Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
V tokratni oddaji bomo potovali od smrti do rojstva, vmes pa opozorili na pomen čustev. Izvedeli boste, zakaj je treba govoriti o smrti živali tudi z otroki, mami muci, ki jo je poškodoval človek iščemo nov dom, v seriji «tudi rejne živali imajo čustva« raziskujemo miselni svet pujsov, za konec pa bomo občudovali iznajdljivost siničk pri iskanju prostora za gnezdo.
V tokratni oddaji bomo potovali od smrti do rojstva, vmes pa opozorili na pomen čustev. Izvedeli boste, zakaj je treba govoriti o smrti živali tudi z otroki, mami muci, ki jo je poškodoval človek iščemo nov dom, v seriji «tudi rejne živali imajo čustva« raziskujemo miselni svet pujsov, za konec pa bomo občudovali iznajdljivost siničk pri iskanju prostora za gnezdo.
Viktor Bergant, oče Dane in Zarje, je bil do pred kratkim redek gost v hiši. Ampak odkar hodi na meditacijo in duhovne vaje, je kot prenovljen. Prizadeva si biti boljši oče in pri Valič - Gromovih pogosto preživi vso soboto. Blaž in Polona gresta takrat najraje delat. Leonova mama Valerija povabi vse otroke na obisk v Ameriko, kar Poloni seveda ni všeč, saj je že vplačala križarjenje za celo družino. Viktor Poloni prinese nov "babyphone", ki pa ima očitno napako in lovi vse druge zvoke, kot Miškov jok. Je tudi eden od vzrokov, da se Gorazd in Tadeja močno skregata ...
Viktor Bergant, oče Dane in Zarje, je bil do pred kratkim redek gost v hiši. Ampak odkar hodi na meditacijo in duhovne vaje, je kot prenovljen. Prizadeva si biti boljši oče in pri Valič - Gromovih pogosto preživi vso soboto. Blaž in Polona gresta takrat najraje delat. Leonova mama Valerija povabi vse otroke na obisk v Ameriko, kar Poloni seveda ni všeč, saj je že vplačala križarjenje za celo družino. Viktor Poloni prinese nov "babyphone", ki pa ima očitno napako in lovi vse druge zvoke, kot Miškov jok. Je tudi eden od vzrokov, da se Gorazd in Tadeja močno skregata ...
Hrabri zajčki uživajo v popoldanskem soncu. Bob in Bu se odpravita k skalam, kjer spoznata zebro Zojo. Zoja ravno bere knjigo o zmaju, ki živi v čarobni votlini. Potem se vsi trije igrajo zmaje.
Hrabri zajčki uživajo v popoldanskem soncu. Bob in Bu se odpravita k skalam, kjer spoznata zebro Zojo. Zoja ravno bere knjigo o zmaju, ki živi v čarobni votlini. Potem se vsi trije igrajo zmaje.
Danes je praznik cvetja. Mamka miš povabi Celestinco, naj ga praznuje s hčerkami in Avguštinom. Tudi Ernest želi praznovati. Toda praznik cvetja je stara mišja tradicija, ki so jo miši ustvarile le za miši. Ernest je užaljen. Ali bo praznik cvetja ponovno obudil stara navzkrižja med medvedi in mišmi?
Danes je praznik cvetja. Mamka miš povabi Celestinco, naj ga praznuje s hčerkami in Avguštinom. Tudi Ernest želi praznovati. Toda praznik cvetja je stara mišja tradicija, ki so jo miši ustvarile le za miši. Ernest je užaljen. Ali bo praznik cvetja ponovno obudil stara navzkrižja med medvedi in mišmi?
Poljska je po vstopu v Evropsko unijo dosegla velik napredek. Kot kmetijska država je izkoristila evropski denar iz kmetijskih in regionalnih skladov, povečala izvoz ter postala prva izvoznica jabolk takoj za Kitajsko, na evropskem trgu pa je uveljavila številne tradicionalne pridelke in izdelke. Tadeusz in Mariola imata majhno tradicionalno pekarno nedaleč od Lublina. Tadeusz je pekarno prevzel od svojega očeta, Mariola, ki se je včasih ukvarjala z odnosi z javnostmi, pa je postala pobudnica zaščite lublinskega čebulaža, ki je nedavno pridobil geografsko zaščito na evropskem trgu.
