Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Obseg zaščitenih območij v Sloveniji presega šestdeset odstotkov njene površine. Gre zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča, kjer pogoji zelenega prehoda stopnjujejo omejevanje lastninskih pravic. Prizadeti kmetje in lastniki gozdov v zadnjih letih poročajo o vse večjem omejevanju opravljanja svoje dejavnosti vse do njene popolne prepovedi. Na gozdnih zemljiščih se okoljevarstveni ukrepi prek zavračanja odločb o sečnji in gradnji infrastrukture izvajajo že ves čas, medtem, ko na kmetijskih zemljiščih prehajajo iz prostovoljnih v obvezne. Ker gre za konkretne posege v lastnino, se postavlja vprašanje, ali je sistem uveljavljanja omejitev skladen z Ustavo. Po zadnjih ugotovitvah Ustavnega sodišča bi namreč morali biti prizadeti lastniki aktivno vključeni v postopek še pred sprejemom pravnega akta, s katerim se omeji razpolaganje z lastnino. Brez takšnega sodelovanja naj lastnik ne bi imel ustreznih možnosti, da bi zaščitil svoje interese, država pa ne more pridobiti nujnih informacij, da bi izpeljala skrbno tehtanje med javnim in zasebnim interesom. Prav tako brez sodelovanja prizadetih tudi nihče ne more procesno preveriti strokovnih podlag za omejevanje razpolaganja z lastnino. Varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil.
Obseg zaščitenih območij v Sloveniji presega šestdeset odstotkov njene površine. Gre zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča, kjer pogoji zelenega prehoda stopnjujejo omejevanje lastninskih pravic. Prizadeti kmetje in lastniki gozdov v zadnjih letih poročajo o vse večjem omejevanju opravljanja svoje dejavnosti vse do njene popolne prepovedi. Na gozdnih zemljiščih se okoljevarstveni ukrepi prek zavračanja odločb o sečnji in gradnji infrastrukture izvajajo že ves čas, medtem, ko na kmetijskih zemljiščih prehajajo iz prostovoljnih v obvezne. Ker gre za konkretne posege v lastnino, se postavlja vprašanje, ali je sistem uveljavljanja omejitev skladen z Ustavo. Po zadnjih ugotovitvah Ustavnega sodišča bi namreč morali biti prizadeti lastniki aktivno vključeni v postopek še pred sprejemom pravnega akta, s katerim se omeji razpolaganje z lastnino. Brez takšnega sodelovanja naj lastnik ne bi imel ustreznih možnosti, da bi zaščitil svoje interese, država pa ne more pridobiti nujnih informacij, da bi izpeljala skrbno tehtanje med javnim in zasebnim interesom. Prav tako brez sodelovanja prizadetih tudi nihče ne more procesno preveriti strokovnih podlag za omejevanje razpolaganja z lastnino. Varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Društvo poslancev 90 vabi na predstavitev predloga Društva poslancev 90 (DP90) in zunanjih sodelavcev "Dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva" in posvet o zdravstvu, ki bo v organizaciji DP90 ob sodelovanju Mladih zdravnikov Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije in drugih potekal v ponedeljek, 9. 9. 2024 s pričetkom ob 11.30 v dvorani Državnega sveta, Šubičeva ulica 4 v Ljubljani. Člani in zunanji sodelavci DP90 bodo po uvodnem nagovoru predsednika Državnega sveta g. Marka Lotriča predstavili gradivo "Dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva" , ki temelji na analizi tujih in domačih dobrih praks na področjih upravljanja in informatizacije organizacije zdravstva, kadrov, financ, kakovosti, varnosti, odnosa javno-zasebno zdravstvo, ureditve akademske bolnišnice ob LJ obvoznici idr. Sledile bodo uvodne misli predstavnikov sodelujočih organizacij in prisotnih predstavnikov državnih ustanov ter nato razprava z možnostjo sodelovanja drugih udeležencev posveta. Na posvet so vabljeni tudi najvišji predstavniki slovenske vlade in parlamenta, politični in strokovni predstavniki zdravstva, strokovnih in stanovskih združenj in mediji.
