Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
V prostorih Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast v Rušah je danes prvi Festival zdravja. Različna društva, zavodi, šole in druge ustanove so pripravili številna predavanja, praktične delavnice, predstavitve, meritve in tudi bolj sproščene aktivnosti. Dan, ki promovira zdravje in gibanje, je združil vse generacije.
V prostorih Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast v Rušah je danes prvi Festival zdravja. Različna društva, zavodi, šole in druge ustanove so pripravili številna predavanja, praktične delavnice, predstavitve, meritve in tudi bolj sproščene aktivnosti. Dan, ki promovira zdravje in gibanje, je združil vse generacije.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.
Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.
Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Govorili smo o rožnatem oktobru in ozaveščanju o raku dojk. Gostili smo zdravnika Luko Čavko, doktorja medicine, specializanta internistične onkologije, Julijo Ferlež, vodjo projekta Dotik življenja ter Ano Vidoš, ki je prebolela raka dojk in delila svojo navdihujočo zgodbo o pogumu in skrbi za zdravje.
Govorili smo o rožnatem oktobru in ozaveščanju o raku dojk. Gostili smo zdravnika Luko Čavko, doktorja medicine, specializanta internistične onkologije, Julijo Ferlež, vodjo projekta Dotik življenja ter Ano Vidoš, ki je prebolela raka dojk in delila svojo navdihujočo zgodbo o pogumu in skrbi za zdravje.
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Dejavnostim ob začetku Rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, se deveto leto zapored pridružujejo tudi v Idriji. V središču mesta so dopoldne simbolno ovili drevesa v rožnate pletenine. V oddaji tudi o tem: - Flotilja kljub pozivom, naj se ustavi, vztraja na poti proti Gazi - Občina Kanal ob Soči že v tretjo spremembo letošnjega proračuna - V Mirnu želijo do leta 2027 dokončati tamkajšnjo osnovno šolo - Slovenske kajakašice so na svetovnem prvenstvu osvojile bronasto medaljo - Sončno bo z zmerno burjo
Dejavnostim ob začetku Rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, se deveto leto zapored pridružujejo tudi v Idriji. V središču mesta so dopoldne simbolno ovili drevesa v rožnate pletenine. V oddaji tudi o tem: - Flotilja kljub pozivom, naj se ustavi, vztraja na poti proti Gazi - Občina Kanal ob Soči že v tretjo spremembo letošnjega proračuna - V Mirnu želijo do leta 2027 dokončati tamkajšnjo osnovno šolo - Slovenske kajakašice so na svetovnem prvenstvu osvojile bronasto medaljo - Sončno bo z zmerno burjo
Današnji 19. november je mednarodni dan moških, mesec november pa je tudi tradicionalno posvečen ozaveščanju o zdravju moških, ki je v povprečju slabše od zdravja žensk. Moške najbolj ogrožajo rak, srčno-žilne bolezni, pa tudi samomorilnost. Ključ do rešitve številnih zdravstvenih težav pa je prav v moških samih. FOTO: Movember
Današnji 19. november je mednarodni dan moških, mesec november pa je tudi tradicionalno posvečen ozaveščanju o zdravju moških, ki je v povprečju slabše od zdravja žensk. Moške najbolj ogrožajo rak, srčno-žilne bolezni, pa tudi samomorilnost. Ključ do rešitve številnih zdravstvenih težav pa je prav v moških samih. FOTO: Movember
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.
Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.
7. april je svetovni dan zdravja. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Mateja Grebenjak se je o zdravju pogovarjala v družbi otrok. Slišali bomo, kako skrbijo za svoje zdravje in kakšne nasvete jim dajejo starši.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
Vprašanje, ali bi morali mladoletnim prepovedati nakup energijskih pijač, deli javnost, starše, trgovce – in verjetno tudi kakšnega najstnika, ki prisega, da brez “kril” pač ne more preživeti ponedeljka ob sedmih zjutraj. Vprašanje omejevanja energijskih pijač za mladoletne postaja vse bolj aktualno tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Gre za temo, ki odpira razpravo o zdravju mladih, odgovornosti države in vplivu industrije. V ospredju razprave so predvsem zdravstveni razlogi. Energijske pijače vsebujejo visoke količine kofeina, pogosto tudi več kot dve skodelici kave, kar lahko pri mladih povzroča težave s spanjem, glavobole, pospešen srčni utrip in v skrajnih primerih celo resnejše zaplete . Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi na učinke kofeina še posebej občutljivi, saj se njihov organizem še razvija. Poleg tega so energijske pijače pogosto kombinirane z alkoholom, kar dodatno povečuje tveganje za zdravje. Raziskave po Evropi namreč kažejo, da energijske pijače redno uživa velik delež mladih, pogosto že v osnovnošolskem obdobju. Argument je preprost: če statistika kaže, da velik delež mladih redno posega po teh pijačah in da to lahko vpliva na njihovo zdravje, potem je vprašanje, ali je popolna dostopnost res smiselna.
