V kine sta prišla kar dva nova slovenska dokumentarna filma – film Gora Rocka Mirana Zupaniča o istoimenskem festivalu, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22-ič, in film Ko pridem ven Metoda Pevca, v katerem se je režiser skupaj s psihiatrom, ki je strokovnjak za psihodramo, odpravil v zapor na Dobu. V oddaji se pogovarjamo z obema režiserjema, ocenjujemo pa tudi film Zadnji viking Andersa Thomasa Jensena in film Drama Kristofferja Borglija.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

V Napotkih bomo danes spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe je termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi. Terme Dobrna je obiskal Aleš Ogrin.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pred časom je še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, danes pa je situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje, razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.

Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996

Na tokratno praznično nedeljo za vas igra Pihalni orkester Premogovnika Velenje, posluate pa suito Belokranjske pisanice v treh stavkih slovenskega skladatelja Danila Bučarja. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Maševal bo župnik mag. Anton Berčan.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, redovnica in kuharska mojstrica, pomembno delo pravnega zgodovinarja

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.

Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah znanje rada predaja mladim.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Če pretiravaš pri večerji, te lahko ponoči tlači mora, je zajčku povedala modra sova ... Pripovedujejo: Tamara Doneva, Boštjan Napotnik Napo, Lili Bačer Kermavner in Srečko Kermavner. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.