Poljska je po vstopu v Evropsko unijo dosegla velik napredek. Kot kmetijska država je izkoristila evropski denar iz kmetijskih in regionalnih skladov, povečala izvoz ter postala prva izvoznica jabolk takoj za Kitajsko, na evropskem trgu pa je uveljavila številne tradicionalne pridelke in izdelke. Tadeusz in Mariola imata majhno tradicionalno pekarno nedaleč od Lublina. Tadeusz je pekarno prevzel od svojega očeta, Mariola, ki se je včasih ukvarjala z odnosi z javnostmi, pa je postala pobudnica zaščite lublinskega čebulaža, ki je nedavno pridobil geografsko zaščito na evropskem trgu.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V Ljubljani se je v petek začel 19. mednarodni festival Svetlobna gverila, ki poteka na temo motnje. Na različnih koncih glavnega mesta si lahko ogledate svetlobne instalacije 35 umetnikov. V Slovenskem mladinskem gledališču smo bili v soboto na premieri z naslovom 55. člen – to je člen slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo pri odločanju o rojstvih svojih otrok. Po besedah režiserke Tjaše Črnigoj projekt sega v preteklost boja za to pravico, a je obenem aktualen, saj živimo v časih s težnjo po retradicionalizaciji družbe in omejevanju podobnih pravic.
V Ljubljani se je v petek začel 19. mednarodni festival Svetlobna gverila, ki poteka na temo motnje. Na različnih koncih glavnega mesta si lahko ogledate svetlobne instalacije 35 umetnikov. V Slovenskem mladinskem gledališču smo bili v soboto na premieri z naslovom 55. člen – to je člen slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo pri odločanju o rojstvih svojih otrok. Po besedah režiserke Tjaše Črnigoj projekt sega v preteklost boja za to pravico, a je obenem aktualen, saj živimo v časih s težnjo po retradicionalizaciji družbe in omejevanju podobnih pravic.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Mussolini – fašistični diktator
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 1. del: Benito Mussolini se je rodil v revni vasici blizu Benetk. Kot mladenič je zaradi revolucionarnega hujskaštva večkrat pristal za zapahi. Nato se je prelevil v nacionalista. Odločen, da Italijo spremeni v svetovno velesilo po vzoru rimskega cesarstva, je Mussolini leta 1922 po pohodu na Rim prevzel oblast in v državo vpeljal fašizem. Vladal je s trdo roko, toda Italijani, pa tudi italijanski Judje, so ga občudovali, saj jim je obljubljal preporod države. Njegov režim pa je navdihnil tudi Adolfa Hitlerja, ki je leta 1933 postal firer Nemčije. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Utelesil je zavezništvo med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ter zavladal ljudstvu kot novi cezar in dedič cesarskega Rima. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi zgodbo o dučeju, Benitu Mussoliniju, ter mehanizmih fašistične moči, kultu nasilja in politični represiji, ki so ne le Italijo pahnili v katastrofo. 1. del: Benito Mussolini se je rodil v revni vasici blizu Benetk. Kot mladenič je zaradi revolucionarnega hujskaštva večkrat pristal za zapahi. Nato se je prelevil v nacionalista. Odločen, da Italijo spremeni v svetovno velesilo po vzoru rimskega cesarstva, je Mussolini leta 1922 po pohodu na Rim prevzel oblast in v državo vpeljal fašizem. Vladal je s trdo roko, toda Italijani, pa tudi italijanski Judje, so ga občudovali, saj jim je obljubljal preporod države. Njegov režim pa je navdihnil tudi Adolfa Hitlerja, ki je leta 1933 postal firer Nemčije. MUSSOLINI, THE FASCIST EMPEROR / MUSSOLINI, LE PREMIER FASCISTE / Francija / 2021 / Režija: Serge de Sampigny