Društvo poslancev 90 vabi na predstavitev predloga Društva poslancev 90 (DP90) in zunanjih sodelavcev "Dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva" in posvet o zdravstvu, ki bo v organizaciji DP90 ob sodelovanju Mladih zdravnikov Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije in drugih potekal v ponedeljek, 9. 9. 2024 s pričetkom ob 11.30 v dvorani Državnega sveta, Šubičeva ulica 4 v Ljubljani. Člani in zunanji sodelavci DP90 bodo po uvodnem nagovoru predsednika Državnega sveta g. Marka Lotriča predstavili gradivo "Dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva" , ki temelji na analizi tujih in domačih dobrih praks na področjih upravljanja in informatizacije organizacije zdravstva, kadrov, financ, kakovosti, varnosti, odnosa javno-zasebno zdravstvo, ureditve akademske bolnišnice ob LJ obvoznici idr. Sledile bodo uvodne misli predstavnikov sodelujočih organizacij in prisotnih predstavnikov državnih ustanov ter nato razprava z možnostjo sodelovanja drugih udeležencev posveta. Na posvet so vabljeni tudi najvišji predstavniki slovenske vlade in parlamenta, politični in strokovni predstavniki zdravstva, strokovnih in stanovskih združenj in mediji.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Posvet soorganizirata Državni svet Republike slovenije in Inštitut za ustavno pravo. Namen posveta je spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in obenem dobiti odgovore na vsa odprta vprašanja, ki morajo biti razrešena pred ustanovitvijo pokrajin.
Posvet soorganizirata Državni svet Republike slovenije in Inštitut za ustavno pravo. Namen posveta je spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in obenem dobiti odgovore na vsa odprta vprašanja, ki morajo biti razrešena pred ustanovitvijo pokrajin.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Smo v času, ki je za slovensko psihoterapevtsko stroko izrednega pomena. V nastajanju je zakon o psihoterapiji, ki naj bi prinesel ureditev področja, ki je že več desetletij prepuščeno samemu sebi. Namen posveta je predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja.
Smo v času, ki je za slovensko psihoterapevtsko stroko izrednega pomena. V nastajanju je zakon o psihoterapiji, ki naj bi prinesel ureditev področja, ki je že več desetletij prepuščeno samemu sebi. Namen posveta je predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Izjemni vremenski dogodki, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, nakazujejo potrebo po zadrževanju vode kot nujnemu ukrepu za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki se iz leta v leto povečujejo zaradi vse pogostejših in silovitejših hidroloških ekstremov, in kot ključnemu orodju za zagotavljanje pitne vode in hrane. Že ob lanskoletni suši se je pokazal pomen gradnje zadrževalnikov, letos smo lahko opazovali ključno vlogo nasipov pri preprečevanju in zmanjševanju škode na individualnih stanovanjskih objektih in javni gospodarski infrastrukturi, saj je bila škoda na mestih, kjer tovrstnih objektov ni, znatno višja. A pregrade in zadrževalniki niso le pomemben ukrep za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter za krepitev odpornosti družbe - pomembno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju okoljske trajnosti. Večnamenski zadrževalniki so že in bodo v luči podnebnih sprememb igrali izjemno pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ugodno vplivajo na vzpostavitev primernih življenjskih pogojev za številne ogrožene živalske vrste ali habitatne tipe. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo rastlinskim in živalskim vrstam, lahko pogoj za njihovo ohranitev. Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja voda pri prilagajanju na podnebne spremembe ter pozitivnih vidikih večnamenskih zadrževalnikov kot javne gospodarske infrastrukture za lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo.
Izjemni vremenski dogodki, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, nakazujejo potrebo po zadrževanju vode kot nujnemu ukrepu za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki se iz leta v leto povečujejo zaradi vse pogostejših in silovitejših hidroloških ekstremov, in kot ključnemu orodju za zagotavljanje pitne vode in hrane. Že ob lanskoletni suši se je pokazal pomen gradnje zadrževalnikov, letos smo lahko opazovali ključno vlogo nasipov pri preprečevanju in zmanjševanju škode na individualnih stanovanjskih objektih in javni gospodarski infrastrukturi, saj je bila škoda na mestih, kjer tovrstnih objektov ni, znatno višja. A pregrade in zadrževalniki niso le pomemben ukrep za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter za krepitev odpornosti družbe - pomembno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju okoljske trajnosti. Večnamenski zadrževalniki so že in bodo v luči podnebnih sprememb igrali izjemno pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ugodno vplivajo na vzpostavitev primernih življenjskih pogojev za številne ogrožene živalske vrste ali habitatne tipe. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo rastlinskim in živalskim vrstam, lahko pogoj za njihovo ohranitev. Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja voda pri prilagajanju na podnebne spremembe ter pozitivnih vidikih večnamenskih zadrževalnikov kot javne gospodarske infrastrukture za lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)
Javne predstavitve mnenj in posveti
Državni svet Republike Slovenije pripravlja v petek, 16. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulturnega dialoga.
