Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji loči le še ena etapa. Prepričljivo vodstvo je nosilec rumene majice zadržal tudi po 20-i etapi, ko je v cilj prikolesaril skupaj z glavnino. Slavil je Avstralec Kaden Groves. Druge teme: - V Gazi od jutra ubitih več kot 50 ljudi, od teh skoraj polovica iskalcev pomoči. - Sirija in Izrael bosta nadaljevala pogovore za umiritev medetničnega nasilja v Suvajdi. - Kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi vplival na domove za starejše?
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji loči le še ena etapa. Prepričljivo vodstvo je nosilec rumene majice zadržal tudi po 20-i etapi, ko je v cilj prikolesaril skupaj z glavnino. Slavil je Avstralec Kaden Groves. Druge teme: - V Gazi od jutra ubitih več kot 50 ljudi, od teh skoraj polovica iskalcev pomoči. - Sirija in Izrael bosta nadaljevala pogovore za umiritev medetničnega nasilja v Suvajdi. - Kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi vplival na domove za starejše?
Teden dni nas še loči od začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb. Tudi med počitnicami so šole objavljale razpise. V jutranjiku tudi o tem, da imajo vsi starši - zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju -, ki svojega otroka na prvi šolski dan pospremijo v šolo, pravico do dodatnega dne izrednega dopusta. V Jutranjiku tudi o tem: - Rusija in Ukrajina izmenjali 300 ujetnikov - Zaposleni starši morajo delodajalca zaprositi za izredni dopust, če želijo prvega septembra s prvošolcem v šolo - Uprava za pomorstvo vzpostavlja evropsko enotno okno in nov način upravljanja pomorskega prometa - Ukrajinci, ki živijo v Anakranu, obeležili dan nedovisnosti
Teden dni nas še loči od začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb. Tudi med počitnicami so šole objavljale razpise. V jutranjiku tudi o tem, da imajo vsi starši - zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju -, ki svojega otroka na prvi šolski dan pospremijo v šolo, pravico do dodatnega dne izrednega dopusta. V Jutranjiku tudi o tem: - Rusija in Ukrajina izmenjali 300 ujetnikov - Zaposleni starši morajo delodajalca zaprositi za izredni dopust, če želijo prvega septembra s prvošolcem v šolo - Uprava za pomorstvo vzpostavlja evropsko enotno okno in nov način upravljanja pomorskega prometa - Ukrajinci, ki živijo v Anakranu, obeležili dan nedovisnosti
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Spoštovani, zgodba govori o dečku, ki je bil strasten zbiralec steklenih kroglic, frnikol. Živel je poleg deklice, ki je imela veliko sladkarij. Rekla mu je: »Če mi boš dal vse svoje frnikole, ti bom dala vse svoje sladkarije.« Deček je o tem razmišljal vso noč. Naslednji dan je skril nekaj svojih frnikol pod posteljo, druge frnikole pa je dal deklici v zameno za njene sladkarije. Naslednjo noč spet ni mogel spati; tako nesrečen je bil. Vso noč se je premetaval v postelji. Kaj mislite, da ga je tako skrbelo in vznemirjalo? Razmišljal je o tem, ali mu je deklica res dala vse svoje sladkarije. Zanimivo, kajne, namesto da bi ga pekla vest, ker ji on ni dal vseh svojih frnikol. V odnosu do Boga in bližnjih sem podoben temu dečku. Od Boga in od drugih pričakujem in celo zahtevam vse, sam pa ne dajem vsega, ne da bi me pri tem pekla vest in bi me bilo sram. Apostol Pavel je zapisal, da Bog ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril (Rim 8,32)? Kristjanov poklic, poslanstvo vsakega kristjana mora biti ljubezen. Ko so starega puščavnika vprašali, kaj je treba storiti, da bi bili odrešeni, je odgovoril: »Ljubiti.« Ljubiti moram s čisto ljubeznijo, kajti greh je vse, kar je proti ljubezni. V gozdovih severne Evrope živi majhna žival, imenovana hermelin, ki je pozimi znana po svojem snežno belem krznu. Hermelin varuje svoj beli plašč pred umazanijo nagonsko, kar lovci na krzno izkoristijo. Hermelinom ne nastavljajo zank, ampak najdejo njihov dom, nakar vhod votline v skali ali v duplu drevesa namažejo z umazanijo. Nato spustijo lovske pse, ki hermeline preganjajo. Prestrašene živali bežijo proti svojemu domu, a zaradi umazanije na vhodu vanj nočejo vstopiti. Raje obstojijo in dovolijo, da jih ujamejo psi, samo da ne bi umazali svojega belega krzna. Ohranitev čistosti jim pomeni več kot življenje. Tako je tudi z ljubeznijo do Boga in bližnjega. Drži, kar je o krščanski ljubezni zapisala Mati Terezija: »Sad vere je ljubezen v čistem srcu, sad čiste ljubezni pa je služenje.« Jezus je postavil ljubezen do Boga in bližnjega v središče; ti dve ljubezni sta neločljivi. Božji obraz vidim na obrazu bližnjega. Ljubezen je edino merilo vere. Drži, da Bog ne potrebuje naših dobrih del, a jih potrebujejo naši bližnji. Kristjan ne živi zase, ampak za Kristusa in bližnje.
Spoštovani, zgodba govori o dečku, ki je bil strasten zbiralec steklenih kroglic, frnikol. Živel je poleg deklice, ki je imela veliko sladkarij. Rekla mu je: »Če mi boš dal vse svoje frnikole, ti bom dala vse svoje sladkarije.« Deček je o tem razmišljal vso noč. Naslednji dan je skril nekaj svojih frnikol pod posteljo, druge frnikole pa je dal deklici v zameno za njene sladkarije. Naslednjo noč spet ni mogel spati; tako nesrečen je bil. Vso noč se je premetaval v postelji. Kaj mislite, da ga je tako skrbelo in vznemirjalo? Razmišljal je o tem, ali mu je deklica res dala vse svoje sladkarije. Zanimivo, kajne, namesto da bi ga pekla vest, ker ji on ni dal vseh svojih frnikol. V odnosu do Boga in bližnjih sem podoben temu dečku. Od Boga in od drugih pričakujem in celo zahtevam vse, sam pa ne dajem vsega, ne da bi me pri tem pekla vest in bi me bilo sram. Apostol Pavel je zapisal, da Bog ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril (Rim 8,32)? Kristjanov poklic, poslanstvo vsakega kristjana mora biti ljubezen. Ko so starega puščavnika vprašali, kaj je treba storiti, da bi bili odrešeni, je odgovoril: »Ljubiti.« Ljubiti moram s čisto ljubeznijo, kajti greh je vse, kar je proti ljubezni. V gozdovih severne Evrope živi majhna žival, imenovana hermelin, ki je pozimi znana po svojem snežno belem krznu. Hermelin varuje svoj beli plašč pred umazanijo nagonsko, kar lovci na krzno izkoristijo. Hermelinom ne nastavljajo zank, ampak najdejo njihov dom, nakar vhod votline v skali ali v duplu drevesa namažejo z umazanijo. Nato spustijo lovske pse, ki hermeline preganjajo. Prestrašene živali bežijo proti svojemu domu, a zaradi umazanije na vhodu vanj nočejo vstopiti. Raje obstojijo in dovolijo, da jih ujamejo psi, samo da ne bi umazali svojega belega krzna. Ohranitev čistosti jim pomeni več kot življenje. Tako je tudi z ljubeznijo do Boga in bližnjega. Drži, kar je o krščanski ljubezni zapisala Mati Terezija: »Sad vere je ljubezen v čistem srcu, sad čiste ljubezni pa je služenje.« Jezus je postavil ljubezen do Boga in bližnjega v središče; ti dve ljubezni sta neločljivi. Božji obraz vidim na obrazu bližnjega. Ljubezen je edino merilo vere. Drži, da Bog ne potrebuje naših dobrih del, a jih potrebujejo naši bližnji. Kristjan ne živi zase, ampak za Kristusa in bližnje.