Spremljali smo 78. canski filmski festival, na katerem je palmo za življenjsko delo prejel Robert De Niro, zaznamoval pa ga je tudi množični protest filmskih ustvarjalcev proti genocidu v Gazi. Predstavili bomo nagrajence, za zlato palmo se letos poteguje kar 22 filmov. Ocenjevala jih je žirija z Juliette Binoche na čelu, med režiserji tekmovalnih filmov pa so znova velika imena – Wes Anderson, brata Dardenne, Richard Linklater in Sergej Loznica. Ogledali smo si predstavo Inkubator, s katero se v Slovensko mladinsko gledališče vrača režiser Oliver Frljić, čigar predstave so vedno družbeno kritične in nemalokrat provokativne. Tokrat v središče postavlja vojno v Gazi in krhkost človeških življenj. S primerom nedelujočih inkubatorjev v prepolnih bolnišnicah v Gazi kaže na brutalnost in brezčutnost Zahoda, ki naj bi človeška življenja po svetu vrednotil drugače. O grozotah druge svetovne vojne pa priča razstava »1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno« v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavljena je bila ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in osvetljuje ključne dogodke ter vsakdanje življenje Ljubljančanov med okupacijo. Z osebnimi predmeti, fotografijami, dokumenti ter pričevanji tistih, ki so vojno doživeli, omogoča globlji pogled v vzdušje v tem težkem času. Ljubljano je nedavno obiskala Julie Fowlis, škotska pevka in multiinstrumentalistka, znana predvsem po svoji interpretaciji tradicionalne škotske glasbe v gelščini. Z njo smo se med drugim pogovarjali o navdihu, odnosu do ljudskega izročila ter ustvarjalnem procesu pa tudi o posebnostih škotske tradicionalne glasbe in raziskovanju ter oživljanju gelščine.
Spremljali smo 78. canski filmski festival, na katerem je palmo za življenjsko delo prejel Robert De Niro, zaznamoval pa ga je tudi množični protest filmskih ustvarjalcev proti genocidu v Gazi. Predstavili bomo nagrajence, za zlato palmo se letos poteguje kar 22 filmov. Ocenjevala jih je žirija z Juliette Binoche na čelu, med režiserji tekmovalnih filmov pa so znova velika imena – Wes Anderson, brata Dardenne, Richard Linklater in Sergej Loznica. Ogledali smo si predstavo Inkubator, s katero se v Slovensko mladinsko gledališče vrača režiser Oliver Frljić, čigar predstave so vedno družbeno kritične in nemalokrat provokativne. Tokrat v središče postavlja vojno v Gazi in krhkost človeških življenj. S primerom nedelujočih inkubatorjev v prepolnih bolnišnicah v Gazi kaže na brutalnost in brezčutnost Zahoda, ki naj bi človeška življenja po svetu vrednotil drugače. O grozotah druge svetovne vojne pa priča razstava »1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno« v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavljena je bila ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in osvetljuje ključne dogodke ter vsakdanje življenje Ljubljančanov med okupacijo. Z osebnimi predmeti, fotografijami, dokumenti ter pričevanji tistih, ki so vojno doživeli, omogoča globlji pogled v vzdušje v tem težkem času. Ljubljano je nedavno obiskala Julie Fowlis, škotska pevka in multiinstrumentalistka, znana predvsem po svoji interpretaciji tradicionalne škotske glasbe v gelščini. Z njo smo se med drugim pogovarjali o navdihu, odnosu do ljudskega izročila ter ustvarjalnem procesu pa tudi o posebnostih škotske tradicionalne glasbe in raziskovanju ter oživljanju gelščine.