Gostja sredinega intervjuja je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se je pogovarjala Cirila Štuber.

Romaneskni prvenec pisateljice, ki je pred nekaj leti opozorila nase z mojstrskimi kratkimi zgodbami, spretno pretresa velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med individualnim in kolektivnim.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno Luno? “Luni pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Prometne informacije

Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad – iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi več tisoč delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.

Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - Koliko plazov še čaka na sanacijo na Kamniškem? - Pluženje prejšnji teden dodatno poškodovalo številne že dotrajane mariborske ceste - Koprski svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča na klifu nad Žusterno

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in  avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do predstavnikov javnega mnenja. Oddaja ponuja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.

Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Pred nekaj leti je slovenske ljubitelje in ljubiteljice sedme umetnosti navdušil film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, celovečerec, ki ga je njegov režiser in soscenarist Gregor Božič umestil med strme hribe in odmaknjene doline Beneške Slovenije. Film je gledalke in gledalce očaral predvsem z lepimi, pravzaprav že kar osupljivimi podobami tamkajšnje neokrnjene narave. A te estetizantne podobe tihih, rumenečih gozdov imajo tudi svojo senčnejšo, hrbtno stran, stran, o kateri se lahko pouči, kdor v roke vzame Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji. Gre za intrigantno razpravo, ki jo je pri Založbi Univerze v Ljubljani lani objavila antropologinja, predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Tina Ivnik, v njej pa piše – kot pravzaprav lahko razberemo že iz podnaslova knjige – o preobrazbah kulturne krajine Nadiških dolin. To pomeni, povedano precej preprosto, da se avtorica v svoji monografiji posveča vprašanju, kako so modernizacijski pritiski sodobnega sveta spremenili življenja ljudi v Beneški Sloveniji in kako so se te spremembe potem navzven odrazile v podobi tamkajšnje krajine, ki se je v zadnjega pol ali tri četrt stoletja menda precej spremenila, precej pogozdila. In kolikor je razumeti razpravljanje dr. Ivnik, so ti isti gozdovi, ki so tako navdušili slovenske cinefile, v očeh Beneških Slovencev videti čisto drugače. Takole namreč beremo v predgovoru: »O gozdu so mi pripovedovali z nejevoljo, večkrat so me podučili, da gozd Nadiških dolin ni lep gozd, in ga nasploh opisovali kot nekakšno nadlogo.« Zakaj tako? Od kod ta resentiment? Kaj se je Beneški Sloveniji, njenim krajem in njenim ljudem zgodilo v novejši dobi, da so razvili tak odnos do gozda? – Prav to so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Tino Ivnik.

V oddaji se posvečamo dogajanju v okviru slovenskega lektorata v Lizboni, ki je te dni zaznamoval 20 letnico delovanja, ustavljamo se v Švici in se pogovarjamo s strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi iz Berna Saro Kotnik, seznanjamo pa vas tudi s fotografskim natečajem za slovenske izseljence in nekaterimi dejavnostmi Rafaelove družbe ter z likovno kolonijo za slovenske izseljenske umetnike, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala v Mostu na Soči.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Miha Pintarič je profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti – velik poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature –, prevajalec, pesnik in esejist, dobitnik Rožančeve nagrade za zbirko esejev Dvojni presledek. Objavil je že devet pesniških zbirk v slovenščini, nekatere pa tudi v tujih jezikih. Najnovejša, objavljena lansko leto, ima naslov Demoni so padli in iz nje smo izbrali nekaj pesmi. "Pintarič nas tudi tokrat očara z duhovitostjo, lucidnostjo, erudicijo in jezikovno spretnostjo, še bolj pa z odkritostjo, s katero opisuje senčne strani bivanja." Tako beremo na platnici knjige. Igralec: Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser: Marko Rengeo, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.