Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Predstavili smo pesniško zbirko Andreja Brvarja, pomenljivo naslovljeno Fusnote. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina,
Predstavili smo pesniško zbirko Andreja Brvarja, pomenljivo naslovljeno Fusnote. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina,
Andrej Brvar: Fusnote Franjo Frančič: Zlatolaska Emanuele Trevi: Nekaj zapisanega Miha Kovač: Berem, da se poberem Recenzije so napisali Goran Dekleva, Miša Gams, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Andrej Brvar: Fusnote Franjo Frančič: Zlatolaska Emanuele Trevi: Nekaj zapisanega Miha Kovač: Berem, da se poberem Recenzije so napisali Goran Dekleva, Miša Gams, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Po prisilni odmaknjenosti, da smo lahko tudi pri produkciji naših oddaj spoštovali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, smo ponovno z vami s premiernimi pogovori v oddaji Dober večer. In ni naključje, da je naš prvi gost pesnik Andrej Brvar. Pesnik, ki bi v aprilu moral biti osrednji gost festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnik, ki tudi v tem obdobju negotovosti in strahu pred neznanim živi in opazuje svet vidnega. In, ima o njem svoje mnenje. Vabimo vas, da si pogovor z Andrejem Brvarjem ogledate v ponedeljek 25. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Po prisilni odmaknjenosti, da smo lahko tudi pri produkciji naših oddaj spoštovali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, smo ponovno z vami s premiernimi pogovori v oddaji Dober večer. In ni naključje, da je naš prvi gost pesnik Andrej Brvar. Pesnik, ki bi v aprilu moral biti osrednji gost festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pesnik, ki tudi v tem obdobju negotovosti in strahu pred neznanim živi in opazuje svet vidnega. In, ima o njem svoje mnenje. Vabimo vas, da si pogovor z Andrejem Brvarjem ogledate v ponedeljek 25. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Pesnik Andrej Brvar je ustvarjalno pot začel v šestdesetih letih; leta 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledila je vrsta izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. Naslednji teden bodo na Starem gradu Celje podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije za življenjsko delo. Letos bo zlatnik za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi prejel prav Andrej Brvar. Spomnimo, da je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegove poezije z naslovom Transverzala. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: BoBo
Pesnik Andrej Brvar je ustvarjalno pot začel v šestdesetih letih; leta 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledila je vrsta izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. Naslednji teden bodo na Starem gradu Celje podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije za življenjsko delo. Letos bo zlatnik za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi prejel prav Andrej Brvar. Spomnimo, da je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegove poezije z naslovom Transverzala. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: BoBo
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Oddaja se začenja z reportažnima zapisoma s koncertov v prenovljeni dvorani Pokrajinskega muzeja v Kopru, kjer je Društvo prijateljev glasbe v petek začelo svoj letošnji koncertni cikel Amabile s prvim koncertom ali po novem imenovanju »Glasbeno akademijo«, na kateri sta nastopila violinistka Evgenija Epshtein in pianist Denys Masliuk, in pa v Novi Gorici, v gradu Kromberk, kjer je pianistka Meta Fajdiga s svojim recitalom odprla peto sezono Grajskih harmonij. Nadljuje jo pogovor z dobitnikom študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani, Andrejem Makorjem, kočuje pa s poročilom Veronike Brvar z okrogle mize DSS in Glasbene mladine ter predstavitvijo zadnje številke revije Glasna.
Oddaja se začenja z reportažnima zapisoma s koncertov v prenovljeni dvorani Pokrajinskega muzeja v Kopru, kjer je Društvo prijateljev glasbe v petek začelo svoj letošnji koncertni cikel Amabile s prvim koncertom ali po novem imenovanju »Glasbeno akademijo«, na kateri sta nastopila violinistka Evgenija Epshtein in pianist Denys Masliuk, in pa v Novi Gorici, v gradu Kromberk, kjer je pianistka Meta Fajdiga s svojim recitalom odprla peto sezono Grajskih harmonij. Nadljuje jo pogovor z dobitnikom študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani, Andrejem Makorjem, kočuje pa s poročilom Veronike Brvar z okrogle mize DSS in Glasbene mladine ter predstavitvijo zadnje številke revije Glasna.