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico
Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Turistično združenje Portorož se bo zvečer s praznovanjem poklonilo bogati zgodovini kraja in posameznikom, ki so s svojo predanostjo in delom skozi desetletja soustvarjali turistično identiteto mesta. Dogodek so poimenovali Razglednica iz Portoroža. Fakulteta za Turistične študije pa je včeraj pripravila pogovor s strokovnjaki iz Slovenije, Grčije, Španije, Italije ter Bosne in Hercegovine o tem, kakšen naj bo turizem, ki vrača ljudem in destinaciji. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Oljkarji v Istri napovedujejo sicer dobro letino, ne bo pa dosegla praga samooskrbe. - Slovenski medijski prostor po več kot 20-tih letih dobiva obsežno prenovo zakonodaje. - Pred desetimi leti so v Mirnu odprli prvi dnevni center za starejše Hišo dobre volje. - Športna plezalka Janja Garnbret lovi drugo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.
Turistično združenje Portorož se bo zvečer s praznovanjem poklonilo bogati zgodovini kraja in posameznikom, ki so s svojo predanostjo in delom skozi desetletja soustvarjali turistično identiteto mesta. Dogodek so poimenovali Razglednica iz Portoroža. Fakulteta za Turistične študije pa je včeraj pripravila pogovor s strokovnjaki iz Slovenije, Grčije, Španije, Italije ter Bosne in Hercegovine o tem, kakšen naj bo turizem, ki vrača ljudem in destinaciji. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Oljkarji v Istri napovedujejo sicer dobro letino, ne bo pa dosegla praga samooskrbe. - Slovenski medijski prostor po več kot 20-tih letih dobiva obsežno prenovo zakonodaje. - Pred desetimi leti so v Mirnu odprli prvi dnevni center za starejše Hišo dobre volje. - Športna plezalka Janja Garnbret lovi drugo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.
Izraelska vojska je nadaljevala napade na Gazo. Zaradi podhranjenosti in lakote je doslej umrlo 289 ljudi, med njimi 112 otrok. Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi pomoči. V oddaji tudi o tem: - Teden dni nas še loči do začetka novega šolskega leta - Nov niz izmenjave vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino - Zdravstveni dom Ormož obnavlja sosednjo vilo za nove centre zdravja.
Izraelska vojska je nadaljevala napade na Gazo. Zaradi podhranjenosti in lakote je doslej umrlo 289 ljudi, med njimi 112 otrok. Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi pomoči. V oddaji tudi o tem: - Teden dni nas še loči do začetka novega šolskega leta - Nov niz izmenjave vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino - Zdravstveni dom Ormož obnavlja sosednjo vilo za nove centre zdravja.
Piše Ajda Klepej, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Helena Šuklje v proznem prvencu Bližina na recept v dvanajstih kratkih zgodbah ubeseduje različne življenjske zgodbe protagonistk, pri čemer ni ključen samo njihov odnos do samih sebe, ampak predvsem do ljudi, ki jih obkrožajo. Spoznavamo jih skozi predzgodbe odnosov, ki jih tkejo z bližnjimi. Vedno gre za zapletene, nedorečene ali še neopredeljene odnose, s čimer avtorica odstira širok razpon čustev in občutkov, ki se jim ob tem porajajo. Odmikanja in približevanja ljudi prikaže skozi drobnogled, odnosi pa se izkažejo za nekaj, česar ne pridobimo čez noč, pa tudi na recept ne, ampak jih gradimo vse življenje. Prvo zgodbo Beležnica lahko beremo kot uvod ali predzgodbo, saj avtorica popisuje proces ali že skoraj ritual svojega pisanja. Kot pravi, je nastajalo »v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«. Pisanje je doživljala, kot da bi jo »odnesla voda«, ki je brezmejna. In brezmejnost globine človekovega doživljanja je prikazala tako, da je posameznika postavila ob drugega, saj ravno odnosi odstirajo vseprisotno toplino na eni in nedoumljiv hlad na drugi strani. V zgodbah je v ospredje postavila ženske. V opisanih trenutkih doživljajo neko prelomnico, prehodno ali kritično obdobje, ki se jih tako ali drugače globoko dotakne in jih zaznamuje. V zgodbah Desverzatinib, Dvanajst, Led in Apoksiomen avtorica piše o bližini v intimi ljubezni med možem in ženo oziroma med ljubimcema. Vsem odnosom je skupna nestalnost, kdaj tudi odhajanje. Nekatera so celo usodna: “Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.” Vse subjektinje v odnosih čutijo bolečino, tesnobo ali potrtost. Situacije, ki jih ne morejo nadzorovati, jih vodijo v nepovrat, v osamo in osamljenost. Te občutke do skrajnosti občuti Anja v zgodbi Opuncija, ko na kopalničnih tleh najde mrtvega očeta, ki je storil samomor. Ujetost in nemoč ob usodnem trenutku in hrepenenje po ne biti, ne čutiti, je ubesedila s pretanjeno liričnostjo: “... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse…” Prav v zgodbah, kjer odnos ne temelji na romantični ljubezni, ampak na odnosu do subjektinje same, na vezi med očetom in hčerjo ter dedkom in vnukinjo, avtorica prodre v globlje sfere občutenja minevanja, izpraznjenosti, odsotnosti nečesa ali raje nekoga. Te like najdemo v zgodbah Opuncija, Model in Obeski. Vseprisotnost in hkrati odsotnost bližine je avtorici uspelo najbolje ubesediti v zgodbi Model, v kateri hči pozira materi za sliko. Medtem ko Mija slika portret, hči mirno sedi na stolu, čeprav se v njej nemirno vzbujajo občutki prisotnosti očeta, ki iz obešene slike za njo počasi stopa nazaj v življenje, v prisotnost. Prehajanje med hčerinimi občutki in kvaziresničnostjo, v kateri oče sedi poleg nje in jo objema čez ramo, avtorica prepleta nadvse prepričljivo in organsko. Pričujoča kratka zgodba zato po svoji tehniki ubeseditve izrazito izstopa, od drugih pa jo loči tudi mešanje melanholičnosti in pozitivne izkušnje: “Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej”. Zgolj ponekod je slog v zbirki Helene Šuklje Bližina na recept neliričen, in sicer ko avtorica zapade v metonimično opisovanje delovanja farmacevtskih korporacij, zdravilnih učinkovin ter koronskih smernic in regulacij. Prepletanje sodobnosti s spomini na koronski čas in avtoričinimi izkušnjami z delom v farmacevtskem svetu zbirki odpirajo nove dimenzije, ustvarjajo vtis večplastnosti in raznovrstnosti okolij, kamor avtorica umešča subjektinje. Občasni daljši opisi dogodkov in okoliščin v subjektkinjah ne morejo sprožiti večjih premikov in posledično kontemplacij, zato so nekatere zgodbe v primerjavi z drugimi nekoliko šibkejše. Prehajanje, hitra spremenljivost in fluidnost odnosov so večkrat upodobljeni v primerah in metaforah z vodo – ta se mi zdi ključen in vseprisoten motiv zbirke. Pojavlja se predvsem v nepričakovanih in neklišejskih oblikah, tako kot tudi avtoričine primere nasploh: “Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.” Ta slog postane še posebej izrazit, kadar se subjektinja zazre v valujoče morje, impresionistično sliko ali se zatopi v spomine. Kot Dunja opazuje naslikane cvetice v zgodbi Maki in razmišlja o njihovi raznovrstni simboliki, se tudi v zbirki prepletajo minljivost, smrt, hrepenenje, strast, nežnost in ljubezen. S temi motivi avtorica gradi čustvene zidove okrog protagonistk in dobro prikaže kompleksnost posameznih čustev in hkrati negotovost, ko se čustva začnejo mešati med seboj. Zgodbe odstirajo kompleksnost odnosov in globoko notranje življenje subjektinj, avtoričina spretnost pri ubesedovanju prepletanja teh dveh tém pa je najbolj očitna v kratki zgodbi Model. Avtorica Helena Šuklje v prvencu Bližina na recept svojih subjektinj ni poslala v svet, pač pa je nas bralce je spustila v njihove svetove. Omogočila nam je doživljati in čutiti njihove osebne zgodbe.