Državni svet Republike Slovenije pripravlja v petek, 16. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulturnega dialoga.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Državni svet Republike Slovenije pripravlja v ponedeljek, 12. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Lokacija za splošno bolnišnico Gorenjske. Gorenjska potrebuje čim prejšnjo odločitev o izboru lokacije za novo Splošno bolnišnico Gorenjska, ki jo mora sprejeti Vlada Republike Slovenije. Glede na večletno prostorsko in kadrovsko podhranjenost sekundarnega nivoja zdravstvenega varstva ter slabšo dostopnost do bolnišničnega zdravljenja na Gorenjskem, je skrajni čas, da se na podlagi analize vseh treh možnih lokacij nove bolnišnice (Jesenice, Kranj in Radovljica) sprejme odločitev in začne z gradnjo regijske bolnišnice na Gorenjskem. Nadaljnje odlaganje odločitev o izboru lokacije namreč onemogoča izvajanje aktivnosti za zagotovitev (pred)pogojev za pridobitev (odkup) zemljišč in pripravo drugih pogojev za začetek gradnje regijske bolnišnice na Gorenjskem, ki je danes edina slovenska regija brez centralne regijske bolnišnice. Na posvetu želimo predstaviti aktivnosti vseh ključnih akterjev ter soočiti različne poglede o odprtih vprašanjih umestitve nove regijske bolnišnice na Gorenjskem ter spodbuditi Vlado Republike Slovenije, da čim prej sprejme končno odločitev in tako tudi prebivalcem Gorenjske zagotovi dostopnejše in kvalitetnejše bolnišnično zdravljenje.
Državni svet Republike Slovenije pripravlja v ponedeljek, 12. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Lokacija za splošno bolnišnico Gorenjske. Gorenjska potrebuje čim prejšnjo odločitev o izboru lokacije za novo Splošno bolnišnico Gorenjska, ki jo mora sprejeti Vlada Republike Slovenije. Glede na večletno prostorsko in kadrovsko podhranjenost sekundarnega nivoja zdravstvenega varstva ter slabšo dostopnost do bolnišničnega zdravljenja na Gorenjskem, je skrajni čas, da se na podlagi analize vseh treh možnih lokacij nove bolnišnice (Jesenice, Kranj in Radovljica) sprejme odločitev in začne z gradnjo regijske bolnišnice na Gorenjskem. Nadaljnje odlaganje odločitev o izboru lokacije namreč onemogoča izvajanje aktivnosti za zagotovitev (pred)pogojev za pridobitev (odkup) zemljišč in pripravo drugih pogojev za začetek gradnje regijske bolnišnice na Gorenjskem, ki je danes edina slovenska regija brez centralne regijske bolnišnice. Na posvetu želimo predstaviti aktivnosti vseh ključnih akterjev ter soočiti različne poglede o odprtih vprašanjih umestitve nove regijske bolnišnice na Gorenjskem ter spodbuditi Vlado Republike Slovenije, da čim prej sprejme končno odločitev in tako tudi prebivalcem Gorenjske zagotovi dostopnejše in kvalitetnejše bolnišnično zdravljenje.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Državni svet Republike Slovenije v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta pripravlja posvet z naslovom Quo Vadis, 3. razvojna os? - retrospektiva projekta 2004-2023. Državni svet je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o poteku skoraj 20-letnega načrtovanja in izvajanja projekta 3. razvojne osi. Prvi operativni korak k uresničitvi tega projekta, ki se v razvojnih programih takratne SR Slovenije prvič pojavi v 70. letih prejšnjega stoletja, je bil storjen februarja 2004, ko je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Nacionalni program je v svojem dodatnem programu zajel prvi del sodobne daljinske cestno-prometne povezave na 3. razvojni osi: odsek hitre ceste med Dravogradom in Arjo vasjo ter določil, da mora