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
Ko se začne november, se pojavijo na moških obrazih brki različnih oblik: tanki, košati, narisani, humorni, ponosni. Toda pod vsemi temi brki se skriva resna zgodba – zgodba gibanja Movember, ki že več kot dve desetletji opozarja na zdravje moških. Od rednih pregledov prostate in samopregledovanja do skrbi za duševno počutje. Moški pri nas obisk zdravnika pogosto odlašajo. Razlogi so različni: pomanjkanje časa, strah pred diagnozo, občutek, da »ni tako hudo«, ali pa preprosta navada, da se težave rešujejo šele, ko postanejo nujne. Zdravniki na primarni ravni to potrjujejo: ženske se na preventivne preglede prijavljajo bistveno pogosteje, medtem ko moški, tudi v povprečju zdravi, prihajajo takrat, ko simptomi že trajajo dlje časa. November je zato predvsem poziv: poskrbite zase, pravočasno, pogumno in odkrito. Zdravje ni samoumevno, preventiva ni odveč, pogovor pa ni znak šibkosti. Kako moški skrbijo za svoje zdravje, slišite v tokratni anketi.
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Izid včerajšnjega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vidno odstopal od napovedi anket, pa tudi od lanskega posvetovalnega referenduma, ko se je skoraj 55 odstotkov volivk in volivcev odločilo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge za to gre vsaj delno iskati v večji motivaciji pobudnikov referenduma in razliki med načelnim razmišljanjem o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter konkretnimi zakonskimi določili, o katerih smo odločali včeraj. V oddaji tudi o tem: - Združene države Evropsko unijo pozvale k spremembi digitalnih pravil v zameno za nižje carinjenje jekla. - Kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje - ena od spornih točk načrta za mir v Ukrajini? - Celjska policija odvzela prostost mladoletniku, ki ga sumi postavljanja predmetov na železniške tire.
Izid včerajšnjega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vidno odstopal od napovedi anket, pa tudi od lanskega posvetovalnega referenduma, ko se je skoraj 55 odstotkov volivk in volivcev odločilo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge za to gre vsaj delno iskati v večji motivaciji pobudnikov referenduma in razliki med načelnim razmišljanjem o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter konkretnimi zakonskimi določili, o katerih smo odločali včeraj. V oddaji tudi o tem: - Združene države Evropsko unijo pozvale k spremembi digitalnih pravil v zameno za nižje carinjenje jekla. - Kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje - ena od spornih točk načrta za mir v Ukrajini? - Celjska policija odvzela prostost mladoletniku, ki ga sumi postavljanja predmetov na železniške tire.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Ema je študentka medicine, ki na družbenih omrežjih prispeva izobraževalne vsebine o zdravju in medicini pod imenom Med Zdravje. Tri leta je živela na Novi Zelandiji in se ne identificira kot vplivnica, njen namen je ozaveščanje in izobraževanje.
Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.
Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.
November je tudi Movember – mesec ozaveščanja o zdravju moških, zato smo v torkovem jutru spomnili na delo Društva Onkoman.
November je tudi Movember – mesec ozaveščanja o zdravju moških, zato smo v torkovem jutru spomnili na delo Društva Onkoman.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.
Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.