Piše Ajda Klepej, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Helena Šuklje v proznem prvencu Bližina na recept v dvanajstih kratkih zgodbah ubeseduje različne življenjske zgodbe protagonistk, pri čemer ni ključen samo njihov odnos do samih sebe, ampak predvsem do ljudi, ki jih obkrožajo. Spoznavamo jih skozi predzgodbe odnosov, ki jih tkejo z bližnjimi. Vedno gre za zapletene, nedorečene ali še neopredeljene odnose, s čimer avtorica odstira širok razpon čustev in občutkov, ki se jim ob tem porajajo. Odmikanja in približevanja ljudi prikaže skozi drobnogled, odnosi pa se izkažejo za nekaj, česar ne pridobimo čez noč, pa tudi na recept ne, ampak jih gradimo vse življenje. Prvo zgodbo Beležnica lahko beremo kot uvod ali predzgodbo, saj avtorica popisuje proces ali že skoraj ritual svojega pisanja. Kot pravi, je nastajalo »v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«. Pisanje je doživljala, kot da bi jo »odnesla voda«, ki je brezmejna. In brezmejnost globine človekovega doživljanja je prikazala tako, da je posameznika postavila ob drugega, saj ravno odnosi odstirajo vseprisotno toplino na eni in nedoumljiv hlad na drugi strani. V zgodbah je v ospredje postavila ženske. V opisanih trenutkih doživljajo neko prelomnico, prehodno ali kritično obdobje, ki se jih tako ali drugače globoko dotakne in jih zaznamuje. V zgodbah Desverzatinib, Dvanajst, Led in Apoksiomen avtorica piše o bližini v intimi ljubezni med možem in ženo oziroma med ljubimcema. Vsem odnosom je skupna nestalnost, kdaj tudi odhajanje. Nekatera so celo usodna: “Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.” Vse subjektinje v odnosih čutijo bolečino, tesnobo ali potrtost. Situacije, ki jih ne morejo nadzorovati, jih vodijo v nepovrat, v osamo in osamljenost. Te občutke do skrajnosti občuti Anja v zgodbi Opuncija, ko na kopalničnih tleh najde mrtvega očeta, ki je storil samomor. Ujetost in nemoč ob usodnem trenutku in hrepenenje po ne biti, ne čutiti, je ubesedila s pretanjeno liričnostjo: “... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse…” Prav v zgodbah, kjer odnos ne temelji na romantični ljubezni, ampak na odnosu do subjektinje same, na vezi med očetom in hčerjo ter dedkom in vnukinjo, avtorica prodre v globlje sfere občutenja minevanja, izpraznjenosti, odsotnosti nečesa ali raje nekoga. Te like najdemo v zgodbah Opuncija, Model in Obeski. Vseprisotnost in hkrati odsotnost bližine je avtorici uspelo najbolje ubesediti v zgodbi Model, v kateri hči pozira materi za sliko. Medtem ko Mija slika portret, hči mirno sedi na stolu, čeprav se v njej nemirno vzbujajo občutki prisotnosti očeta, ki iz obešene slike za njo počasi stopa nazaj v življenje, v prisotnost. Prehajanje med hčerinimi občutki in kvaziresničnostjo, v kateri oče sedi poleg nje in jo objema čez ramo, avtorica prepleta nadvse prepričljivo in organsko. Pričujoča kratka zgodba zato po svoji tehniki ubeseditve izrazito izstopa, od drugih pa jo loči tudi mešanje melanholičnosti in pozitivne izkušnje: “Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej”. Zgolj ponekod je slog v zbirki Helene Šuklje Bližina na recept neliričen, in sicer ko avtorica zapade v metonimično opisovanje delovanja farmacevtskih korporacij, zdravilnih učinkovin ter koronskih smernic in regulacij. Prepletanje sodobnosti s spomini na koronski čas in avtoričinimi izkušnjami z delom v farmacevtskem svetu zbirki odpirajo nove dimenzije, ustvarjajo vtis večplastnosti in raznovrstnosti okolij, kamor avtorica umešča subjektinje. Občasni daljši opisi dogodkov in okoliščin v subjektkinjah ne morejo sprožiti večjih premikov in posledično kontemplacij, zato so nekatere zgodbe v primerjavi z drugimi nekoliko šibkejše. Prehajanje, hitra spremenljivost in fluidnost odnosov so večkrat upodobljeni v primerah in metaforah z vodo – ta se mi zdi ključen in vseprisoten motiv zbirke. Pojavlja se predvsem v nepričakovanih in neklišejskih oblikah, tako kot tudi avtoričine primere nasploh: “Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.” Ta slog postane še posebej izrazit, kadar se subjektinja zazre v valujoče morje, impresionistično sliko ali se zatopi v spomine. Kot Dunja opazuje naslikane cvetice v zgodbi Maki in razmišlja o njihovi raznovrstni simboliki, se tudi v zbirki prepletajo minljivost, smrt, hrepenenje, strast, nežnost in ljubezen. S temi motivi avtorica gradi čustvene zidove okrog protagonistk in dobro prikaže kompleksnost posameznih čustev in hkrati negotovost, ko se čustva začnejo mešati med seboj. Zgodbe odstirajo kompleksnost odnosov in globoko notranje življenje subjektinj, avtoričina spretnost pri ubesedovanju prepletanja teh dveh tém pa je najbolj očitna v kratki zgodbi Model. Avtorica Helena Šuklje v prvencu Bližina na recept svojih subjektinj ni poslala v svet, pač pa je nas bralce je spustila v njihove svetove. Omogočila nam je doživljati in čutiti njihove osebne zgodbe.
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.
Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.