biti državni prostorski načrt za ta odsek sprejet do decembra 2010. Vsekakor pa si v času sprejema Resolucije o Nacionalnem programu nihče ni predstavljal, da po dvajsetih letih projekt še ne bo v celoti umeščen v prostor, kot tudi, da se bodo prva javna naročila za pripravljalna dela za gradnjo, kot so reševanje pravno premoženjskih zadev (parcelacije, odkupi zemljišč in nepremičnin) ter izdelava projektne dokumentacije faze PGD/PZI, začela izvajati šele konec 2017, prva gradbena, vendar samo pripravljalna dela, pa 2020. In kje smo po dvajsetih letih od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države? Kaj se dogaja z realizacijo projekta na severnem, sredinskem in južnem delu bodoče štiripasovne hitre ceste? Zakaj se projekt pri svojem načrtovanju spotika že dve desetletji, glede na to, da so na poteku trase od Dravograda do Metlike sprejeti samo štirje državni prostorski načrti, kar predstavlja slabo polovico celotne dolžine trase? Kje so razlogi za neučinkovito delovanje vseh pristojnih, ki so odgovorni za načrtovanje in realizacijo projekta? Je kdo že izračunal višino kolateralne škode, ki so jih zaradi nerazumljivih zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije? Posvet v Državnem svetu je namenjen iskanju odgovorov na ta vprašanja.
Državni svet Republike Slovenije v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta pripravlja posvet z naslovom Quo Vadis, 3. razvojna os? - retrospektiva projekta 2004-2023. Državni svet je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o poteku skoraj 20-letnega načrtovanja in izvajanja projekta 3. razvojne osi. Prvi operativni korak k uresničitvi tega projekta, ki se v razvojnih programih takratne SR Slovenije prvič pojavi v 70. letih prejšnjega stoletja, je bil storjen februarja 2004, ko je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Nacionalni program je v svojem dodatnem programu zajel prvi del sodobne daljinske cestno-prometne povezave na 3. razvojni osi: odsek hitre ceste med Dravogradom in Arjo vasjo ter določil, da mora biti državni prostorski načrt za ta odsek sprejet do decembra 2010. Vsekakor pa si v času sprejema Resolucije o Nacionalnem programu nihče ni predstavljal, da po dvajsetih letih projekt še ne bo v celoti umeščen v prostor, kot tudi, da se bodo prva javna naročila za pripravljalna dela za gradnjo, kot so reševanje pravno premoženjskih zadev (parcelacije, odkupi zemljišč in nepremičnin) ter izdelava projektne dokumentacije faze PGD/PZI, začela izvajati šele konec 2017, prva gradbena, vendar samo pripravljalna dela, pa 2020. In kje smo po dvajsetih letih od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države? Kaj se dogaja z realizacijo projekta na severnem, sredinskem in južnem delu bodoče štiripasovne hitre ceste? Zakaj se projekt pri svojem načrtovanju spotika že dve desetletji, glede na to, da so na poteku trase od Dravograda do Metlike sprejeti samo štirje državni prostorski načrti, kar predstavlja slabo polovico celotne dolžine trase? Kje so razlogi za neučinkovito delovanje vseh pristojnih, ki so odgovorni za načrtovanje in realizacijo projekta? Je kdo že izračunal višino kolateralne škode, ki so jih zaradi nerazumljivih zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije? Posvet v Državnem svetu je namenjen iskanju odgovorov na ta vprašanja.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja in Državni svet Republike Slovenije pripravljata STRATEŠKI POSVET O SODOBNIH ZDRAVSTVENIH POLITIKAH, ki bo v petek, 12. maja 2023, od 10.00 do 14.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4.