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Majska oddaja ADJ spet prinaša zanimive zgodbe iz sveta športa, umetnosti, arhitekture in rokodelstva in še prav posebno poročno doživetje na najvišji nemški gori. Madžarska plavalka Petra Senánszky (SENANSKI), ki ji pravijo kar delfinka, ne velja le za fantastičen talent v mednarodnem merilu, ampak tudi za športnega polihistorja. Poleg tega, da je neprekosljiva večkratna svetovna rekorderka in 17-kratna svetovna prvakinja v plavanju s plavutmi, je zmagala tudi na svetovnem tekmovanju v reševanju iz vode. Nova Gorica - Gorica – Evropska čezmejna prestolnica kulture 2025. Dve mesti številnih zgodb: goriško ozemlje je protagonist dramatičnega popotovanja skozi dvajseto stoletje. Pobrateni mesti, eno zgodovinsko, drugo moderno, v iskanju združitve. Kakšna je bila vloga arhitekture v tem zapletenem kontekstu? Iz mesta, ki velja za najstarejše stalno naseljeno mesto na svetu, se je v Slovenijo priselil mlad slikar, ki je v desetletjih prebivanja in ustvarjanja v novem okolju postal cenjen umetnik. V svojih delih spaja kulturno dediščino domovine z osebno izkušnjo razseljenosti in trpljenjem beguncev z vojnih območij Rodovitnega polmeseca in vsega sveta. Vélika hrvaška skladateljica in violinistka Dora Pejačević je svoje najbolj znane opere ustvarila na družinskem posestvu v Našicah, mestecu na vzhodu države. Dvorec njene mladosti zdaj sije v obnovljeni podobi. Število porok na bavarskih matičnih uradih je po podatkih nemškega statističnega urada lani upadlo, toda na Zugspitze ne bi mogli govoriti o poročnem zatišju. Pari, ki si želijo svoj "da" dahniti na najvišji nemški gori, si morajo najprej prek spleta izboriti enega izmed redkih terminov. Na tako posebnem mestu pa je treba vse skupaj tudi ovekovečiti. Z rokodelsko spretnostjo, raziskovalno žilico in čutom za ohranjanje izročila je Janko Samsa ustvaril več kot 200 vrhunskih pomanjšav originalnih predmetov iz slovenske preteklosti. Njegove miniature imajo etnološko, zgodovinsko in didaktično vrednost. Pripovedujejo zgodbe, ki so zanimive za mlajšo in starejšo generacijo.
Majska oddaja ADJ spet prinaša zanimive zgodbe iz sveta športa, umetnosti, arhitekture in rokodelstva in še prav posebno poročno doživetje na najvišji nemški gori. Madžarska plavalka Petra Senánszky (SENANSKI), ki ji pravijo kar delfinka, ne velja le za fantastičen talent v mednarodnem merilu, ampak tudi za športnega polihistorja. Poleg tega, da je neprekosljiva večkratna svetovna rekorderka in 17-kratna svetovna prvakinja v plavanju s plavutmi, je zmagala tudi na svetovnem tekmovanju v reševanju iz vode. Nova Gorica - Gorica – Evropska čezmejna prestolnica kulture 2025. Dve mesti številnih zgodb: goriško ozemlje je protagonist dramatičnega popotovanja skozi dvajseto stoletje. Pobrateni mesti, eno zgodovinsko, drugo moderno, v iskanju združitve. Kakšna je bila vloga arhitekture v tem zapletenem kontekstu? Iz mesta, ki velja za najstarejše stalno naseljeno mesto na svetu, se je v Slovenijo priselil mlad slikar, ki je v desetletjih prebivanja in ustvarjanja v novem okolju postal cenjen umetnik. V svojih delih spaja kulturno dediščino domovine z osebno izkušnjo razseljenosti in trpljenjem beguncev z vojnih območij Rodovitnega polmeseca in vsega sveta. Vélika hrvaška skladateljica in violinistka Dora Pejačević je svoje najbolj znane opere ustvarila na družinskem posestvu v Našicah, mestecu na vzhodu države. Dvorec njene mladosti zdaj sije v obnovljeni podobi. Število porok na bavarskih matičnih uradih je po podatkih nemškega statističnega urada lani upadlo, toda na Zugspitze ne bi mogli govoriti o poročnem zatišju. Pari, ki si želijo svoj "da" dahniti na najvišji nemški gori, si morajo najprej prek spleta izboriti enega izmed redkih terminov. Na tako posebnem mestu pa je treba vse skupaj tudi ovekovečiti. Z rokodelsko spretnostjo, raziskovalno žilico in čutom za ohranjanje izročila je Janko Samsa ustvaril več kot 200 vrhunskih pomanjšav originalnih predmetov iz slovenske preteklosti. Njegove miniature imajo etnološko, zgodovinsko in didaktično vrednost. Pripovedujejo zgodbe, ki so zanimive za mlajšo in starejšo generacijo.
