Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
V prostorih Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast v Rušah je danes prvi Festival zdravja. Različna društva, zavodi, šole in druge ustanove so pripravili številna predavanja, praktične delavnice, predstavitve, meritve in tudi bolj sproščene aktivnosti. Dan, ki promovira zdravje in gibanje, je združil vse generacije.
V prostorih Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast v Rušah je danes prvi Festival zdravja. Različna društva, zavodi, šole in druge ustanove so pripravili številna predavanja, praktične delavnice, predstavitve, meritve in tudi bolj sproščene aktivnosti. Dan, ki promovira zdravje in gibanje, je združil vse generacije.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.
Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.
Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Govorili smo o rožnatem oktobru in ozaveščanju o raku dojk. Gostili smo zdravnika Luko Čavko, doktorja medicine, specializanta internistične onkologije, Julijo Ferlež, vodjo projekta Dotik življenja ter Ano Vidoš, ki je prebolela raka dojk in delila svojo navdihujočo zgodbo o pogumu in skrbi za zdravje.
Govorili smo o rožnatem oktobru in ozaveščanju o raku dojk. Gostili smo zdravnika Luko Čavko, doktorja medicine, specializanta internistične onkologije, Julijo Ferlež, vodjo projekta Dotik življenja ter Ano Vidoš, ki je prebolela raka dojk in delila svojo navdihujočo zgodbo o pogumu in skrbi za zdravje.
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
TV klinika z Davidom Zupančičem
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Dejavnostim ob začetku Rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, se deveto leto zapored pridružujejo tudi v Idriji. V središču mesta so dopoldne simbolno ovili drevesa v rožnate pletenine. V oddaji tudi o tem: - Flotilja kljub pozivom, naj se ustavi, vztraja na poti proti Gazi - Občina Kanal ob Soči že v tretjo spremembo letošnjega proračuna - V Mirnu želijo do leta 2027 dokončati tamkajšnjo osnovno šolo - Slovenske kajakašice so na svetovnem prvenstvu osvojile bronasto medaljo - Sončno bo z zmerno burjo
Dejavnostim ob začetku Rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, se deveto leto zapored pridružujejo tudi v Idriji. V središču mesta so dopoldne simbolno ovili drevesa v rožnate pletenine. V oddaji tudi o tem: - Flotilja kljub pozivom, naj se ustavi, vztraja na poti proti Gazi - Občina Kanal ob Soči že v tretjo spremembo letošnjega proračuna - V Mirnu želijo do leta 2027 dokončati tamkajšnjo osnovno šolo - Slovenske kajakašice so na svetovnem prvenstvu osvojile bronasto medaljo - Sončno bo z zmerno burjo
Današnji 19. november je mednarodni dan moških, mesec november pa je tudi tradicionalno posvečen ozaveščanju o zdravju moških, ki je v povprečju slabše od zdravja žensk. Moške najbolj ogrožajo rak, srčno-žilne bolezni, pa tudi samomorilnost. Ključ do rešitve številnih zdravstvenih težav pa je prav v moških samih. FOTO: Movember
Današnji 19. november je mednarodni dan moških, mesec november pa je tudi tradicionalno posvečen ozaveščanju o zdravju moških, ki je v povprečju slabše od zdravja žensk. Moške najbolj ogrožajo rak, srčno-žilne bolezni, pa tudi samomorilnost. Ključ do rešitve številnih zdravstvenih težav pa je prav v moških samih. FOTO: Movember
Irma najde zapuščeno parcelo in kot županja uredi, da bo lahko Stane skrivaj obdeloval zemljo. Ekološka prehrana bo odlična za zdravje njihove družine, še boljša pa za krpanje družinskega proračuna. Seveda pa okolica ne sme vedeti, da se županjina družina po novem ukvarja s kmetijstvom. Zato mora Stane hoditi od doma kot poslovnež. Delovna oblačila in orodje za delo na njivici skriva s čudnimi oblačili in s še bolj čudnimi izgovori. Medtem ko Irma Staneta spreminja v kmeta, hoče Mojca spremeniti Borota v poslovneža…
Irma najde zapuščeno parcelo in kot županja uredi, da bo lahko Stane skrivaj obdeloval zemljo. Ekološka prehrana bo odlična za zdravje njihove družine, še boljša pa za krpanje družinskega proračuna. Seveda pa okolica ne sme vedeti, da se županjina družina po novem ukvarja s kmetijstvom. Zato mora Stane hoditi od doma kot poslovnež. Delovna oblačila in orodje za delo na njivici skriva s čudnimi oblačili in s še bolj čudnimi izgovori. Medtem ko Irma Staneta spreminja v kmeta, hoče Mojca spremeniti Borota v poslovneža…
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.
Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.
7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.
V Poletnem Infodromu, posvečenem zdravju, smo odpikali nasilje, raziskali, zakaj je naš smrkelj lahko različnih barv, in kaj je to heterokromija. Urban nam je povedal več o sladkorni bolezni tipa 1, Neža pa je raziskala, kako pogosto čistite svoje flaške za vodo in kako pogosto bi jih morali.