Emil Filipčič: Serafa s Šarhove 2 Marija Dolinar: Soloples za neveste Peter Kovačič Peršin: Odmevi tišine Andrej Brvar: Novi odzivi Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Petja Gorjup in Tadej Meserko
Emil Filipčič: Serafa s Šarhove 2 Marija Dolinar: Soloples za neveste Peter Kovačič Peršin: Odmevi tišine Andrej Brvar: Novi odzivi Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Petja Gorjup in Tadej Meserko
V naši prvi oddaji v novem letu se spominjamo nekaterih dogodkov in glasbenikov, ki so pomembno zaznamovali glasbeno dogajanje v letu 2019. Med tisti, ki so razkošno obogatili primorsko in slovensko glasbeno zakladnico, so Patrick Quaggiato, Bojan Glavina, David Bandelj in Pavla Jarc. Naša gostja v rubriki Primorski glasbeni talenti je vipavska pevka Tjaša Fajdiga, ki je bila lani kot prva Slovenka sprejeta na magistrski program muzikala na sloviti Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in z njo smo pogovor pripravili že avgusta lani pred odhodom v angleško prestolnico. Osrednji del oddaje namenjamo posnetku koncerta z naslovom La passegiata - Sprehod, ki ga je decembra leta 2018 pripravila Glasbena matica Ljubljana ob 150-letnici smrti Gioachina Rossinija. V zaključnih minutah predstavljamo dva zanimiva projekta, ki jih v januarju organizira Slovenska filharmonija, selimo pa se tudi v Postojno, kjer je tamkajšnji Mešani pevski zbor pod vodstvom Matjaža Ščeka na letnem koncertu izvedel noviteto na stihe postojnske pesnice Andreje Blažič Klemenc.
V naši prvi oddaji v novem letu se spominjamo nekaterih dogodkov in glasbenikov, ki so pomembno zaznamovali glasbeno dogajanje v letu 2019. Med tisti, ki so razkošno obogatili primorsko in slovensko glasbeno zakladnico, so Patrick Quaggiato, Bojan Glavina, David Bandelj in Pavla Jarc. Naša gostja v rubriki Primorski glasbeni talenti je vipavska pevka Tjaša Fajdiga, ki je bila lani kot prva Slovenka sprejeta na magistrski program muzikala na sloviti Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in z njo smo pogovor pripravili že avgusta lani pred odhodom v angleško prestolnico. Osrednji del oddaje namenjamo posnetku koncerta z naslovom La passegiata - Sprehod, ki ga je decembra leta 2018 pripravila Glasbena matica Ljubljana ob 150-letnici smrti Gioachina Rossinija. V zaključnih minutah predstavljamo dva zanimiva projekta, ki jih v januarju organizira Slovenska filharmonija, selimo pa se tudi v Postojno, kjer je tamkajšnji Mešani pevski zbor pod vodstvom Matjaža Ščeka na letnem koncertu izvedel noviteto na stihe postojnske pesnice Andreje Blažič Klemenc.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.
Pred 100 leti se je v družini primorskih beguncev, ki je novi dom našla v Mariboru rodil pesnik pisatelj in dramatik Zorko Simčič. V oddaji Poglobljeno smo strnili pogovore z njim nastale v njegovem rojstnem mestu v zadnjih desetih letih. O človeku, ustvarjalcu in prijatelju pa sta pregovorila tudi Vanda in Andrej Brvar. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Pred 100 leti se je v družini primorskih beguncev, ki je novi dom našla v Mariboru rodil pesnik pisatelj in dramatik Zorko Simčič. V oddaji Poglobljeno smo strnili pogovore z njim nastale v njegovem rojstnem mestu v zadnjih desetih letih. O človeku, ustvarjalcu in prijatelju pa sta pregovorila tudi Vanda in Andrej Brvar. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je bil v soboto, 26. junija, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča pripravljeno omizje o dramatiki Stanka Majcna in njenem uprizoritvenem potencialu. Pogovor je vodila novinarka časnika Večer Melita Forstnerič Hajnšek, njeni gostje pa so bili pesnik Andrej Brvar, teatrolog Krištof Jacek Kozak s Primorske univerze in dramatik, pesnik, esejist Denis Poniž. Pogovor je spremljala Tadeja Krečič in pripravila izbor poudarkov iz pogovora.
Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je bil v soboto, 26. junija, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča pripravljeno omizje o dramatiki Stanka Majcna in njenem uprizoritvenem potencialu. Pogovor je vodila novinarka časnika Večer Melita Forstnerič Hajnšek, njeni gostje pa so bili pesnik Andrej Brvar, teatrolog Krištof Jacek Kozak s Primorske univerze in dramatik, pesnik, esejist Denis Poniž. Pogovor je spremljala Tadeja Krečič in pripravila izbor poudarkov iz pogovora.
Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.
Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.
Leonart se z novim albumom podajajo na široko glasbeno potovanje. Sebastijan Lukovnjak, Andrej Knehtl, Martin Počkar in Marko Brvar so nekaj skladb z nove zgoščenke predstavili tudi v Prvi vrsti.
Leonart se z novim albumom podajajo na široko glasbeno potovanje. Sebastijan Lukovnjak, Andrej Knehtl, Martin Počkar in Marko Brvar so nekaj skladb z nove zgoščenke predstavili tudi v Prvi vrsti.