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja in Državni svet Republike Slovenije pripravljata STRATEŠKI POSVET O SODOBNIH ZDRAVSTVENIH POLITIKAH, ki bo v petek, 12. maja 2023, od 10.00 do 14.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B) in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli (ZOsn-J)
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1B) in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli (ZOsn-J)
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kurikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kurikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kurikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kurikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb
Javne predstavitve mnenj in posveti
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Javne predstavitve mnenj in posveti
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Javne predstavitve mnenj in posveti
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
V prvem tednu meseca oktobra vsakoletno obeležujemo teden otroka. Teden, v katerem želimo pozornost javnosti z različnimi dogodki, konferencami, okroglimi mizami in izobraževalnimi delavnicami, osredotočiti na otroke. Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in v nasilju. Vloga različnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, je pri tem neprecenljiva, saj poznajo težave in izzive, s katerimi se soočajo ti otroci in njihovi starši, za hitro in učinkovito reševanje le-teh pa je potrebno vzpostaviti tudi sistemsko sodelovanje. Prav z namenom predstavitve aktualne problematike, obenem pa tudi z željo za oblikovanje predlogov rešitev, bo na pobudo predsednice Državnega zbora v ponedeljek, 3. 10. 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, ter najvišji predstavniki državnih organov, ki so zadolženi (tudi) za to področje.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red seje: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D)
Dnevni red seje: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D)
Javne predstavitve mnenj in posveti
Evropa je v razvojnih dokumentih že pred časom prepoznala vlogo in razvojni pomen kulturne dediščine. Evropski parlament in Svet EU sta leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, ki predstavlja začetek »prizadevanj Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti v sodelovanju s sektorjem kulturne dediščine in širšo civilno družbo za varstvo, varovanje, ponovno uporabo, okrepitev, vrednotenje in promocijo kulturne dediščine Evrope« (Bruselj, 30.8.2016 COM(2016) 543 final). Na posvetu v Državnem svetu bomo preverili stanje kulturne dediščine v Sloveniji, njeno vključenost v različna sektorska področja ter ob koncu podali tudi pobudo z namenom takojšnega sistemskega pristopa k razvojnem razumevanju kulturne dediščine, še posebej v zaščitenih območjih starih mestnih jedrih.
Evropa je v razvojnih dokumentih že pred časom prepoznala vlogo in razvojni pomen kulturne dediščine. Evropski parlament in Svet EU sta leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, ki predstavlja začetek »prizadevanj Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti v sodelovanju s sektorjem kulturne dediščine in širšo civilno družbo za varstvo, varovanje, ponovno uporabo, okrepitev, vrednotenje in promocijo kulturne dediščine Evrope« (Bruselj, 30.8.2016 COM(2016) 543 final). Na posvetu v Državnem svetu bomo preverili stanje kulturne dediščine v Sloveniji, njeno vključenost v različna sektorska področja ter ob koncu podali tudi pobudo z namenom takojšnega sistemskega pristopa k razvojnem razumevanju kulturne dediščine, še posebej v zaščitenih območjih starih mestnih jedrih.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Na posvetu bodo predstavljene sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč v Republiki Sloveniji dosegli ureditev, primerljivo z zahodnimi demokracijami. Namen posveta je spodbuditi dialog in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ter slovenskih vojnih grobov in grobišč v tujini. Sektor za vojne grobove in grobišča v Upravi za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo je prva ustanova, ki bo enotno skrbela za vojne grobove in grobišča v Sloveniji in slovenske grobove in grobišča v tujini. Nobena kategorija vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato je nadaljnje raziskovanje nujno, da bo mogoče vzpostaviti korekten register vojnih grobov in grobišč.
Na posvetu bodo predstavljene sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč v Republiki Sloveniji dosegli ureditev, primerljivo z zahodnimi demokracijami. Namen posveta je spodbuditi dialog in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ter slovenskih vojnih grobov in grobišč v tujini. Sektor za vojne grobove in grobišča v Upravi za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo je prva ustanova, ki bo enotno skrbela za vojne grobove in grobišča v Sloveniji in slovenske grobove in grobišča v tujini. Nobena kategorija vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato je nadaljnje raziskovanje nujno, da bo mogoče vzpostaviti korekten register vojnih grobov in grobišč.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti k navedenemu predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 15. 5. 2020 predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović) in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kakšen je pomen javnega servisa RTV Slovenija oziroma javnih medijev - poznavajoč njihovo poslanstvo in avtonomijo oziroma zavedajoč se ju, tudi v nasprotju (odnosu) do komercialnih medijev? RTV namreč ni zgolj informativni program, je mnogo več (od izobraževalnega, otroškega, mladinskega, dokumentarnega, zabavnega in kulturnega, do vsebin za manjšini, invalide… pod njeno okrilje sodijo tudi Simfonični orkester in Big Band). 2. Kaj ostane družbi, demokraciji, državi, ko utihnejo (ali so utišani) javni servisi in s tem vir verodostojnih in zaupanja vrednih informacij? 3. Ali je prav, da politika kreira sestavo programskega sveta RTV Slovenija oziroma da imajo člani, ki jih imenuje politika (Državni zbor RS), v programskem svetu večino? 4. Koliko članic oziroma članov naj ima programski svet RTV Slovenija, upoštevaje posledično učinkovitost? 5. Katere organizacije naj dobijo pravico imenovati svojega člana oziroma članico programskega sveta RTV Slovenija, upoštevaje: status zavoda, poslanstvo, temelj delovanja javnega servisa ter avtonomijo RTV Slovenija, neodvisnost novinarskega in uredniškega dela ter načelo svobode medijev?
