj Štrukelj – Jumpexx, ki z glasbo in zvokom najraje ustvarja svoje zgodbe, ali Matija Škerjanec – Ayit, ki je odraščal z rockom in etno glasbo, zdaj pa ga v čisto drug svet prestavi elektronska glasba.
Tim Urbanya in Mike Vale bosta prisluhnila in ocenila, ali je v ustvarjanju elektronske glasbe bolj prepričljiv Tržičan Maj Štrukelj – Jumpexx, ki z glasbo in zvokom najraje ustvarja svoje zgodbe, ali Matija Škerjanec – Ayit, ki je odraščal z rockom in etno glasbo, zdaj pa ga v čisto drug svet prestavi elektronska glasba.
V ritmu indie rocka se bodo tokrat predstavili in pomerili novomeški rockerji skupine MRFY, ki so rockerji po duši, imidžu in prepričanju ter rockerski trio THE BREAKS iz Šempetra pri Novi gorici, ki menda lomi vse, kar je v glasbi predvidljivega. Kdo bo boljši, bosta ocenila Tomaž Štular in Janez Šter iz zasedb THE TIDE in BORDO.
V ritmu indie rocka se bodo tokrat predstavili in pomerili novomeški rockerji skupine MRFY, ki so rockerji po duši, imidžu in prepričanju ter rockerski trio THE BREAKS iz Šempetra pri Novi gorici, ki menda lomi vse, kar je v glasbi predvidljivega. Kdo bo boljši, bosta ocenila Tomaž Štular in Janez Šter iz zasedb THE TIDE in BORDO.
Sestre iz tria Me tri do polnoči zase pravijo, da imajo glasbo v krvi, s svojim glasbenim ustvarjanjem pa želijo dokazati, da so v narodno-zabavni glasbi lahko uspešna tudi dekleta. Pomerile se bodo s fantovskim triom Mladi Belokranjci, kdo bo boljši, pa bodo ocenili člani skupine Gadi.
Sestre iz tria Me tri do polnoči zase pravijo, da imajo glasbo v krvi, s svojim glasbenim ustvarjanjem pa želijo dokazati, da so v narodno-zabavni glasbi lahko uspešna tudi dekleta. Pomerile se bodo s fantovskim triom Mladi Belokranjci, kdo bo boljši, pa bodo ocenili člani skupine Gadi.
Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.
Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.
Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007
Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino. V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Ob izteku šolskega leta je 70 mladih ustvarjalcev – pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki smo jih skozi leto spoznali v oddajah Uredništva otroških in mladinskih oddaj, stopilo na veliki oder Kongresnega trga ter v svojem ritmu pozdravilo prihajajoče počitnice. Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je namreč ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo ob zaključku šolskega leta združili moči v pionirskem projektu za mlade, ki smo ga poimenovali ČIST HUD ŽUR. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so se skupaj veselili prihajajočih počitnic in sporočili, da ustvarjalnost združuje in tke močna prijateljstva, uspeh pa ni odvisen zgolj od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Ob izteku šolskega leta je 70 mladih ustvarjalcev – pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki smo jih skozi leto spoznali v oddajah Uredništva otroških in mladinskih oddaj, stopilo na veliki oder Kongresnega trga ter v svojem ritmu pozdravilo prihajajoče počitnice. Mladi so srce in prihodnost naše kulture. A pehanje za čim boljšimi rezultati, visoka pričakovanja ter nenehno primerjanje, ki so mu mladi danes podvrženi na vsakem koraku, so pogosto vzrok negotovosti in tesnobe, celo razlog za upad ali izgubo veselja do ustvarjanja. V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija zato mladim vse leto ponujamo sproščeno in netekmovalno izkušnjo prvih javnih nastopov, da bi jim pomagali okrepiti samopodobo in samozavest. Skrb za razvoj ustvarjalnosti mladih je namreč ena pomembnejših nalog javnega medija. Pomena spodbude in priložnosti za mlade se zavedajo tudi organizatorji festivala Junij v Ljubljani, zato smo ob zaključku šolskega leta združili moči v pionirskem projektu za mlade, ki smo ga poimenovali ČIST HUD ŽUR. S plesom, petjem in glasbo vseh zvrsti so se skupaj veselili prihajajočih počitnic in sporočili, da ustvarjalnost združuje in tke močna prijateljstva, uspeh pa ni odvisen zgolj od osvajanja prvih mest, temveč od prepričljivega in sproščenega izražanja samega sebe. Morebitno tremo na odru sta preganjala simpatična voditelja otroških oddaj GAJA FILAČ iz oddaje Krompir in JUŠ MILČINSKI iz oddaje Male sive celice.