Leonart se z novim albumom podajajo na široko glasbeno potovanje. Sebastijan Lukovnjak, Andrej Knehtl, Martin Počkar in Marko Brvar so nekaj skladb z nove zgoščenke predstavili tudi v Prvi vrsti.
Leonart se z novim albumom podajajo na široko glasbeno potovanje. Sebastijan Lukovnjak, Andrej Knehtl, Martin Počkar in Marko Brvar so nekaj skladb z nove zgoščenke predstavili tudi v Prvi vrsti.
Posnetek tradicionalnega literarnega večera Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici, na katerem se že tradicionalno z branji iz svojih novih del predstavijo aktualni dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. Letos so to: Agata Tomažič, Goran Vojnović, Ana Schnabl, Iztok Osojnik, Andrej Brvar, Veronika Dintinjana, Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak. Dogodek na predvečer Dneva Primoža Trubarja pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, Občina Velike Lašče, Kulturno društvo Primož Trubar in 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Posnetek tradicionalnega literarnega večera Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici, na katerem se že tradicionalno z branji iz svojih novih del predstavijo aktualni dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. Letos so to: Agata Tomažič, Goran Vojnović, Ana Schnabl, Iztok Osojnik, Andrej Brvar, Veronika Dintinjana, Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak. Dogodek na predvečer Dneva Primoža Trubarja pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, Občina Velike Lašče, Kulturno društvo Primož Trubar in 3. program Radia Slovenija – program Ars.
V oddaji Valovanje besed smo predstavili izbor literarnih in esejističnih besedil najbolj nenavadnega člana mariborske peterice Marijana Krambergerja, knjigo, naslovljeno KDO SEM BIL, je uredil Andrej Brvar. Gostja oddaje je bila tudi pisateljica Anna Kim, prejemnica Evropske unije za roman Zamrznjeni čas. Obe knjigi sta izšli pri založbi PIVEC. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
V oddaji Valovanje besed smo predstavili izbor literarnih in esejističnih besedil najbolj nenavadnega člana mariborske peterice Marijana Krambergerja, knjigo, naslovljeno KDO SEM BIL, je uredil Andrej Brvar. Gostja oddaje je bila tudi pisateljica Anna Kim, prejemnica Evropske unije za roman Zamrznjeni čas. Obe knjigi sta izšli pri založbi PIVEC. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Tisti bend, ki je pred dvema letoma posnel pesem, ki bi si jo zaželela vsaka mestna občina brez morja. Igrajo pop z odličnim spoštovanjem. Pevcu verjameš, ko pravi, da ga danes ni. Za nikogar. Bend, ki je religijo prostega časa spremenil v muziko za ples. V sredo zjutraj so igrali v živo na Valu 202. Zasedba: -Martin Počkar - bas -Andrej Knehtl - kitara -Sebastijan Lukovnjak - kitara, vokal -Tine Brglez - melodika -Marko Brvar - kajon Seznam odigranih skladb: -Nora noč -Vroč poljub -Danes me ni
Tisti bend, ki je pred dvema letoma posnel pesem, ki bi si jo zaželela vsaka mestna občina brez morja. Igrajo pop z odličnim spoštovanjem. Pevcu verjameš, ko pravi, da ga danes ni. Za nikogar. Bend, ki je religijo prostega časa spremenil v muziko za ples. V sredo zjutraj so igrali v živo na Valu 202. Zasedba: -Martin Počkar - bas -Andrej Knehtl - kitara -Sebastijan Lukovnjak - kitara, vokal -Tine Brglez - melodika -Marko Brvar - kajon Seznam odigranih skladb: -Nora noč -Vroč poljub -Danes me ni
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Zadnjo uro našega torkovega sporeda je oplemenitila izvrstna poezija 21. mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, ki zadnja leta poteka po vsej Sloveniji, njegov osrednji del pa domuje na Ptuju. Uvod v festival, naslovljen Govori, voda!, se je zgodil na reki Dravi in na mariborskem Lentu, kjer sta s Stihi pod stolpom nastopila letošnja častna festivalska gosta: pesnik Andrej Brvar in čilski pesnik Raúl Zurita. Njuni poeziji prisluhnite v oddaji Valovanje besed, ki jo je pripravila Simona Kopinšek.
Zadnjo uro našega torkovega sporeda je oplemenitila izvrstna poezija 21. mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, ki zadnja leta poteka po vsej Sloveniji, njegov osrednji del pa domuje na Ptuju. Uvod v festival, naslovljen Govori, voda!, se je zgodil na reki Dravi in na mariborskem Lentu, kjer sta s Stihi pod stolpom nastopila letošnja častna festivalska gosta: pesnik Andrej Brvar in čilski pesnik Raúl Zurita. Njuni poeziji prisluhnite v oddaji Valovanje besed, ki jo je pripravila Simona Kopinšek.