Zavod Scaramouche je združil mlade talente v evropski prestolnici kulture 2025, Novi Gorici. Duhoviti ljudje na severnem Primorskem so za mlade nadarjene igralce odličen vir navdiha, prav tako pa tudi obmejno okolje v Sloveniji in Italiji, kjer nastajajo številne zgodbe, ki jih mladi igralci inovativno vključujejo v svoje prestave.
Zavod Scaramouche je združil mlade talente v evropski prestolnici kulture 2025, Novi Gorici. Duhoviti ljudje na severnem Primorskem so za mlade nadarjene igralce odličen vir navdiha, prav tako pa tudi obmejno okolje v Sloveniji in Italiji, kjer nastajajo številne zgodbe, ki jih mladi igralci inovativno vključujejo v svoje prestave.
Dana pred ostalimi skriva izpuščaje, ki so se ji pojavili po obrazu in za katere sumi, da jih je dobila zaradi poljubljanja s fanti. Meta si njeno skrivanje razlaga po svoje in se prestraši, da je Dana pod vplivom kakšnega arabca, ki jo želi izkoristiti. Jože si z novim aparatom izmeri pritisk, ta pa pokaže, da je njegov pritisk močno previsok, kar Meti naredi še nekaj sivih las. Vsa prestrašena Jožeta odpelje na počitek v pisarno in medtem, ko Jože na kavču zaspi, v pisarno pride Polonin novi sodelavec Martin ...
Dana pred ostalimi skriva izpuščaje, ki so se ji pojavili po obrazu in za katere sumi, da jih je dobila zaradi poljubljanja s fanti. Meta si njeno skrivanje razlaga po svoje in se prestraši, da je Dana pod vplivom kakšnega arabca, ki jo želi izkoristiti. Jože si z novim aparatom izmeri pritisk, ta pa pokaže, da je njegov pritisk močno previsok, kar Meti naredi še nekaj sivih las. Vsa prestrašena Jožeta odpelje na počitek v pisarno in medtem, ko Jože na kavču zaspi, v pisarno pride Polonin novi sodelavec Martin ...
Zbiralec dobi v dar semena. Le kaj bo zraslo iz njih? Ko na rastlinicah dozore pekoči rdeči čiliji, Zbiralec skuha sladko čilijevo marmelado. Krtica pa … Ona si pridelek privošči surov.
Zbiralec dobi v dar semena. Le kaj bo zraslo iz njih? Ko na rastlinicah dozore pekoči rdeči čiliji, Zbiralec skuha sladko čilijevo marmelado. Krtica pa … Ona si pridelek privošči surov.
Žabica Živa in njen prijatelj Tjaž sta na trnih. Rada bi se pridružila Ribnikarjem, največjim pustolovcem na vrtu, toda člani lahko postanejo samo najpogumnejši in najspretnejši. Živa in Tjaž morata premagati ovire na poligonu, njun športni podvig pa spremljajo tako na tleh kot v zraku. Jima bo uspelo?
Žabica Živa in njen prijatelj Tjaž sta na trnih. Rada bi se pridružila Ribnikarjem, največjim pustolovcem na vrtu, toda člani lahko postanejo samo najpogumnejši in najspretnejši. Živa in Tjaž morata premagati ovire na poligonu, njun športni podvig pa spremljajo tako na tleh kot v zraku. Jima bo uspelo?
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
V oddaji Politično poslansko soočenje Janje Sluga iz Svobode in Anžeta Logarja iz Nepovezanih poslancev. Med drugim o govoru predsednice republike v Bruslju, njenih kadrovskih predlogih parlamentu in očitno že predvolilnem strankarskem dogajanju.