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti k navedenemu predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 15. 5. 2020 predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović) in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kakšen je pomen javnega servisa RTV Slovenija oziroma javnih medijev - poznavajoč njihovo poslanstvo in avtonomijo oziroma zavedajoč se ju, tudi v nasprotju (odnosu) do komercialnih medijev? RTV namreč ni zgolj informativni program, je mnogo več (od izobraževalnega, otroškega, mladinskega, dokumentarnega, zabavnega in kulturnega, do vsebin za manjšini, invalide… pod njeno okrilje sodijo tudi Simfonični orkester in Big Band). 2. Kaj ostane družbi, demokraciji, državi, ko utihnejo (ali so utišani) javni servisi in s tem vir verodostojnih in zaupanja vrednih informacij? 3. Ali je prav, da politika kreira sestavo programskega sveta RTV Slovenija oziroma da imajo člani, ki jih imenuje politika (Državni zbor RS), v programskem svetu večino? 4. Koliko članic oziroma članov naj ima programski svet RTV Slovenija, upoštevaje posledično učinkovitost? 5. Katere organizacije naj dobijo pravico imenovati svojega člana oziroma članico programskega sveta RTV Slovenija, upoštevaje: status zavoda, poslanstvo, temelj delovanja javnega servisa ter avtonomijo RTV Slovenija, neodvisnost novinarskega in uredniškega dela ter načelo svobode medijev?
Javne predstavitve mnenj in posveti
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti k navedenemu Predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 24. oktobra 2019 predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Ali so predlagane rešitve takšne, da bodo obstoječim športnim strelskim disciplinam, ki se izvajajo v okviru mednarodnih tekmovanj, omogočile nadaljnje delovanje? 2. Ali predlagana sprememba 44. člena uvaja diskriminacijo športnega strelca, ker strelec mentor svojega orožja ne sme prepustiti strelcu začetniku, če ta nima orožne listine? 3. Ali je ureditev z novim 17.a členom ustrezna in nediskriminatorna na področju upravičenih razlogov za izdajo orožne listine iz 6.a in 7. točke kategorije A iz razloga športa? 4. Ali so predlagane rešitve na področju zbirateljstva, hrambe starega orožja kot premične kulturne dediščine ustrezne? 5. Ali vsebina zakona daje ustrezne odgovore na vprašanje legalizacije orožja? 6. Ustreznost ureditve glede dovoljenj za uporabo orožja in izdaje potrdil? 7. Ustreznost ureditve glede uporabe dušilcev zvoka za dolgocevno orožje? 8. Ali so predlagane rešitve, ki so vezane na drugačno razvrstitev orožja na različne kategorije brez predhodnega obdobja, ustrezne z vidika spoštovanja načela zaupanja v pravo? 9. Ali predlagana rešitev glede nošenja orožja in streliva (zakon zahteva le, da orožje ni pripravljeno za uporabo, strelivo pa se lahko poleg orožja prenaša v napolnjenem nabojniku ne da bi se dotikalo orožja) ne predstavlja prevelikega varnostnega tveganja v primeru morebitne odtujitve orožja in njegove uporabe za nezakonite namene?