Cestni promet je glavni vir okoljskega hrupa, ki povzroča številne zdravstvene težave, predvsem pa resno ogroža razvoj otrok. Strokovnjaki zato svarijo, da je treba ustanove, namenjene starejšim in otrokom, načrtovati na območjih, kjer je izpostavljenost hrupu čim manjša. Kako se hrup s cestnim prometom v mesta neslišno širi, razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Vozili smo: MG ZS hibrid Foto: MG ZS
Cestni promet je glavni vir okoljskega hrupa, ki povzroča številne zdravstvene težave, predvsem pa resno ogroža razvoj otrok. Strokovnjaki zato svarijo, da je treba ustanove, namenjene starejšim in otrokom, načrtovati na območjih, kjer je izpostavljenost hrupu čim manjša. Kako se hrup s cestnim prometom v mesta neslišno širi, razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom. Vozili smo: MG ZS hibrid Foto: MG ZS
Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE
Spomladanska utrujenost je glede na zanimanje za radijski kviz samo mit. Tokrat je nagrado olastninil poslušalec Igor, ki je pravilno odgovoril na vse zastavljene teze. Najbolj je bil v dvomu pri zadnjem vprašanju, kjer smo preverjali ali na Tajvanu spomladi res "odklenejo zemljo"? Prisluhnite tokratni izvedbi in spoznajte kakšno novo dejstvo o pomladi! Teza 1: Na Finskem otroci na velikonočni vikend hodijo od vrat do vrat, podobno kot za noč čarovnic. DA / NE Teza 2: V Indiji pomlad pozdravijo s čiščenjem strešnih žlebov. DA / NE Teza 3: V pomladnih dneh se dan podaljša za več kot 4 minute na dan. DA / NE Teza 4: Pomladni zrak vsebuje več pozitivnih ionov, kar izboljša počutje. DA / NE Teza 5: V Pomladni vasi na Tajvanu vsako leto simbolično “odklenejo zemljo.” DA / NE
Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.
Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.
Po letih težav se bo v Ormožu kmalu začela obnova vile, ki bo služila potrebam centra za krepitev zdravja in centra za duševno zdravje odraslih. Včeraj je namreč zdravstveni dom Ormož z izvajalcem del podpisal pogodbo, po kateri morajo biti dela končana do junija prihodnje leto.
Po letih težav se bo v Ormožu kmalu začela obnova vile, ki bo služila potrebam centra za krepitev zdravja in centra za duševno zdravje odraslih. Včeraj je namreč zdravstveni dom Ormož z izvajalcem del podpisal pogodbo, po kateri morajo biti dela končana do junija prihodnje leto.
Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.
Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nova Gorica do konca novembra pripravlja šest osrednjih in več spremljevalnih dogodkov. Z brezplačnimi dejavnostmi želijo poudariti pomen skrbi za duševno zdravje ter preventivnih programov za preprečevanje zasvojenosti in samomorov. Prihodnje leto se obeta sprememba osebnih izkaznic za pripadnike italijanske narodne skupnosti V Kopru odprli pregledno razstavo del Jožeta Pohlena Dan slovenskega športa v znamenju spodbujanja k redni teleni dejavnosti
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nova Gorica do konca novembra pripravlja šest osrednjih in več spremljevalnih dogodkov. Z brezplačnimi dejavnostmi želijo poudariti pomen skrbi za duševno zdravje ter preventivnih programov za preprečevanje zasvojenosti in samomorov. Prihodnje leto se obeta sprememba osebnih izkaznic za pripadnike italijanske narodne skupnosti V Kopru odprli pregledno razstavo del Jožeta Pohlena Dan slovenskega športa v znamenju spodbujanja k redni teleni dejavnosti
V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.
V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.