V oddaji Politično poslansko soočenje Janje Sluga iz Svobode in Anžeta Logarja iz Nepovezanih poslancev. Med drugim o govoru predsednice republike v Bruslju, njenih kadrovskih predlogih parlamentu in očitno že predvolilnem strankarskem dogajanju.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pip in Poka izdelata pokal in odločita se, da bosta s prijatelji zaigrala na nogometni tekmi: ekipa Francke in Zaka proti ekipi Pipa in Poke. Jasmina bo sodnica. Poka je trdno odločena, da bo osvojila pokal, zato ošteva Pipa za vsako napako, ki se mu pripeti. Francka in Zak pa se zabavata. Poka je vse slabša soigralka. Tik pred zadnjim piskom piščalke Poka noče podati žoge Pipu, strelja na gol in zgreši. Izid je neodločen. Poka ne odneha, zahteva še en strel za vsako ekipo. Jasmina je zdaj vratarka in ubrani Zakov gol. Ko Poka vidi, kako Jasmina tolaži Zaka, ker je zgrešil, spozna, da se je grdo obnašala do Pipa. Opraviči se in mu prepusti zadnji strel. Jasmina tudi tega ubrani. Poklapani Pip pričakuje Pokino razočaranje, a Poka ga pohvali, da je odličen sotekmovalec.
Pip in Poka izdelata pokal in odločita se, da bosta s prijatelji zaigrala na nogometni tekmi: ekipa Francke in Zaka proti ekipi Pipa in Poke. Jasmina bo sodnica. Poka je trdno odločena, da bo osvojila pokal, zato ošteva Pipa za vsako napako, ki se mu pripeti. Francka in Zak pa se zabavata. Poka je vse slabša soigralka. Tik pred zadnjim piskom piščalke Poka noče podati žoge Pipu, strelja na gol in zgreši. Izid je neodločen. Poka ne odneha, zahteva še en strel za vsako ekipo. Jasmina je zdaj vratarka in ubrani Zakov gol. Ko Poka vidi, kako Jasmina tolaži Zaka, ker je zgrešil, spozna, da se je grdo obnašala do Pipa. Opraviči se in mu prepusti zadnji strel. Jasmina tudi tega ubrani. Poklapani Pip pričakuje Pokino razočaranje, a Poka ga pohvali, da je odličen sotekmovalec.
Brina z Binko in starši uživa počitnice na taborjenju. Spoprijatelji se z Jean-Lucom. Ne govorita istega jezika, a jima sporazumevanje ne povzroča preglavic, saj hitro najdeta skupni jezik v igri, ko lovita merjasca – očija.
Brina z Binko in starši uživa počitnice na taborjenju. Spoprijatelji se z Jean-Lucom. Ne govorita istega jezika, a jima sporazumevanje ne povzroča preglavic, saj hitro najdeta skupni jezik v igri, ko lovita merjasca – očija.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
V kleti Vinakoper obnavljajo vinograde - letos so jih obnovili kar 15 hektarjev - in tehnološki park. Edini pri nas imajo troredno škropilnico, ki jo postavijo na obiralni stroj. V Marezigah so predstavili pilotni nasad lokalnih genskih virov oljk, obenem pa je tam potekala tudi posvet o lokalnih sortah oljk. Govorili bomo o izzivih, ki jih imajo čebelarji zaradi neugodnih razmer minulo zimo. Mnogi so se soočili s izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. V kraškem Križu so obnovili ploščad sredi vasi na Placu pri Štjernah, in prostoru vdahnili prav posebno vsebino. 17 dosedanjih kraljic terana je skupaj z domačini posadilo trte za nov Latnik kraljic terana. V kontovelskem bregu na Tržaškem izvajajo pomembna infrastrukturna dela, ki bodo lastnikom na tej odlični legi omogočili dostop do svojih vinogradov in oljčnikov s primerno mehanizacijo in torej lažje obdelovanje. Oddelek za prehrano, okolje in živali, videmske Univerze je pred nekaj dnevi objavil povabilo kmetovalcem in vrtičkarjem, da bi sodelovali pri projektu, ki je usmerjen v obnovo semenskega in genetskega fonda ajde. Za konec pa boste videli, da znamo novinarji poleg mikrofonov v rokah držati tudi kuhalnice, nože, posodo in še kaj.