Ne le s harmoniko - mladina je ustvarjalna tudi s kitaro, bobni, saksofonom, računalnikom ... v različnih urbanih glasbeni zvrsteh; Spoznali bomo 6 finalistov mladinske glasbene oddaje V SVOJEM RITMU, ki nam je v glasbenih dvobojih na TV SLO1 predstavljala žanrsko raznolike najstniške zasedbe. Prva serija oddaj je ponudila vpogled v najstniško ustvarjalnost znotraj šestih izbranih glasbenih slogov: pop, rock, jaz, rap, punk in metal. Najboljše v posamezni žanrski kategoriji so V svojem ritmu ocenili in izbrali uveljavljeni slovenski glasbeniki; pri popu je odločala Alya, pri rocku Big Foot Mama, jazziste sta ocenjevala Primož Grašič in Tomaž Gajšt, finalnega raperja je izbral Zlatko, punkerje Elvis Jackson, metalce pa Noctiferia. Mladina ni imela lahkega dela - poleg svoje avtorske skladbe so kritične vzornike morali prepričati tudi z žanrsko priredbo izbrane ljudske viže. V tokratnem Aritmičnem koncertu se nam bodo s svojo avtorsko skladbo in priredbo ljudske predstavili finalisti oddaje V svojem ritmu: MILKSHAKE (pop), JON VOGRIČ VOGI (rap), THE BROKEN INPUT (rock), JAZZBERRY QUINTET (jazz), WASTED TIME (punk), MOSHEAD (metal).
Ne le s harmoniko - mladina je ustvarjalna tudi s kitaro, bobni, saksofonom, računalnikom ... v različnih urbanih glasbeni zvrsteh; Spoznali bomo 6 finalistov mladinske glasbene oddaje V SVOJEM RITMU, ki nam je v glasbenih dvobojih na TV SLO1 predstavljala žanrsko raznolike najstniške zasedbe. Prva serija oddaj je ponudila vpogled v najstniško ustvarjalnost znotraj šestih izbranih glasbenih slogov: pop, rock, jaz, rap, punk in metal. Najboljše v posamezni žanrski kategoriji so V svojem ritmu ocenili in izbrali uveljavljeni slovenski glasbeniki; pri popu je odločala Alya, pri rocku Big Foot Mama, jazziste sta ocenjevala Primož Grašič in Tomaž Gajšt, finalnega raperja je izbral Zlatko, punkerje Elvis Jackson, metalce pa Noctiferia. Mladina ni imela lahkega dela - poleg svoje avtorske skladbe so kritične vzornike morali prepričati tudi z žanrsko priredbo izbrane ljudske viže. V tokratnem Aritmičnem koncertu se nam bodo s svojo avtorsko skladbo in priredbo ljudske predstavili finalisti oddaje V svojem ritmu: MILKSHAKE (pop), JON VOGRIČ VOGI (rap), THE BROKEN INPUT (rock), JAZZBERRY QUINTET (jazz), WASTED TIME (punk), MOSHEAD (metal).
KDO BO NAJBOLJŠI? V zadnji oddaji prve sezone se bo pomerilo šest najboljših vsakega dvoboja. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbo ljudske pesmi, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Maja Pavlin, Aida Kurtović in Žiga Rezar, pa ne bo imela lahkega dela. Napeto bo od začetka do konca, vas zanima, kdo bo zmagal?
KDO BO NAJBOLJŠI? V zadnji oddaji prve sezone se bo pomerilo šest najboljših vsakega dvoboja. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbo ljudske pesmi, strokovna komisija, ki jo sestavljajo Maja Pavlin, Aida Kurtović in Žiga Rezar, pa ne bo imela lahkega dela. Napeto bo od začetka do konca, vas zanima, kdo bo zmagal?
HIP HOP Raperja Martin Fijavž MAR-TIN in Jon Vogrič-VOGI sta vsak po svoje prepričana, da so sanje dosegljive, le živeti jih je treba. Kako pa uresničujeta svoje sanje, povezane z glasbo, si lahko ogledate v peti oddaji V svojem ritmu. Kdo bo boljši, bo ocenil in presodil raper Zlatko!