Dek je mlajši in manjši od obeh potomcev poglavarja Yautij oziroma plemena Predatorjev, ki ga prezirajo zaradi domnevne šibkosti, za predstavnike te vrste pogubne lastnosti. Da bi se pred očetom dokazal, se odpravi na nevaren planet Genna, poln sovražnih sil, z željo pokončati neuničljivo pošast Kaliska. Tu sklene negotovo zavezništvo z androidko Thio, ki jo je na Genno poslala na raziskovalno odpravo znamenita korporacija Weyland-Yutani. Predator: Mrtva zemlja je sedmi celovečerec iz franšize Predator, oziroma deveti, če upoštevamo še dva ločena filma, v katerih se je zgodba povezala in oplajala s svetom franšize Osmi potnik. Na kinematografska platna je plenilska tujerodna pošast prvič prispela leta 1987, v obdobju, ko je Amerika še predelovala travmatično izkušnjo vietnamske vojne, in ga lahko razumemo kot prispodobo boja z nevidnim, močnejšim in spretnejšim nasprotnikom v džungli. V filmu se ekipa vrhunsko izurjenih plačancev odpravi v srednjeameriško državo reševat ugrabljene talce in ugotovi, da ima opravka z veliko nevarnejšim nasprotnikom kot le z lokalnimi gverilci. Z nasprotnikom, ki jih za lastno zabavo lovi in ubija enega za drugim. Obrazec se je ponovil že tri leta pozneje, kjer si je Predator za svoje lovišče izbral betonsko džunglo sodobnega in hkrati distopičnega Los Angelesa, v katerem so se za prevlado spopadale različne ulične tolpe. Film, ki je še vedno temeljil pretežno na akcijskih obrazcih z elementi znanstvene fantastike, ob premieri ni naletel na odobravanje, in naslednja generacija ustvarjalcev je začela raziskovati možnosti selitve na druge planete s pojasnjevanjem izvora in ustroja Predatorjev. Žanrsko gledano je začela prevladovati fantastika, z izjemo filma Plen (2022), ki je postavljen v 18. stoletje med prvobitne prebivalce Severne Amerike in ga je – tako kot letošnji animirani prispevek v franšizo Predator: Killer of Killers (2025) ter Mrtvo zemljo – režiral Dan Trachtenberg. Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjanske družinske drame, vendar med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več – gre za svet različnih pošasti, Predatorjev in androidov, med katerimi se z dvojno vlogo izkaže igralka Elle Fanning. Posnemanje in sočutje Akcijsko gonilo filmov franšize Predator je kajpak razmerje med plenilcem in žrtvijo, oziroma bitka za preživetje in prevlada močnejšega nad šibkejšimi. Mrtva zemlja je dogajalno postavljena večinoma na planet Genna, ki vsaj po imenu sumljivo spominja na našo Geo, in celovečerec se tudi začne s prikazom te prehranske verige: žri, ali pa boš požrt. A hkrati se v nizu filmov izkaže tudi nepravilnost splošnega razumevanja Darwinovega izreka – v resnici ne preživi močnejši, ampak tisti, ki je bolj prilagodljiv. Kljub temu da bi po tej logiki Predator s svojo sposobnostjo mimikrije spadal v sam vrh piramide, naleti v filmih – od Arnolda Schwarzeneggerja konec 80. let dalje – vsakič znova na bitja, ki se znajo še učinkoviteje prilagoditi. Človek kot vrhovni plenilec torej? Spoznanje, ki v resnici ni prav zelo zakrito. A več kot pomenljiv je še en dejavnik: sposobnost sočutja in sklepanja zavezništev. Čeprav potekajo bitke in tekme tudi med različnimi podvrstami Predatorjev, se ta skozi franšizo izkaže za inteligentno bitje, ki presega samo morilsko strast – sposobno je učenja, razvoja in sočutja. In kot se pokaže na koncu Mrtve zemlje, tudi upora tradiciji očetov in ustvarjanja drugačnih skupnosti onkraj diskriminacije na podlagi vrste (spomniti velja, da so prvim Predatorjem že v tistem času očitali določeno mero rasizma). Sočutje skratka kot preoblikovalna, revolucionarna sila oziroma prava notranja moč. In tu nam pride na misel Elon Musk s svojo izjavo, da je sočutje temeljna šibkost zahodne civilizacije ... Ni si ga težko predstavljati kot predsednika brezdušne medgalaktične korporacije Weyland-Yutani, ki si v sledenju svojemu sloganu »Gradimo boljše svetove« niti malo ne pomišlja za svoje cilje uporabljati čisto zlo ... (Vprašanje dobrega in zla znotraj franšize Predator bi bilo res vredno posebne obravnave.) Umetna inteligenca in drugi svetovi »Dve možnosti obstajata,« je rekel Carl Sagan. »V vesolju smo sami ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi.« Tako franšiza Osmi potnik kot Predator se ukvarjata z vprašanjem, kaj pa če … in sta vedno bolj očitno del istega univerzuma, v katerem je s tehnološkim razvojem in napredovanjem umetne inteligence močno prisotna korporacija Weyland-Yutani. S to je nenazadnje povezan, če smo pozorni na nekaj skritih namigov, tudi svet Iztrebljevalca. V retrospektivnem pogledu pade v oči zanimiva podrobnost, da sta se prva dva Predatorja pojavila na Zemlji ob vročinskih valovih. Skrito opozorilo pred pošastnostjo globalnega segrevanja je v desetletjih zamenjal strah pred umetno inteligenco, oziroma eksistencialna groza kozmosa, v katerem človeka sploh ni več, oziroma obstaja samo še kot algoritem v robotski kopiji samoučečih se androidov, pošasti pa si ustvarjajo svoje človečnjaške skupnosti ... Pesimistična ali optimistična napoved? V franšizi Predator se je ta vidik že večkrat obrnil, kar jo najbrž tudi ohranja živo. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Medžanrsko prehajanje v štirih sodobnih kinematografskih filmih«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Dek je mlajši in manjši od obeh potomcev poglavarja Yautij oziroma plemena Predatorjev, ki ga prezirajo zaradi domnevne šibkosti, za predstavnike te vrste pogubne lastnosti. Da bi se pred očetom dokazal, se odpravi na nevaren planet Genna, poln sovražnih sil, z željo pokončati neuničljivo pošast Kaliska. Tu sklene negotovo zavezništvo z androidko Thio, ki jo je na Genno poslala na raziskovalno odpravo znamenita korporacija Weyland-Yutani. Predator: Mrtva zemlja je sedmi celovečerec iz franšize Predator, oziroma deveti, če upoštevamo še dva ločena filma, v katerih se je zgodba povezala in oplajala s svetom franšize Osmi potnik. Na kinematografska platna je plenilska tujerodna pošast prvič prispela leta 1987, v obdobju, ko je Amerika še predelovala travmatično izkušnjo vietnamske vojne, in ga lahko razumemo kot prispodobo boja z nevidnim, močnejšim in spretnejšim nasprotnikom v džungli. V filmu se ekipa vrhunsko izurjenih plačancev odpravi v srednjeameriško državo reševat ugrabljene talce in ugotovi, da ima opravka z veliko nevarnejšim nasprotnikom kot le z lokalnimi gverilci. Z nasprotnikom, ki jih za lastno zabavo lovi in ubija enega za drugim. Obrazec se je ponovil že tri leta pozneje, kjer si je Predator za svoje lovišče izbral betonsko džunglo sodobnega in hkrati distopičnega Los Angelesa, v katerem so se za prevlado spopadale različne ulične tolpe. Film, ki je še vedno temeljil pretežno na akcijskih obrazcih z elementi znanstvene fantastike, ob premieri ni naletel na odobravanje, in naslednja generacija ustvarjalcev je začela raziskovati možnosti selitve na druge planete s pojasnjevanjem izvora in ustroja Predatorjev. Žanrsko gledano je začela prevladovati fantastika, z izjemo filma Plen (2022), ki je postavljen v 18. stoletje med prvobitne prebivalce Severne Amerike in ga je – tako kot letošnji animirani prispevek v franšizo Predator: Killer of Killers (2025) ter Mrtvo zemljo – režiral Dan Trachtenberg. Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjanske družinske drame, vendar med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več – gre za svet različnih pošasti, Predatorjev in androidov, med katerimi se z dvojno vlogo izkaže igralka Elle Fanning. Posnemanje in sočutje Akcijsko gonilo filmov franšize Predator je kajpak razmerje med plenilcem in žrtvijo, oziroma bitka za preživetje in prevlada močnejšega nad šibkejšimi. Mrtva zemlja je dogajalno postavljena večinoma na planet Genna, ki vsaj po imenu sumljivo spominja na našo Geo, in celovečerec se tudi začne s prikazom te prehranske verige: žri, ali pa boš požrt. A hkrati se v nizu filmov izkaže tudi nepravilnost splošnega razumevanja Darwinovega izreka – v resnici ne preživi močnejši, ampak tisti, ki je bolj prilagodljiv. Kljub temu da bi po tej logiki Predator s svojo sposobnostjo mimikrije spadal v sam vrh piramide, naleti v filmih – od Arnolda Schwarzeneggerja konec 80. let dalje – vsakič znova na bitja, ki se znajo še učinkoviteje prilagoditi. Človek kot vrhovni plenilec torej? Spoznanje, ki v resnici ni prav zelo zakrito. A več kot pomenljiv je še en dejavnik: sposobnost sočutja in sklepanja zavezništev. Čeprav potekajo bitke in tekme tudi med različnimi podvrstami Predatorjev, se ta skozi franšizo izkaže za inteligentno bitje, ki presega samo morilsko strast – sposobno je učenja, razvoja in sočutja. In kot se pokaže na koncu Mrtve zemlje, tudi upora tradiciji očetov in ustvarjanja drugačnih skupnosti onkraj diskriminacije na podlagi vrste (spomniti velja, da so prvim Predatorjem že v tistem času očitali določeno mero rasizma). Sočutje skratka kot preoblikovalna, revolucionarna sila oziroma prava notranja moč. In tu nam pride na misel Elon Musk s svojo izjavo, da je sočutje temeljna šibkost zahodne civilizacije ... Ni si ga težko predstavljati kot predsednika brezdušne medgalaktične korporacije Weyland-Yutani, ki si v sledenju svojemu sloganu »Gradimo boljše svetove« niti malo ne pomišlja za svoje cilje uporabljati čisto zlo ... (Vprašanje dobrega in zla znotraj franšize Predator bi bilo res vredno posebne obravnave.) Umetna inteligenca in drugi svetovi »Dve možnosti obstajata,« je rekel Carl Sagan. »V vesolju smo sami ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi.« Tako franšiza Osmi potnik kot Predator se ukvarjata z vprašanjem, kaj pa če … in sta vedno bolj očitno del istega univerzuma, v katerem je s tehnološkim razvojem in napredovanjem umetne inteligence močno prisotna korporacija Weyland-Yutani. S to je nenazadnje povezan, če smo pozorni na nekaj skritih namigov, tudi svet Iztrebljevalca. V retrospektivnem pogledu pade v oči zanimiva podrobnost, da sta se prva dva Predatorja pojavila na Zemlji ob vročinskih valovih. Skrito opozorilo pred pošastnostjo globalnega segrevanja je v desetletjih zamenjal strah pred umetno inteligenco, oziroma eksistencialna groza kozmosa, v katerem človeka sploh ni več, oziroma obstaja samo še kot algoritem v robotski kopiji samoučečih se androidov, pošasti pa si ustvarjajo svoje človečnjaške skupnosti ... Pesimistična ali optimistična napoved? V franšizi Predator se je ta vidik že večkrat obrnil, kar jo najbrž tudi ohranja živo. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Medžanrsko prehajanje v štirih sodobnih kinematografskih filmih«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Ostali poudarki: -Občina Slovenska Bistrica na razpisu kulturnega ministrstva pridobila slab milijon za tamkjašnji grad - Kulturna promenada v ribniškem gradu jutri o tem, da kultura ne pozna meja - S sprevodom vseh 32-ih dolenjskih vinogradniških društev v Novem mestu danes začetek 53. Teden cvička - V Bohinjski Bistrici se nocoj začne 19. Mednarodni festival alpskega cvetja - V Postojni je bila včeraj specialna olimpijada Slovenije - Še teden dni nas loči od množične rekreativne prireditve v Sloveniji - 23-ega Polimaratona prihodnjo soboto
Ostali poudarki: -Občina Slovenska Bistrica na razpisu kulturnega ministrstva pridobila slab milijon za tamkjašnji grad - Kulturna promenada v ribniškem gradu jutri o tem, da kultura ne pozna meja - S sprevodom vseh 32-ih dolenjskih vinogradniških društev v Novem mestu danes začetek 53. Teden cvička - V Bohinjski Bistrici se nocoj začne 19. Mednarodni festival alpskega cvetja - V Postojni je bila včeraj specialna olimpijada Slovenije - Še teden dni nas loči od množične rekreativne prireditve v Sloveniji - 23-ega Polimaratona prihodnjo soboto
V Monacu se za svojo zadnjo vožnjo na letošnji dirki po Franciji pravkar ogreva Tadej Pogačar. Do končne zmage, njegove 3.-je najprestižnejše kolesarske lovorike, ga loči le še 33 kilometrov. Druge teme: - Hutijevci sprožili povračilne ukrepe, Izrael prestregel rakete iz Jemna - Italija počasi izgublja boj z množičnim turizmom - Tim Gajser slavil zmago na dirki v Češkem Loketu
V Monacu se za svojo zadnjo vožnjo na letošnji dirki po Franciji pravkar ogreva Tadej Pogačar. Do končne zmage, njegove 3.-je najprestižnejše kolesarske lovorike, ga loči le še 33 kilometrov. Druge teme: - Hutijevci sprožili povračilne ukrepe, Izrael prestregel rakete iz Jemna - Italija počasi izgublja boj z množičnim turizmom - Tim Gajser slavil zmago na dirki v Češkem Loketu
Danes se začenja evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Nemčija. Branilka naslova je Italija. Slovenija bo na prvenstvu stare celine znova nastopila po 24-ih letih; prva nasprotnica bo v nedeljo Danska. Gostiteljica pa se bo za začetek drevi v Münchnu pomerila s Škotsko. V oddaji tudi o tem: - Dogovor skupine G7 o zagotovitvi 50-ih milijard dolarjev ruskega premoženja za Ukrajino je prvi mož Kremlja označil za krajo. - Zveza Nato pred morebitno Trumpovo zmago na ameriških predsedniških volitvah prenaša usklajevanje dobave orožja Ukrajini z Združenih držav na zavezništvo. - Moča je prepolovila pridelek špargljev, otežila obiranje breskev, slaba je sezona češenj, zasnove bučk gnijejo.
Danes se začenja evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Nemčija. Branilka naslova je Italija. Slovenija bo na prvenstvu stare celine znova nastopila po 24-ih letih; prva nasprotnica bo v nedeljo Danska. Gostiteljica pa se bo za začetek drevi v Münchnu pomerila s Škotsko. V oddaji tudi o tem: - Dogovor skupine G7 o zagotovitvi 50-ih milijard dolarjev ruskega premoženja za Ukrajino je prvi mož Kremlja označil za krajo. - Zveza Nato pred morebitno Trumpovo zmago na ameriških predsedniških volitvah prenaša usklajevanje dobave orožja Ukrajini z Združenih držav na zavezništvo. - Moča je prepolovila pridelek špargljev, otežila obiranje breskev, slaba je sezona češenj, zasnove bučk gnijejo.