V Poletnem Infodromu, posvečenem zdravju, smo odpikali nasilje, raziskali, zakaj je naš smrkelj lahko različnih barv, in kaj je to heterokromija. Urban nam je povedal več o sladkorni bolezni tipa 1, Neža pa je raziskala, kako pogosto čistite svoje flaške za vodo in kako pogosto bi jih morali.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Anna pri zdravniku nepričakovano izve, da samota slabo vpliva na njeno zdravje. Sosed Sam jo pride pogledat s pivom in prigrizki in Anna si ga privošči v postelji, kar pa se po nesreči konča celo s krvavim nosom. Sam namreč nekdanje žene še ni pozabil in izkaže se, da je bolje, če kar odide. Bo iskrica med njima še tlela? SIGNIFICANT OTHER / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Dana Fainaru, Hamish Wright Režija:: David Sant V glavnih vlogah: Katherine Parkinson, Youssef Kerkour
Anna pri zdravniku nepričakovano izve, da samota slabo vpliva na njeno zdravje. Sosed Sam jo pride pogledat s pivom in prigrizki in Anna si ga privošči v postelji, kar pa se po nesreči konča celo s krvavim nosom. Sam namreč nekdanje žene še ni pozabil in izkaže se, da je bolje, če kar odide. Bo iskrica med njima še tlela? SIGNIFICANT OTHER / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Dana Fainaru, Hamish Wright Režija:: David Sant V glavnih vlogah: Katherine Parkinson, Youssef Kerkour
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo znan slovenski par - odlično gledališko in filmsko igralko Ivo Kranjc Bagola ter strokovnjaka za komuniciranje in kreativnost, predavatelja, ambasadorja prvega nacionalnega programa duševnega zdravja in avtorja knjižnih uspešnic Aljošo Bagola. Voditeljica Bernarda Žarn se bo z njima pogovarjala o tem, kaj je skrivnost dobrega življenja, je dovolj to, da si pogumen, iskren in hkrati toliko moder, da to iskrenost deliš z drugimi, kot pravi Aljoša, ali je skrivnost še kje drugje. Vabljeni.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo znan slovenski par - odlično gledališko in filmsko igralko Ivo Kranjc Bagola ter strokovnjaka za komuniciranje in kreativnost, predavatelja, ambasadorja prvega nacionalnega programa duševnega zdravja in avtorja knjižnih uspešnic Aljošo Bagola. Voditeljica Bernarda Žarn se bo z njima pogovarjala o tem, kaj je skrivnost dobrega življenja, je dovolj to, da si pogumen, iskren in hkrati toliko moder, da to iskrenost deliš z drugimi, kot pravi Aljoša, ali je skrivnost še kje drugje. Vabljeni.
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Otroci iz Murske Sobote Pepeta vabijo na plavanje. Ne na navadno, ampak na čisto pravo tekmovalno plavanje. Ker je Pepe ribič, meni, da so mu vodni izzivi pisani na kožo. Prepričan je, da bo zmagal. Pa mu bo res uspelo?
Otroci iz Murske Sobote Pepeta vabijo na plavanje. Ne na navadno, ampak na čisto pravo tekmovalno plavanje. Ker je Pepe ribič, meni, da so mu vodni izzivi pisani na kožo. Prepričan je, da bo zmagal. Pa mu bo res uspelo?
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
Izid včerajšnjega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vidno odstopal od napovedi anket, pa tudi od lanskega posvetovalnega referenduma, ko se je skoraj 55 odstotkov volivk in volivcev odločilo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge za to gre vsaj delno iskati v večji motivaciji pobudnikov referenduma in razliki med načelnim razmišljanjem o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter konkretnimi zakonskimi določili, o katerih smo odločali včeraj. V oddaji tudi o tem: - Združene države Evropsko unijo pozvale k spremembi digitalnih pravil v zameno za nižje carinjenje jekla. - Kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje - ena od spornih točk načrta za mir v Ukrajini? - Celjska policija odvzela prostost mladoletniku, ki ga sumi postavljanja predmetov na železniške tire.
Izid včerajšnjega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vidno odstopal od napovedi anket, pa tudi od lanskega posvetovalnega referenduma, ko se je skoraj 55 odstotkov volivk in volivcev odločilo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge za to gre vsaj delno iskati v večji motivaciji pobudnikov referenduma in razliki med načelnim razmišljanjem o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter konkretnimi zakonskimi določili, o katerih smo odločali včeraj. V oddaji tudi o tem: - Združene države Evropsko unijo pozvale k spremembi digitalnih pravil v zameno za nižje carinjenje jekla. - Kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje - ena od spornih točk načrta za mir v Ukrajini? - Celjska policija odvzela prostost mladoletniku, ki ga sumi postavljanja predmetov na železniške tire.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.
Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.
November je tudi Movember – mesec ozaveščanja o zdravju moških, zato smo v torkovem jutru spomnili na delo Društva Onkoman.
November je tudi Movember – mesec ozaveščanja o zdravju moških, zato smo v torkovem jutru spomnili na delo Društva Onkoman.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge ter razveljavitvi uredb (ES) 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv (EU) 2016/2341 in 2016/97 v zvezi s krepitvijo okvira za poklicno pokojninsko zavarovanje 3. Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 28 (varstvo potrošnikov in zdravja) za Črno goro 4. Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 2 (prosto gibanje delavcev) za Črno goro 5. Potrditev zapisnika 22. izredne seje
Dnevni red: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge ter razveljavitvi uredb (ES) 2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv (EU) 2016/2341 in 2016/97 v zvezi s krepitvijo okvira za poklicno pokojninsko zavarovanje 3. Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 28 (varstvo potrošnikov in zdravja) za Črno goro 4. Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 2 (prosto gibanje delavcev) za Črno goro 5. Potrditev zapisnika 22. izredne seje
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.
Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.
Cestni promet je glavni vir okoljskega hrupa, ki povzroča številne zdravstvene težave, predvsem pa resno ogroža razvoj otrok. Strokovnjaki zato svarijo, da je treba ustanove, namenjene starejšim in otrokom, načrtovati na območjih, kjer je izpostavljenost hrupu čim manjša. Kako se hrup s cestnim prometom v mesta neslišno širi, razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Vozili smo: MG ZS hibrid Foto: MG ZS
Cestni promet je glavni vir okoljskega hrupa, ki povzroča številne zdravstvene težave, predvsem pa resno ogroža razvoj otrok. Strokovnjaki zato svarijo, da je treba ustanove, namenjene starejšim in otrokom, načrtovati na območjih, kjer je izpostavljenost hrupu čim manjša. Kako se hrup s cestnim prometom v mesta neslišno širi, razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Vozili smo: MG ZS hibrid Foto: MG ZS
Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE
Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE
Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.
Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.
Po letih težav se bo v Ormožu kmalu začela obnova vile, ki bo služila potrebam centra za krepitev zdravja in centra za duševno zdravje odraslih. Včeraj je namreč zdravstveni dom Ormož z izvajalcem del podpisal pogodbo, po kateri morajo biti dela končana do junija prihodnje leto.
Po letih težav se bo v Ormožu kmalu začela obnova vile, ki bo služila potrebam centra za krepitev zdravja in centra za duševno zdravje odraslih. Včeraj je namreč zdravstveni dom Ormož z izvajalcem del podpisal pogodbo, po kateri morajo biti dela končana do junija prihodnje leto.
Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.
Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nova Gorica do konca novembra pripravlja šest osrednjih in več spremljevalnih dogodkov. Z brezplačnimi dejavnostmi želijo poudariti pomen skrbi za duševno zdravje ter preventivnih programov za preprečevanje zasvojenosti in samomorov. Prihodnje leto se obeta sprememba osebnih izkaznic za pripadnike italijanske narodne skupnosti V Kopru odprli pregledno razstavo del Jožeta Pohlena Dan slovenskega športa v znamenju spodbujanja k redni teleni dejavnosti
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nova Gorica do konca novembra pripravlja šest osrednjih in več spremljevalnih dogodkov. Z brezplačnimi dejavnostmi želijo poudariti pomen skrbi za duševno zdravje ter preventivnih programov za preprečevanje zasvojenosti in samomorov. Prihodnje leto se obeta sprememba osebnih izkaznic za pripadnike italijanske narodne skupnosti V Kopru odprli pregledno razstavo del Jožeta Pohlena Dan slovenskega športa v znamenju spodbujanja k redni teleni dejavnosti
Zima je tu in z njo hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe ter več tveganj za bolezni, kot so prehlad in gripa. Virusi krožijo med nami bolj kot kadarkoli prej, kar poveča tveganje za okužbe. A čeprav se v tem obdobju bolezni ne moremo povsem izogniti, lahko veliko storimo sami za svoje zdravje. Zdrava prehrana, bogata z vitamini, zlasti vitaminom C, in minerali igra ključno vlogo pri obrambi pred virusi. Kako torej poskrbeti, da bomo v dobri formi tudi v najbolj kritičnih mesecih leta, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Zima je tu in z njo hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe ter več tveganj za bolezni, kot so prehlad in gripa. Virusi krožijo med nami bolj kot kadarkoli prej, kar poveča tveganje za okužbe. A čeprav se v tem obdobju bolezni ne moremo povsem izogniti, lahko veliko storimo sami za svoje zdravje. Zdrava prehrana, bogata z vitamini, zlasti vitaminom C, in minerali igra ključno vlogo pri obrambi pred virusi. Kako torej poskrbeti, da bomo v dobri formi tudi v najbolj kritičnih mesecih leta, smo vas spraševali v tokratni anketi.