HIP HOP Raperja Martin Fijavž MAR-TIN in Jon Vogrič-VOGI sta vsak po svoje prepričana, da so sanje dosegljive, le živeti jih je treba. Kako pa uresničujeta svoje sanje, povezane z glasbo, si lahko ogledate v peti oddaji V svojem ritmu. Kdo bo boljši, bo ocenil in presodil raper Zlatko!
JAZZ Vas zanima, kako zveni slovenska ljudska glasba v jazz izvedbi? V četrti oddaji V svojem ritmu bodo svoje glasbene moči merili mladi glasbeniki iz skupin Jazzberry Quintet in Freeflight. Njihovo glasbeno znanje in izvirnost bosta ocenjevala priznana glasbenika Primož Grašič in Tomaž Gajšt.
JAZZ Vas zanima, kako zveni slovenska ljudska glasba v jazz izvedbi? V četrti oddaji V svojem ritmu bodo svoje glasbene moči merili mladi glasbeniki iz skupin Jazzberry Quintet in Freeflight. Njihovo glasbeno znanje in izvirnost bosta ocenjevala priznana glasbenika Primož Grašič in Tomaž Gajšt.
Dijaki Carducci-Dantejeve gimnazije v Trstu so zmagali na italijanskem državnem natečaju. Pripravili so raziskavo o neofašističnih napadih na slovensko šolo v letih 1969 in 1974. Svoje delo so v Rimu predstavili na slovesnosti v spomin na žrtve terorizma.
Dijaki Carducci-Dantejeve gimnazije v Trstu so zmagali na italijanskem državnem natečaju. Pripravili so raziskavo o neofašističnih napadih na slovensko šolo v letih 1969 in 1974. Svoje delo so v Rimu predstavili na slovesnosti v spomin na žrtve terorizma.
V SVOJEM RITMU: POP Veliko danes znanih pop glasbenikov je začelo svojo kariero v različnih televizijskih šovih, morda svojo uspešno glasbeno kariero začenjajo v televizijski oddaji V svojem ritmu tudi čani pop skupin Milkshake in Alice. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost je ocenjevala izkušena Alya.
V SVOJEM RITMU: POP Veliko danes znanih pop glasbenikov je začelo svojo kariero v različnih televizijskih šovih, morda svojo uspešno glasbeno kariero začenjajo v televizijski oddaji V svojem ritmu tudi čani pop skupin Milkshake in Alice. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost je ocenjevala izkušena Alya.
V prvi oddaji V svojem ritmu bomo rokersko razpoloženi. V pravem glasbenem dvoboju se bodo pomerili člani skupin The Broken Input in Lumberjack. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost pa bodo presojali člani skupine Big Foot Mama.
V prvi oddaji V svojem ritmu bomo rokersko razpoloženi. V pravem glasbenem dvoboju se bodo pomerili člani skupin The Broken Input in Lumberjack. Njihovo glasbeno znanje in ustvarjalnost pa bodo presojali člani skupine Big Foot Mama.
V zadnji oddaji tretje sezone oddaj V svojem ritmu se bo pomerilo sedem najboljših v glasbenih zvrsteh in zasedbah a cappella, swinga, countrya, latino glasbe, bluesa, folk glasbe in hard rocka. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih in narodnih pesmi, na finalni prireditvi v Kinu Šiška pa bo najboljšega med vsemi izbrala komisija v zasedbi Maša Pavokovič, Janez Križaj in Žiga Rezar. Zmagovalca čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
V zadnji oddaji tretje sezone oddaj V svojem ritmu se bo pomerilo sedem najboljših v glasbenih zvrsteh in zasedbah a cappella, swinga, countrya, latino glasbe, bluesa, folk glasbe in hard rocka. V velikem finalu bodo mladi glasbeniki nastopili s priredbami ljudskih in narodnih pesmi, na finalni prireditvi v Kinu Šiška pa bo najboljšega med vsemi izbrala komisija v zasedbi Maša Pavokovič, Janez Križaj in Žiga Rezar. Zmagovalca čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
Oba slovenska predstavnika sta se prebila med najboljših 24 v konferenčni ligi. Celjani so se v zadnjem krogu v izločilnih bojih pridružili Olimpiji po novi kaotični domači evropski tekmi. Na treh je bilo povprečno doseženih skoraj šest golov, peti zadetek pa je proti ekipi TNS določil zmagovalca, potem ko so Celjani ves drugi polčas pletli mrežo okrog gostujočega gola, na koncu pa uspeli zadržati prednost s 3:2 v srhljivi končnici. Gost je član Celja in slovenski reprezentant Žan Karničnik, ki govori o svoji fleksibilnosti, tudi proti ekipi TNS je igral na več različnih igralnih položajih, pa o svojem dolgem nogometnem letu, zavoljo evropskega prvenstva in napornega ritma klubskih tekem ni imel možnosti za daljši oddih. Končno si ga bo privoščil zdaj. Karničnik upa, da mu bo pozimi uspel odmeven prestop, skoraj pa bi mu konec poletja, a se je poškodoval na tekmi, ki bi morala biti njegova zadnja pri Celju. Karničnik debatira z Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem, s Poljske pa se oglasi Boštjan Janežič. Olimpija je pri Jagiellonii imela več žoge v svojih nogah, ni pa zmagala, s čimer bi se prebila med najboljših osem in tako neposredno v osmino finala konferenčne lige.