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Le še nekaj minut loči slovensko kolesarstvo od novega zmagoslavja na dirki po Italiji. V Rimu se namreč končuje zadnja etapa letošnjega Gira, na kateri je prepričljivo najboljši kolesar dirke Tadej Pogačar pustil globok pečat. Tudi med navijači, ki so ga opisali kot prijetnega in "fajn". Druge teme: - V Bruslju pogovori o pomoči palestinskim oblastem po koncu vojne v Gazi - Združene države potrdile udeležbo na mirovnem vrhu o Ukrajini v Švici - Dediščino prve svetovne vojne bi združili v evropski Poti miru
Le še nekaj minut loči slovensko kolesarstvo od novega zmagoslavja na dirki po Italiji. V Rimu se namreč končuje zadnja etapa letošnjega Gira, na kateri je prepričljivo najboljši kolesar dirke Tadej Pogačar pustil globok pečat. Tudi med navijači, ki so ga opisali kot prijetnega in "fajn". Druge teme: - V Bruslju pogovori o pomoči palestinskim oblastem po koncu vojne v Gazi - Združene države potrdile udeležbo na mirovnem vrhu o Ukrajini v Švici - Dediščino prve svetovne vojne bi združili v evropski Poti miru
Le še nekaj ur nas loči do začetka težko pričakovanega nogometnega dogodka leta na stari celini. 17-o evropsko prvenstvo bosta drevi v Münchnu odprli reprezentanci Nemčije in Škotske. Na prvenstvu bo prvič po 24-ih letih nastopila tudi Slovenija. Naša izbrana vrsta bo prvo tekmo odigrala v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila proti Danski. To bo prva tekma te generacije na velikem tekmovanju. Druge teme: - Vojna v Gazi in migracije na dnevnem redu drugega dne vrha skupine G7. - Bosta Romunija in Bolgarija kmalu polnopravni članici schengena? - Novi onesnaževalci pitne vode v ospredju dogajanja na Bledu.
Le še nekaj ur nas loči do začetka težko pričakovanega nogometnega dogodka leta na stari celini. 17-o evropsko prvenstvo bosta drevi v Münchnu odprli reprezentanci Nemčije in Škotske. Na prvenstvu bo prvič po 24-ih letih nastopila tudi Slovenija. Naša izbrana vrsta bo prvo tekmo odigrala v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila proti Danski. To bo prva tekma te generacije na velikem tekmovanju. Druge teme: - Vojna v Gazi in migracije na dnevnem redu drugega dne vrha skupine G7. - Bosta Romunija in Bolgarija kmalu polnopravni članici schengena? - Novi onesnaževalci pitne vode v ospredju dogajanja na Bledu.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Odbojkarji ACH Volleyja so v 2. kolu lige prvakov gostili poljsko ekipo Projekt iz Varšave. Ob analizi tekme proti favoriziranemu moštvu skupine A minute namenimo še sklepnemu delu priprav ženske rokometne reprezentance, ki jo manj kot teden dni loči od začetka evropskega prvenstva, in turnirju najboljše šestnajsterice naminiznoteniških igralcev v Fukuoki. Nastope med elito je zelo dobro začel Darko Jorgić, edini slovenski predstavnik na Japonskem.
Odbojkarji ACH Volleyja so v 2. kolu lige prvakov gostili poljsko ekipo Projekt iz Varšave. Ob analizi tekme proti favoriziranemu moštvu skupine A minute namenimo še sklepnemu delu priprav ženske rokometne reprezentance, ki jo manj kot teden dni loči od začetka evropskega prvenstva, in turnirju najboljše šestnajsterice naminiznoteniških igralcev v Fukuoki. Nastope med elito je zelo dobro začel Darko Jorgić, edini slovenski predstavnik na Japonskem.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Pol leta od terorističnega napada Hamasa na Izrael, ki je bil povod za izraelsko krvavo ofenzivo v Gazi, se izraelska vojska umika iz južnega dela enklave. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je medtem jasen, da premirja ne bo, dokler se ne vrnejo vsi talci. Ob tem je zatrdil, da jih do zmage loči le še en korak. Po mnogih mestih po svetu so potekali protesti za končanje vojne, več sto ljudi se je zbralo tudi v Ljubljani. Druge teme: - Napete razmere na ukrajinsko-ruski fronti, Rusija trdi, da je Ukrajina napadla nuklearko Zaporožje - Ob zamiku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi izvajalce skrbi tudi pomanjkanje kadra - Nedavni kibernetski napadi zahtevajo okrepitev zaščite in preventive na tem področju
Pol leta od terorističnega napada Hamasa na Izrael, ki je bil povod za izraelsko krvavo ofenzivo v Gazi, se izraelska vojska umika iz južnega dela enklave. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je medtem jasen, da premirja ne bo, dokler se ne vrnejo vsi talci. Ob tem je zatrdil, da jih do zmage loči le še en korak. Po mnogih mestih po svetu so potekali protesti za končanje vojne, več sto ljudi se je zbralo tudi v Ljubljani. Druge teme: - Napete razmere na ukrajinsko-ruski fronti, Rusija trdi, da je Ukrajina napadla nuklearko Zaporožje - Ob zamiku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi izvajalce skrbi tudi pomanjkanje kadra - Nedavni kibernetski napadi zahtevajo okrepitev zaščite in preventive na tem področju
Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?
Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Z objavo letošnjega nagrajenca za medicino so se začele razglasitve dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi človečnjakov in človeške evolucije. Kot so v Stockholmu med drugim navedli v obrazložitvi, s temi odkritji bolje razumemo, kaj imamo skupnega z neandertalci in kaj nas loči od njih. Druge teme: - Gregor Bezenšek odstopil od kandidature za predsednika republike - Za približno 65 tisoč študentk in študentov se danes začenja novo študijsko leto - Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini še štejejo glasove, kaže na presenečenje
Z objavo letošnjega nagrajenca za medicino so se začele razglasitve dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi človečnjakov in človeške evolucije. Kot so v Stockholmu med drugim navedli v obrazložitvi, s temi odkritji bolje razumemo, kaj imamo skupnega z neandertalci in kaj nas loči od njih. Druge teme: - Gregor Bezenšek odstopil od kandidature za predsednika republike - Za približno 65 tisoč študentk in študentov se danes začenja novo študijsko leto - Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini še štejejo glasove, kaže na presenečenje
V Moskvi bodo dan zmage počastili z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu, na kateri bo sodelovalo več kot 10 tisoč vojakov. Trg bo preletelo tudi več kot 70 letal in helikopterjev, med njimi bombniki in lovci, ki so sodelovali v vojaški operaciji v Siriji. Iz ruske prestolnice Vlasta Jeseničnik:
V Moskvi bodo dan zmage počastili z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu, na kateri bo sodelovalo več kot 10 tisoč vojakov. Trg bo preletelo tudi več kot 70 letal in helikopterjev, med njimi bombniki in lovci, ki so sodelovali v vojaški operaciji v Siriji. Iz ruske prestolnice Vlasta Jeseničnik:
Ilka Štuhec je sanjsko končala sezono vrnitve in zmagala na zadnjem smuku sezone v Andori. S tem je potrdila končno drugo mesto v smukaškem seštevku. Druge teme: - Revizija v ljubljanskem UKC pokazala - v dobaviteljskih podjetjih tudi zaposleni iz kliničnega centra. - Bo trčenje ruskega lovca z ameriškim dronom nad Črnim morjem vodilo v še nevarnejše zaostrovanje med velesilama? - Na Dunaju največja retrospektiva slovenskega filma v Avstriji doslej
Ilka Štuhec je sanjsko končala sezono vrnitve in zmagala na zadnjem smuku sezone v Andori. S tem je potrdila končno drugo mesto v smukaškem seštevku. Druge teme: - Revizija v ljubljanskem UKC pokazala - v dobaviteljskih podjetjih tudi zaposleni iz kliničnega centra. - Bo trčenje ruskega lovca z ameriškim dronom nad Črnim morjem vodilo v še nevarnejše zaostrovanje med velesilama? - Na Dunaju največja retrospektiva slovenskega filma v Avstriji doslej
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.
Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo lovci na glave, in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. Tudi o tihih odpovedih, žal vedno bolj aktualni temi.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo lovci na glave, in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. Tudi o tihih odpovedih, žal vedno bolj aktualni temi.
Pred pol ure naj bi se pred obalo Marseilla začel prvi današnji finalni plov, s katerim bi prireditelji skušali dokončati olimpijsko tekmovanje v formuli kite, a so ga prestavili. Kdaj bodo izvedli drugo finalno regato, še ni povsem jasno. V skupnem seštevku še vedno najbolje kaže Koprčanu Toniju Vodišku. Od zlata ga loči le ena zmaga v finalu. V oddaji tudi o tem: - V naseljih Močila in Gorenje polje po dveh tednih uporaba pitne vode še vedno prepovedana. - Z razvojem metod strojnega učenja in umetne inteligence do večje kakovosti raziskovalnih in zdravstvenih storitev. - Ameriški študent nabiral izkušnje v šempetrski bolnišnici - Festival Radovljica letos v ospredje postavlja glasbeno dediščino koprskih arhivov.
Pred pol ure naj bi se pred obalo Marseilla začel prvi današnji finalni plov, s katerim bi prireditelji skušali dokončati olimpijsko tekmovanje v formuli kite, a so ga prestavili. Kdaj bodo izvedli drugo finalno regato, še ni povsem jasno. V skupnem seštevku še vedno najbolje kaže Koprčanu Toniju Vodišku. Od zlata ga loči le ena zmaga v finalu. V oddaji tudi o tem: - V naseljih Močila in Gorenje polje po dveh tednih uporaba pitne vode še vedno prepovedana. - Z razvojem metod strojnega učenja in umetne inteligence do večje kakovosti raziskovalnih in zdravstvenih storitev. - Ameriški študent nabiral izkušnje v šempetrski bolnišnici - Festival Radovljica letos v ospredje postavlja glasbeno dediščino koprskih arhivov.
PIše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog ter literarni in glasbeni kritik, ki letos praznuje okroglih sedemdeset let – zadnjih štirideset let je posvetil intenzivnemu literarnemu ustvarjanju – je nekatere zbirke izdal pod psevdonimom Regina Kralj, pod druge pa se podpisuje kot Jožek oz. Jože Štucin. Po lanskem izidu pesniške zbirke Mrak in zarja je pred nami knjiga Bela čaplja, ki nadaljuje eksistencialistično linijo osebnoizpovednih pesmi o bežni lepoti, presunljivi igri besed, pomenov in zvena, o “ovohavanju” bližine smrti in zavedanju lastne minljivosti skozi prizmo branja svetih knjig in aktualnega dogajanja v svetu. Naslovnico krasi fotografija bele čaplje, ki jo je Štucin sam “ujel” v nizkem letu nad jezerom. Posvečena ji je tudi zadnja pesem v knjigi, ki bolj kot ptico opisuje avtorjevo naveličanost nad lastnim družbenim bitjem, ki kolesari ob presihajočem jezeru in nonšalantno motri okolico. A že v pesmi licentia poetica, nekje na sredini zbirke, pojasni “kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina” Nadobudni bralec ob tem radovedno zastriže z ušesi – podobno kot to stori opazovalec ob sliki belgijskega slikarja Reneja Magritta ob napisu To ni pipa. Skozi 85 pesmi v zbirki, avtor odstira večno iskanje samega sebe, svoje identitete in vsakdanje družbene realnosti. Prav vse pesmi v zbirki Bela čaplja so naslovljene in taktično izbrušene v svoji jasni in pronicljivi ostrini, čeprav lirski subjekt kot v pesem postavljeni avtor deluje precej negotovo pri iskanju ustreznih besed. V pesmi misli in besede spregovori o vzporednem vesolju razmišljanja in ubesedovanja: “rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.” V pesmi metamorfoze, v kateri svojo identiteto orisuje z besedami odveč, preveč in moteč, se iz gorečega biblijskega grma preobrazi v Belolasega bika iz Arizone, nato v staroverca brez vere, mamino cisto in nazadnje v Štucina iz Tolmina. V pesmi odmet telesa se sprašuje o tu in tam pa tudi o tem, kako je, ko ničesar ni: “en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.” Poleg retoričnega in filozofskega preigravanja s posameznimi citati in prispodobami iz Biblije je pred nami pesnik ateist, ki se ob zavedanju veličine krščanskega Boga počuti še bolj izgubljenega in samega. V pesmi kako si me naredil presunljivo zapiše: “ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.” Bolj kot z abstraktnimi in neoprijemljivi idejami se pesnik pozabava z ritmom, zvenom in dvoumnimi pomeni; ne nazadnje gre za povsem specifičen preplet glasbenika in filozofa, ki mu jezik pomeni “muziko iz vesolja”, črke ''delno iztirjene planete'', svet pa “krhko opno”, na katero se “lovi čas, ulomljen s trenutkom”. V pesmi gaza na rani, ki jo je treba brati kot alegorijo na dogajanje v Gazi in hkrati kot čaščenje svetosti življenja skozi igro besed in ritma, zapiše: “svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.” Tudi v pesmi z naslovom kripta, v kateri valuto novodobnih bogatašev poveže s podzemnim kapitalom, pa s premišljeno igro besed obsodi kolonizacijo svete dežele, ne da bi pri tem izrecno omenil Palestino: “vaša valuta je kripta, / antisemantična kolobocija, / brezbesedje in regulacija tišine. // palestrino so že verni / nataknili na kol. / na smrtni val papeževanja, / a je preživel. // oh, / daljne zvezde škripljejo / z zobmi, / vesolje opazuje / uzije, ki pihajo smrt. // strah jih je vaše / kolonizacije svetle dežele.” Pesnik Jože Štucin je v obsežnem pesniškem opusu, ki od leta 1986 do danes vključuje štirinajst zbirk, razvil specifičen jezik, ki mu predstavlja edino orodje za transkripcijo in transformacijo svojih misli ter obenem orožje, s katerim se bori proti nesmislom sodobnega sveta. Pri tem pa pred bralcem vsakič znova razgrne iskreno otroško dušo, ki se v isti sapi čudi čezmejnemu vesolju in nepokopanim mrtvecem. Bolj kot na potrebo po reciklaži in očiščenju planeta, “polnega plastike, vrečk, smeti, starih cunj in spominov” se zdi, da opozarja na notranjo potrebo po igri v vrtu, na katerem se “duša rada namaka” ter po tišini, “tišji od svojih misli”. Iz igre besed in z obrobno omembo Wittgensteina, Nietzscheja, Lorce in Rumija lahko v zbirki Bela čaplja zatipamo pesnikov literarni portret, ki nam z vsako zbirko bolj iskreno in podrobno razkriva globokega in vsestranskega misleca.