Zima je tu in z njo hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe ter več tveganj za bolezni, kot so prehlad in gripa. Virusi krožijo med nami bolj kot kadarkoli prej, kar poveča tveganje za okužbe. A čeprav se v tem obdobju bolezni ne moremo povsem izogniti, lahko veliko storimo sami za svoje zdravje. Zdrava prehrana, bogata z vitamini, zlasti vitaminom C, in minerali igra ključno vlogo pri obrambi pred virusi. Kako torej poskrbeti, da bomo v dobri formi tudi v najbolj kritičnih mesecih leta, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Zima je tu in z njo hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe ter več tveganj za bolezni, kot so prehlad in gripa. Virusi krožijo med nami bolj kot kadarkoli prej, kar poveča tveganje za okužbe. A čeprav se v tem obdobju bolezni ne moremo povsem izogniti, lahko veliko storimo sami za svoje zdravje. Zdrava prehrana, bogata z vitamini, zlasti vitaminom C, in minerali igra ključno vlogo pri obrambi pred virusi. Kako torej poskrbeti, da bomo v dobri formi tudi v najbolj kritičnih mesecih leta, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Po svetu že odzvanjajo odštevanja do skoka v leto 2025, tudi pri nas. Opoldne so po slovenskih mestih potekala številna silvestrovanja za najmlajše. Med željami tako otrok kot odraslih pa je najpogosteje slišati mir, veselje, zdravje in ljubezen. Med željami policijskih in zdravstvenih služb pa je tudi čim manj dela ob prehodu v novo leto: - Previdno pri uporabi pirotehnike, opozarjajo pristojni. - Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih. - Konec pogodbe o dobavi ruskega plina čez Ukrajino za Evropsko unijo ne prinaša večjih skrbi.
Po svetu že odzvanjajo odštevanja do skoka v leto 2025, tudi pri nas. Opoldne so po slovenskih mestih potekala številna silvestrovanja za najmlajše. Med željami tako otrok kot odraslih pa je najpogosteje slišati mir, veselje, zdravje in ljubezen. Med željami policijskih in zdravstvenih služb pa je tudi čim manj dela ob prehodu v novo leto: - Previdno pri uporabi pirotehnike, opozarjajo pristojni. - Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih. - Konec pogodbe o dobavi ruskega plina čez Ukrajino za Evropsko unijo ne prinaša večjih skrbi.
Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.
V oddaji Mladi mladim smo gostili vodjo Gozda strahov, Petra Flegarja. Predstavil nam je njihov gozd strahov in povedal kaj več o strašenju pa tudi o šovu Slovenija ima talent. Z nami je bil tudi predsednik odbora za socialna in zdravstvena vprašanja, Simon Fridl – tema pogovora pa ozaveščanje o duševnem zdravju; nekaj besed pa še o Študentski organizaciji Slovenije in njeni kampanji Naj se ti ne zrola.
V oddaji Mladi mladim smo gostili vodjo Gozda strahov, Petra Flegarja. Predstavil nam je njihov gozd strahov in povedal kaj več o strašenju pa tudi o šovu Slovenija ima talent. Z nami je bil tudi predsednik odbora za socialna in zdravstvena vprašanja, Simon Fridl – tema pogovora pa ozaveščanje o duševnem zdravju; nekaj besed pa še o Študentski organizaciji Slovenije in njeni kampanji Naj se ti ne zrola.
»Sladkarije škodujejo zobem« - to je stavek, ki ga zobozdravniki radi ponavljajo. V mesecu decembru je čokolad, bonbonov in ostalih raznih sladkih dobrot na krožnikih še več kot ponavadi, zato je ustrezna skrb za naše ustno zdravje in ustno zdravje naših otrok še toliko bolj pomembna. Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka pri ustni higieni? O tem smo govili v četrtkovem svetovalnem servisu z gostom, zobozdravnikom Markom Novakom.
»Sladkarije škodujejo zobem« - to je stavek, ki ga zobozdravniki radi ponavljajo. V mesecu decembru je čokolad, bonbonov in ostalih raznih sladkih dobrot na krožnikih še več kot ponavadi, zato je ustrezna skrb za naše ustno zdravje in ustno zdravje naših otrok še toliko bolj pomembna. Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka pri ustni higieni? O tem smo govili v četrtkovem svetovalnem servisu z gostom, zobozdravnikom Markom Novakom.
Zdravje mladih skozi skavtske oči je panelna razstava na Trgu Leona Štuklja Maribor, na kateri slovenski skavti predstavljajo svoj vsakdan. Kljub hitremu tempu vsakdanjika je zanimanje za skavtsko življenje med mladimi veliko in se z veseljem udeležujejo dejavnosti, ki krepijo telo in duha.
Zdravje mladih skozi skavtske oči je panelna razstava na Trgu Leona Štuklja Maribor, na kateri slovenski skavti predstavljajo svoj vsakdan. Kljub hitremu tempu vsakdanjika je zanimanje za skavtsko življenje med mladimi veliko in se z veseljem udeležujejo dejavnosti, ki krepijo telo in duha.