Oba slovenska predstavnika sta se prebila med najboljših 24 v konferenčni ligi. Celjani so se v zadnjem krogu v izločilnih bojih pridružili Olimpiji po novi kaotični domači evropski tekmi. Na treh je bilo povprečno doseženih skoraj šest golov, peti zadetek pa je proti ekipi TNS določil zmagovalca, potem ko so Celjani ves drugi polčas pletli mrežo okrog gostujočega gola, na koncu pa uspeli zadržati prednost s 3:2 v srhljivi končnici. Gost je član Celja in slovenski reprezentant Žan Karničnik, ki govori o svoji fleksibilnosti, tudi proti ekipi TNS je igral na več različnih igralnih položajih, pa o svojem dolgem nogometnem letu, zavoljo evropskega prvenstva in napornega ritma klubskih tekem ni imel možnosti za daljši oddih. Končno si ga bo privoščil zdaj. Karničnik upa, da mu bo pozimi uspel odmeven prestop, skoraj pa bi mu konec poletja, a se je poškodoval na tekmi, ki bi morala biti njegova zadnja pri Celju. Karničnik debatira z Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem, s Poljske pa se oglasi Boštjan Janežič. Olimpija je pri Jagiellonii imela več žoge v svojih nogah, ni pa zmagala, s čimer bi se prebila med najboljših osem in tako neposredno v osmino finala konferenčne lige.
Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem verjetno zadnjem nagovoru dejal, da bi dogovor osvobodil talce, ustavil spopade, zagotovil varnost Izraelu in omogočil znatno povečanje humanitarne pomoči Palestincem. Tudi iz palestinskega gibanja Hamas so sporočili, da pogovori dobro napredujejo. V oddaji tudi o tem: - 830 tisoč Slovencev lahko od jutri pričakuje pošto z Vzajmene. - Za inovativna podjetja na voljo 72.000 evrov nepovratnih sredstev. - Vrtec Lucija gre v popolno rekonstrukcijo. - V Rimu predstavili traso letošnje Dirke po Italiji, 24.maja tudi v Sloveniji.
Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem verjetno zadnjem nagovoru dejal, da bi dogovor osvobodil talce, ustavil spopade, zagotovil varnost Izraelu in omogočil znatno povečanje humanitarne pomoči Palestincem. Tudi iz palestinskega gibanja Hamas so sporočili, da pogovori dobro napredujejo. V oddaji tudi o tem: - 830 tisoč Slovencev lahko od jutri pričakuje pošto z Vzajmene. - Za inovativna podjetja na voljo 72.000 evrov nepovratnih sredstev. - Vrtec Lucija gre v popolno rekonstrukcijo. - V Rimu predstavili traso letošnje Dirke po Italiji, 24.maja tudi v Sloveniji.
V oddaji eRTeVe se boste lahko sprehodili skozi najzanimivejše filme, serije in oddaje televizijskega programa, pokukali za kulise našega ustvarjanja in izvedeli kaj zanimivega o znanih in manj znanih osebnostih naše medijske hiše. Spoznali boste lahko radijske in televizijske poklice, prisluhnili pogovorom z varuhom gledalčevih pravic in še marsikaj. Vsak ponedeljek ob 18h na prvem sporedu.