PIše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog ter literarni in glasbeni kritik, ki letos praznuje okroglih sedemdeset let – zadnjih štirideset let je posvetil intenzivnemu literarnemu ustvarjanju – je nekatere zbirke izdal pod psevdonimom Regina Kralj, pod druge pa se podpisuje kot Jožek oz. Jože Štucin. Po lanskem izidu pesniške zbirke Mrak in zarja je pred nami knjiga Bela čaplja, ki nadaljuje eksistencialistično linijo osebnoizpovednih pesmi o bežni lepoti, presunljivi igri besed, pomenov in zvena, o “ovohavanju” bližine smrti in zavedanju lastne minljivosti skozi prizmo branja svetih knjig in aktualnega dogajanja v svetu. Naslovnico krasi fotografija bele čaplje, ki jo je Štucin sam “ujel” v nizkem letu nad jezerom. Posvečena ji je tudi zadnja pesem v knjigi, ki bolj kot ptico opisuje avtorjevo naveličanost nad lastnim družbenim bitjem, ki kolesari ob presihajočem jezeru in nonšalantno motri okolico. A že v pesmi licentia poetica, nekje na sredini zbirke, pojasni “kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina” Nadobudni bralec ob tem radovedno zastriže z ušesi – podobno kot to stori opazovalec ob sliki belgijskega slikarja Reneja Magritta ob napisu To ni pipa. Skozi 85 pesmi v zbirki, avtor odstira večno iskanje samega sebe, svoje identitete in vsakdanje družbene realnosti. Prav vse pesmi v zbirki Bela čaplja so naslovljene in taktično izbrušene v svoji jasni in pronicljivi ostrini, čeprav lirski subjekt kot v pesem postavljeni avtor deluje precej negotovo pri iskanju ustreznih besed. V pesmi misli in besede spregovori o vzporednem vesolju razmišljanja in ubesedovanja: “rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.” V pesmi metamorfoze, v kateri svojo identiteto orisuje z besedami odveč, preveč in moteč, se iz gorečega biblijskega grma preobrazi v Belolasega bika iz Arizone, nato v staroverca brez vere, mamino cisto in nazadnje v Štucina iz Tolmina. V pesmi odmet telesa se sprašuje o tu in tam pa tudi o tem, kako je, ko ničesar ni: “en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.” Poleg retoričnega in filozofskega preigravanja s posameznimi citati in prispodobami iz Biblije je pred nami pesnik ateist, ki se ob zavedanju veličine krščanskega Boga počuti še bolj izgubljenega in samega. V pesmi kako si me naredil presunljivo zapiše: “ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.” Bolj kot z abstraktnimi in neoprijemljivi idejami se pesnik pozabava z ritmom, zvenom in dvoumnimi pomeni; ne nazadnje gre za povsem specifičen preplet glasbenika in filozofa, ki mu jezik pomeni “muziko iz vesolja”, črke ''delno iztirjene planete'', svet pa “krhko opno”, na katero se “lovi čas, ulomljen s trenutkom”. V pesmi gaza na rani, ki jo je treba brati kot alegorijo na dogajanje v Gazi in hkrati kot čaščenje svetosti življenja skozi igro besed in ritma, zapiše: “svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.” Tudi v pesmi z naslovom kripta, v kateri valuto novodobnih bogatašev poveže s podzemnim kapitalom, pa s premišljeno igro besed obsodi kolonizacijo svete dežele, ne da bi pri tem izrecno omenil Palestino: “vaša valuta je kripta, / antisemantična kolobocija, / brezbesedje in regulacija tišine. // palestrino so že verni / nataknili na kol. / na smrtni val papeževanja, / a je preživel. // oh, / daljne zvezde škripljejo / z zobmi, / vesolje opazuje / uzije, ki pihajo smrt. // strah jih je vaše / kolonizacije svetle dežele.” Pesnik Jože Štucin je v obsežnem pesniškem opusu, ki od leta 1986 do danes vključuje štirinajst zbirk, razvil specifičen jezik, ki mu predstavlja edino orodje za transkripcijo in transformacijo svojih misli ter obenem orožje, s katerim se bori proti nesmislom sodobnega sveta. Pri tem pa pred bralcem vsakič znova razgrne iskreno otroško dušo, ki se v isti sapi čudi čezmejnemu vesolju in nepokopanim mrtvecem. Bolj kot na potrebo po reciklaži in očiščenju planeta, “polnega plastike, vrečk, smeti, starih cunj in spominov” se zdi, da opozarja na notranjo potrebo po igri v vrtu, na katerem se “duša rada namaka” ter po tišini, “tišji od svojih misli”. Iz igre besed in z obrobno omembo Wittgensteina, Nietzscheja, Lorce in Rumija lahko v zbirki Bela čaplja zatipamo pesnikov literarni portret, ki nam z vsako zbirko bolj iskreno in podrobno razkriva globokega in vsestranskega misleca.
Le še dve uri nas ločita od finala evropskega odbojkarskega prvenstva v katerem se bodo Slovenci pomerili z doslej nepremaganimi Italijani. Naši so leta 2015 in 2019 osvojili srebro, letos pa so odkrito napovedali naskok na zlato. Čeprav so prvenstvo začeli slabše, so iz tekme v tekmo dvigali formo in od zastavljenega cilja jih loči le še ena zmaga. Ostale teme: - Število cepljenih ta teden močno poskočilo - Evropska unija vzpostavila organ Hera za hitro odzivanje na zdravstvene krize - Ganna znova svetovni kolesarski prvak v vožnji na čas; Pogačar 10-i
Le še dve uri nas ločita od finala evropskega odbojkarskega prvenstva v katerem se bodo Slovenci pomerili z doslej nepremaganimi Italijani. Naši so leta 2015 in 2019 osvojili srebro, letos pa so odkrito napovedali naskok na zlato. Čeprav so prvenstvo začeli slabše, so iz tekme v tekmo dvigali formo in od zastavljenega cilja jih loči le še ena zmaga. Ostale teme: - Število cepljenih ta teden močno poskočilo - Evropska unija vzpostavila organ Hera za hitro odzivanje na zdravstvene krize - Ganna znova svetovni kolesarski prvak v vožnji na čas; Pogačar 10-i
Slovenija lahko danes pride do druge medalje na olimpijskih igrah v Parizu. Koprčana Tonija Vodiška od zlata loči le ena zmaga v finalu. Premierni nastop jadralcev s padalom na tej veliki mednarodni športni prireditvi bi se moral končati že včeraj. Prvi današnji finalni plov pred obalo Marseilla je predviden malo po 12. uri. Nova Gorica pa je zgodovinsko povezana s francoskim mestom Saint-Denis. Ob dnevu slovenske kulture v Slovenski hiši v Parizu sta podpisali sporazum o sodelovanju na področju kulture, turizma in šolstva. V oddaji tudi o tem: - Kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel pričakuje, da domači evropski poslanci ne bodo zapletali nadaljnjih postopkov imenovanja. - Ekipi Svetovne zdravstvene organizacije uspelo doseči bolnišnico Al Šifa na severu Gaze. - V predelu Trsta so nekaterim lokalom prepovedali obratovanje v nočnih urah. - Rokometna reprezentanca se bo v drevišnjem polfinalu pomerila z Dansko. V finalu mnogoboja v ritmični gimnastiki bo nastopila Jekaterina Vedenejeva.
Slovenija lahko danes pride do druge medalje na olimpijskih igrah v Parizu. Koprčana Tonija Vodiška od zlata loči le ena zmaga v finalu. Premierni nastop jadralcev s padalom na tej veliki mednarodni športni prireditvi bi se moral končati že včeraj. Prvi današnji finalni plov pred obalo Marseilla je predviden malo po 12. uri. Nova Gorica pa je zgodovinsko povezana s francoskim mestom Saint-Denis. Ob dnevu slovenske kulture v Slovenski hiši v Parizu sta podpisali sporazum o sodelovanju na področju kulture, turizma in šolstva. V oddaji tudi o tem: - Kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel pričakuje, da domači evropski poslanci ne bodo zapletali nadaljnjih postopkov imenovanja. - Ekipi Svetovne zdravstvene organizacije uspelo doseči bolnišnico Al Šifa na severu Gaze. - V predelu Trsta so nekaterim lokalom prepovedali obratovanje v nočnih urah. - Rokometna reprezentanca se bo v drevišnjem polfinalu pomerila z Dansko. V finalu mnogoboja v ritmični gimnastiki bo nastopila Jekaterina Vedenejeva.