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti k navedenemu Predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 24. oktobra 2019 predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Ali so predlagane rešitve takšne, da bodo obstoječim športnim strelskim disciplinam, ki se izvajajo v okviru mednarodnih tekmovanj, omogočile nadaljnje delovanje? 2. Ali predlagana sprememba 44. člena uvaja diskriminacijo športnega strelca, ker strelec mentor svojega orožja ne sme prepustiti strelcu začetniku, če ta nima orožne listine? 3. Ali je ureditev z novim 17.a členom ustrezna in nediskriminatorna na področju upravičenih razlogov za izdajo orožne listine iz 6.a in 7. točke kategorije A iz razloga športa? 4. Ali so predlagane rešitve na področju zbirateljstva, hrambe starega orožja kot premične kulturne dediščine ustrezne? 5. Ali vsebina zakona daje ustrezne odgovore na vprašanje legalizacije orožja? 6. Ustreznost ureditve glede dovoljenj za uporabo orožja in izdaje potrdil? 7. Ustreznost ureditve glede uporabe dušilcev zvoka za dolgocevno orožje? 8. Ali so predlagane rešitve, ki so vezane na drugačno razvrstitev orožja na različne kategorije brez predhodnega obdobja, ustrezne z vidika spoštovanja načela zaupanja v pravo? 9. Ali predlagana rešitev glede nošenja orožja in streliva (zakon zahteva le, da orožje ni pripravljeno za uporabo, strelivo pa se lahko poleg orožja prenaša v napolnjenem nabojniku ne da bi se dotikalo orožja) ne predstavlja prevelikega varnostnega tveganja v primeru morebitne odtujitve orožja in njegove uporabe za nezakonite namene?
Javne predstavitve mnenj in posveti
Državni zbor nadaljuje strateške razprave o najpomembnejših temah za prihodnost Slovenije, ki so jih poimenovali Soglasje za prihodnost. Odpirajo vrata civilni družbi, znanstvenim, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam, ministrstvom, nevladnim organizacijam, gospodarstvu ter lokalnim skupnostim, da v skupnem dialogu najdejo soglasje o vprašanjih in izzivih, ki so ključni za prihodnost naše države. Podnebne in okoljske spremembe so ena osrednjih tem, ki terjajo družbeno in politično soglasje, dogovor in še močnejšo ozaveščenost širše javnosti. Zato Državni zbor v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Umanotero, organizira posvet Podnebni dogovor, ki bo v četrtek, 14. novembra 2019, z začetkom ob 9.30, v veliki dvorani Državnega zbora. Uvodoma bodo zbrane nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« Aja Vrenjak. Dogodek bo v nadaljevanju razdeljen v tri panele, preko katerih želimo s strokovnjaki, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter širšo zainteresirano javnostjo, odpreti razpravo o prilagajanju na podnebne spremembe (uvodni prispevek dr. Lučke Kajfež Bogataj), blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji (uvodni prispevek Andreja Gnezde) ter blaženju podnebnih sprememb na področju oskrbe z energijo (uvodni prispevek dr. Dušana Pluta).
Državni zbor nadaljuje strateške razprave o najpomembnejših temah za prihodnost Slovenije, ki so jih poimenovali Soglasje za prihodnost. Odpirajo vrata civilni družbi, znanstvenim, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam, ministrstvom, nevladnim organizacijam, gospodarstvu ter lokalnim skupnostim, da v skupnem dialogu najdejo soglasje o vprašanjih in izzivih, ki so ključni za prihodnost naše države. Podnebne in okoljske spremembe so ena osrednjih tem, ki terjajo družbeno in politično soglasje, dogovor in še močnejšo ozaveščenost širše javnosti. Zato Državni zbor v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Umanotero, organizira posvet Podnebni dogovor, ki bo v četrtek, 14. novembra 2019, z začetkom ob 9.30, v veliki dvorani Državnega zbora. Uvodoma bodo zbrane nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« Aja Vrenjak. Dogodek bo v nadaljevanju razdeljen v tri panele, preko katerih želimo s strokovnjaki, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter širšo zainteresirano javnostjo, odpreti razpravo o prilagajanju na podnebne spremembe (uvodni prispevek dr. Lučke Kajfež Bogataj), blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji (uvodni prispevek Andreja Gnezde) ter blaženju podnebnih sprememb na področju oskrbe z energijo (uvodni prispevek dr. Dušana Pluta).
Javne predstavitve mnenj in posveti
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2)
Dnevni red: 1. Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2)