V oddaji eRTeVe se boste lahko sprehodili skozi najzanimivejše filme, serije in oddaje televizijskega programa, pokukali za kulise našega ustvarjanja in izvedeli kaj zanimivega o znanih in manj znanih osebnostih naše medijske hiše. Spoznali boste lahko radijske in televizijske poklice, prisluhnili pogovorom z varuhom gledalčevih pravic in še marsikaj. Vsak ponedeljek ob 18h na prvem sporedu.
V zadnji oddaji četrte sezone mladinske glasbeno-dokumentarne serije V svojem ritmu se bo v velikem finalu pomerilo pet najboljših bendov. Mladi glasbeniki bodo na finalni prireditvi v Channel Zero nastopili s priredbami ljudskih in narodnih ter revolucionarnih pesmi, najboljšega med vsemi pa bo izbrala žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti. Zmagovalca tudi letos čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
V zadnji oddaji četrte sezone mladinske glasbeno-dokumentarne serije V svojem ritmu se bo v velikem finalu pomerilo pet najboljših bendov. Mladi glasbeniki bodo na finalni prireditvi v Channel Zero nastopili s priredbami ljudskih in narodnih ter revolucionarnih pesmi, najboljšega med vsemi pa bo izbrala žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin - Gušti. Zmagovalca tudi letos čaka privlačna nagrada – snemanje videospota!
Mlad celjski bend TOOTH IN THE SKY se počasi prebija in vse bolj sooblikuje štajersko glasbeno sceno. Člani se žanrsko opredeljujejo kot rock bend in bi se radi uveljavili z lastnim slogom. Člani glasnega primorskega benda CONA 40 so navdušeni nad igranjem v klubskem vzdušju, kjer lahko s svojimi avtorskimi komadi navdušijo občinstvo. Kako se bo žirija odločila tokrat?
Mlad celjski bend TOOTH IN THE SKY se počasi prebija in vse bolj sooblikuje štajersko glasbeno sceno. Člani se žanrsko opredeljujejo kot rock bend in bi se radi uveljavili z lastnim slogom. Člani glasnega primorskega benda CONA 40 so navdušeni nad igranjem v klubskem vzdušju, kjer lahko s svojimi avtorskimi komadi navdušijo občinstvo. Kako se bo žirija odločila tokrat?
Za skupino THE MINT velja, da glasno, drzno in ambiciozno osvajajo slovensko glasbeno sceno, tudi kot predskupina uveljavljenim bendom in z lastnimi videospoti. Instrumentalno in vokalno uigran bend LAPSUS pa odlikujeta smisel za humor in jasna vizija. Kateri od bendov, bo tokrat prepričal žirijo?
Za skupino THE MINT velja, da glasno, drzno in ambiciozno osvajajo slovensko glasbeno sceno, tudi kot predskupina uveljavljenim bendom in z lastnimi videospoti. Instrumentalno in vokalno uigran bend LAPSUS pa odlikujeta smisel za humor in jasna vizija. Kateri od bendov, bo tokrat prepričal žirijo?
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
Razsodbo poda žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota.
Razsodbo poda žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota.
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik
V četrti sezoni serije mladinskih dokumentarno-glasbenih oddaj V svojem ritmu so v uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija k sodelovanju povabili mlade bende, ki so se predstavili že v Špil ligi, prvi ligi dijaških bendov. Tudi v oddajah nove sezone se prepletajo glasba, življenjski slog mladih glasbenikov, glasbeno ustvarjanje in glasbeni izziv. Serija je začinjena z glasbenim dvobojem med večinoma rockovskimi bendi, njihovo glasbeno znanje in predvsem inovativnost pa je tokrat v polfinalnih tekmovanjih, ki so vsa potekala v ljubljanskem Channel Zero ocenjevala stalna žirija v zasedbi Maša Pavokovič, Toni Cahunek in Miha Guštin Gušti. Pomerilo se je deset bendov, pet najboljših pa se je udeležilo finala v ljubljanskem Channel Zero, kjer so izbrali najboljšega. Zmagovalni bendi posameznih oddaj bodo tudi letos nagrajeni s snemanjem v profesionalnem studiu Radia Slovenija, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa bomo tudi letos pripravili digitalno izdajo najboljših bendov V svojem ritmu 4. Najboljši bend vseh bendov letošnje sezone bo nagrajen s snemanjem videospota. Urednica: Meta Ornik