Opis epizode

Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.

Kdo, in če sploh kdo, bo posel dobil, je še neznanka

TEŠ od uvoza premoga ta hip loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo.

V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za TEŠ iz prejšnjega sklica. Njen predsednik Matjaž Hanžek:

»Ves čas so vedeli, da premoga ne bo dovolj, vsa naložba je bila načrtovana tako, da bodo morali uvažati indonezijski ali črni premog iz tujine. Leta 2005 je TEŠ zaprosil za energetsko dovoljenje za 500-megavatni blok, ki bo kuril le velenjski premog. Kakor hitro so dobili to dovoljenje, so že zaprosili za novega, za 600-megavatni blok, v katerem pa že piše, da je dovoljeno desetodstotno kurjenje uvoženega premoga.«

Uvoz premoga je ob tako veliki elektrarni skoraj neizogiben, je pa usoda projekta odvisna tudi od države. Odločevalci so pred kratkim namreč prvič spregovorili o možnosti predčasnega zaprtja TEŠ-a. Bomo pa še prej seveda potrebovali alternativni energetski scenarij.

Erna Strniša