V kleti Vinakoper obnavljajo vinograde - letos so jih obnovili kar 15 hektarjev - in tehnološki park. Edini pri nas imajo troredno škropilnico, ki jo postavijo na obiralni stroj. V Marezigah so predstavili pilotni nasad lokalnih genskih virov oljk, obenem pa je tam potekala tudi posvet o lokalnih sortah oljk. Govorili bomo o izzivih, ki jih imajo čebelarji zaradi neugodnih razmer minulo zimo. Mnogi so se soočili s izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. V kraškem Križu so obnovili ploščad sredi vasi na Placu pri Štjernah, in prostoru vdahnili prav posebno vsebino. 17 dosedanjih kraljic terana je skupaj z domačini posadilo trte za nov Latnik kraljic terana. V kontovelskem bregu na Tržaškem izvajajo pomembna infrastrukturna dela, ki bodo lastnikom na tej odlični legi omogočili dostop do svojih vinogradov in oljčnikov s primerno mehanizacijo in torej lažje obdelovanje. Oddelek za prehrano, okolje in živali, videmske Univerze je pred nekaj dnevi objavil povabilo kmetovalcem in vrtičkarjem, da bi sodelovali pri projektu, ki je usmerjen v obnovo semenskega in genetskega fonda ajde. Za konec pa boste videli, da znamo novinarji poleg mikrofonov v rokah držati tudi kuhalnice, nože, posodo in še kaj.
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo. Vabljeni k ogledu!
V krščanstvu so zakramenti duhovna dejanja, ki pripomorejo k duhovni rasti, pomagajo v verskem življenju in vzpostavljajo povezavo z Bogom. V zakramentih se verniki srečujejo z vstalim Kristusom, ki je še vedno navzoč med nami. Po njih nas Jezus spremlja v vseh trenutkih življenja. V teh dneh številni mladi prejemajo zakramenta svete evharistije in svete birme, v jubilejnem letu pa so verniki posebej povabljeni k zakramentu svete spovedi. Zakramenti niso le obredi, temveč živi dotiki Boga, ki zdravijo, odpuščajo in krepijo. Vabljeni k ogledu!
Poljak Romek živi v judovskem getu. Nekega dne mu med tihotapljenjem hrane povedo, da bodo geto zaprli. Mama in oče ga mirita, toda Romek sprašuje naprej in izve, kaj v delovnih taboriščih počno z Judi. Nemci začno odvažati stare in onemogle in Romek mrzlično išče način, da bi sebe in starše rešil iz geta.
Poljak Romek živi v judovskem getu. Nekega dne mu med tihotapljenjem hrane povedo, da bodo geto zaprli. Mama in oče ga mirita, toda Romek sprašuje naprej in izve, kaj v delovnih taboriščih počno z Judi. Nemci začno odvažati stare in onemogle in Romek mrzlično išče način, da bi sebe in starše rešil iz geta.
Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kaj je tuberkuloza. To je nalezljiva bolezen pljuč, pri kateri močno kašljamo, zdravljenje pa je zelo dolgotrajno.
Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kaj je tuberkuloza. To je nalezljiva bolezen pljuč, pri kateri močno kašljamo, zdravljenje pa je zelo dolgotrajno.
Ste že slišali za malarijo? Z njo nas okužijo samice komarja, ki na koži prenašajo posebnega zajedavca. Bolezen je lahko zelo nevarna, zato se moramo v tropskih krajih pred komarji zaščititi.
Ste že slišali za malarijo? Z njo nas okužijo samice komarja, ki na koži prenašajo posebnega zajedavca. Bolezen je lahko zelo nevarna, zato se moramo v tropskih krajih pred komarji zaščititi.
Prišla je jesen in Egon in Ajda se sprašujeta, zakaj nekatera drevesa izgubijo listje. Rada se obmetavata z njim, ne vesta pa, kaj vse je njegova naloga.
Prišla je jesen in Egon in Ajda se sprašujeta, zakaj nekatera drevesa izgubijo listje. Rada se obmetavata z njim, ne vesta pa, kaj vse je njegova naloga.
Henrikino in Polkino hišico so zasedle mravlje. Obupani miški se zatečeta v kostanj, da bi potuhtali, kako rešiti zagato. Žal sta tudi sami prava zgaga in očku, Egonu in Ajdi se zdi, da so tudi njihov dom zasedli vsiljivi gostje.
Henrikino in Polkino hišico so zasedle mravlje. Obupani miški se zatečeta v kostanj, da bi potuhtali, kako rešiti zagato. Žal sta tudi sami prava zgaga in očku, Egonu in Ajdi se zdi, da so tudi njihov dom zasedli vsiljivi gostje.
Oči se po dolgem prigovarjanju vda, da se bo z Brino in Binko igral žgečkorakca. Prinesel ju je domov s plaže. V hiši zavlada preplah, saj se nikjer ne more skriti pred njima. Edina rešitev, da bi pobegnil žgečkljivim krempeljcem Brine in Binke, bi bila pomoč zveste ljubezni.
Oči se po dolgem prigovarjanju vda, da se bo z Brino in Binko igral žgečkorakca. Prinesel ju je domov s plaže. V hiši zavlada preplah, saj se nikjer ne more skriti pred njima. Edina rešitev, da bi pobegnil žgečkljivim krempeljcem Brine in Binke, bi bila pomoč zveste ljubezni.
Pip in Poka se igrata v parku, kjer Pip najde zanimivo palčko. Z njo brska po peskovniku in naleti na staro Pokino igračo. Zato je to srečna palčka. Pipova srečna palčka je res koristna, saj pomaga prijateljem – reši Lisjakov sladoled, sklati Zakov klobuk in izbeza Jasminin najljubši kostanj. A od srečne palčke vsakič kaj odpade: list, vejica ali pa kljukica. Pipa to vznemiri, boji se, da palčka izgublja svojo čarobno moč in njemu ne bo več mogla prinesti sreče. Ko Poka v ribniku zagleda nemočno pikapolonico, ki ne zna plavati, Pip spozna, da je njemu sreča bolj naklonjena kot drugim. S srečno palčko rade volje reši pikapolonico.
Pip in Poka se igrata v parku, kjer Pip najde zanimivo palčko. Z njo brska po peskovniku in naleti na staro Pokino igračo. Zato je to srečna palčka. Pipova srečna palčka je res koristna, saj pomaga prijateljem – reši Lisjakov sladoled, sklati Zakov klobuk in izbeza Jasminin najljubši kostanj. A od srečne palčke vsakič kaj odpade: list, vejica ali pa kljukica. Pipa to vznemiri, boji se, da palčka izgublja svojo čarobno moč in njemu ne bo več mogla prinesti sreče. Ko Poka v ribniku zagleda nemočno pikapolonico, ki ne zna plavati, Pip spozna, da je njemu sreča bolj naklonjena kot drugim. S srečno palčko rade volje reši pikapolonico.
V dolino prispe družabna družina paradižnikodonov. Rdečka in grahozavri so navdušeni, končno so tu vegezavri, ki se tako radi zabavajo kot oni! Ko pa vesela druščina išče prostor za malico, hitro ugotovi, da vsi vegezavri niso tako prijazni kot Rdečka in g-rexi!
V dolino prispe družabna družina paradižnikodonov. Rdečka in grahozavri so navdušeni, končno so tu vegezavri, ki se tako radi zabavajo kot oni! Ko pa vesela druščina išče prostor za malico, hitro ugotovi, da vsi vegezavri niso tako prijazni kot Rdečka in g-rexi!
Zafrk obožuje puding. Ker ga poje preveč, ga boli trebuh. Zato robotkom ukaže, naj se znebijo sodov pudinga. Kripa takrat leti ravno nad Mrtvim morjem, v katerem tudi težke reči težko potonejo. Bo Reaktivčkom uspelo preprečiti, da bi ga Zafrk onesnažil?
Zafrk obožuje puding. Ker ga poje preveč, ga boli trebuh. Zato robotkom ukaže, naj se znebijo sodov pudinga. Kripa takrat leti ravno nad Mrtvim morjem, v katerem tudi težke reči težko potonejo. Bo Reaktivčkom uspelo preprečiti, da bi ga Zafrk onesnažil?
Mama je slabe volje zaradi nereda, ki sta ga naredila Tjaša in Robi, ko sta se igrala. Tjaša predlaga, da z bratcem postaneta "vesoljska smetarja" in pospravita vso vesoljsko nesnago, tudi velikanski asteroid iz kock.
Mama je slabe volje zaradi nereda, ki sta ga naredila Tjaša in Robi, ko sta se igrala. Tjaša predlaga, da z bratcem postaneta "vesoljska smetarja" in pospravita vso vesoljsko nesnago, tudi velikanski asteroid iz kock.