Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Kakšna so pravila glede višine regresa za gospodarske in negospodarske dejavnosti? Do kdaj mora biti regres izplačan? Kateri so lahko razlogi za neizplačilo regresa v predpisanem roku? Kakšna so pravila pri koriščenju letnega dopusta? Ali delodajalec lahko določi, kdaj v letu bo delavec koristil dopust? Na vprašanja odgovarja odvetnik Luka Švab.
Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Kakšna so pravila glede višine regresa za gospodarske in negospodarske dejavnosti? Do kdaj mora biti regres izplačan? Kateri so lahko razlogi za neizplačilo regresa v predpisanem roku? Kakšna so pravila pri koriščenju letnega dopusta? Ali delodajalec lahko določi, kdaj v letu bo delavec koristil dopust? Na vprašanja odgovarja odvetnik Luka Švab.
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz Romunije
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz Romunije
Veterinarka Jana Gams skupaj z možem Primožem pomaga razvijati projekt rehabilitacije psov. Oba sta študirala v Ljubljani in se odločila vrniti domov na Koroško. Svoje podjetje sta med epidemijo covida razvijala na spletu, nato pa odprla svoj razvojni center. Pravita, da Korošci, ki živijo ob meji z Avstrijo, raje ostanejo doma, kot odidejo v druge regije ali države.
Veterinarka Jana Gams skupaj z možem Primožem pomaga razvijati projekt rehabilitacije psov. Oba sta študirala v Ljubljani in se odločila vrniti domov na Koroško. Svoje podjetje sta med epidemijo covida razvijala na spletu, nato pa odprla svoj razvojni center. Pravita, da Korošci, ki živijo ob meji z Avstrijo, raje ostanejo doma, kot odidejo v druge regije ali države.
Raquel je zobozdravnica. Pri svojem delu je prišla do spoznanja, da imajo starejši težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev, ker niso mobilni. Najprej je organizirala prevoze do svoje zobne ambulante za starejše občane, potem pa je prijavila projekt na natečaj v španskem mestu Cuenca in pridobila zagonska sredstva za svojo mobilno zobno ambulanto, ki opravlja storitve po celotni regiji. Raquel si želi svoj inovativni projekt razširiti po celotni demografsko manj razviti Španiji.
Raquel je zobozdravnica. Pri svojem delu je prišla do spoznanja, da imajo starejši težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev, ker niso mobilni. Najprej je organizirala prevoze do svoje zobne ambulante za starejše občane, potem pa je prijavila projekt na natečaj v španskem mestu Cuenca in pridobila zagonska sredstva za svojo mobilno zobno ambulanto, ki opravlja storitve po celotni regiji. Raquel si želi svoj inovativni projekt razširiti po celotni demografsko manj razviti Španiji.
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Ko na nekem parfumu piše, da vsebuje vrtnico, jasmin, mošus - koliko teh snovi je zares prisotnih? Kaj res vsebuje parfum, kako izbrati pravega zase, kje najdemo avtentične, unikatne vonje, kako vonj vpliva na naše počutje in ali so naravni parfumi varnejši in kakovostnejših od sintetičnih? V sredinem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o parfumih odgovarjala certificirana aromaterapevtka in parfumerka Nina Medved. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.
Ko na nekem parfumu piše, da vsebuje vrtnico, jasmin, mošus - koliko teh snovi je zares prisotnih? Kaj res vsebuje parfum, kako izbrati pravega zase, kje najdemo avtentične, unikatne vonje, kako vonj vpliva na naše počutje in ali so naravni parfumi varnejši in kakovostnejših od sintetičnih? V sredinem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o parfumih odgovarjala certificirana aromaterapevtka in parfumerka Nina Medved. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili družinskim prejemkom ter pravicam in prejemkom iz naslova starševskega varstva. Gre za dokaj široko področje, v katero spadajo denimo materinski, starševski in očetovski dopust ter s tem povezano nadomestilo, nadalje pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, pa denimo pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva in še bi lahko naštevali. Podrobneje temo predstavimo v oddaji, v kateri bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili družinskim prejemkom ter pravicam in prejemkom iz naslova starševskega varstva. Gre za dokaj široko področje, v katero spadajo denimo materinski, starševski in očetovski dopust ter s tem povezano nadomestilo, nadalje pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, pa denimo pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva in še bi lahko naštevali. Podrobneje temo predstavimo v oddaji, v kateri bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijo
80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijo
Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.
Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV
Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV
TV klinika z Davidom Zupančičem
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
V sredo zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi, zato bomo v Svetovalnem servisu po deveti uri govorili o varnem kurjenju v naravi tako z vidika organizatorjev večjih prireditev kot tistih, ki si bodo manjši kres privoščili na bližnjem travniku. Z nami bo Jure Bosnar, predsednik Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana. Zanimalo nas bo tudi, kateri so ključni previdnostni ukrepi tudi sicer v domačem okolju. Kako pogasiti manjši požar na vrtni terasi, kakšen gasilni aparat je smiselno imeti v bližini in tako naprej.
V sredo zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi, zato bomo v Svetovalnem servisu po deveti uri govorili o varnem kurjenju v naravi tako z vidika organizatorjev večjih prireditev kot tistih, ki si bodo manjši kres privoščili na bližnjem travniku. Z nami bo Jure Bosnar, predsednik Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana. Zanimalo nas bo tudi, kateri so ključni previdnostni ukrepi tudi sicer v domačem okolju. Kako pogasiti manjši požar na vrtni terasi, kakšen gasilni aparat je smiselno imeti v bližini in tako naprej.
Obiskali smo intuitivno lončarko, Nino Dečman Kološa, ki je skupaj s svojo družino dom ponudila več živalim iz zavetišč. Ljubitelji živali so tudi v družini gasilca Denisa Topolovca. Predstavljamo martinčka oz. evropsko sivo kuščarico. Svetujemo, kako psom olepšati starost. Vabimo na »Dan kraškega ovčarja«, ki bo letos potekal v nedeljo, 18. maja, v Štanjelu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo intuitivno lončarko, Nino Dečman Kološa, ki je skupaj s svojo družino dom ponudila več živalim iz zavetišč. Ljubitelji živali so tudi v družini gasilca Denisa Topolovca. Predstavljamo martinčka oz. evropsko sivo kuščarico. Svetujemo, kako psom olepšati starost. Vabimo na »Dan kraškega ovčarja«, ki bo letos potekal v nedeljo, 18. maja, v Štanjelu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanja
Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanja
Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.
Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala. Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike. V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij. Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno. V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine? Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala. Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike. V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij. Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno. V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine? Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Marta je živela v Barceloni. Odločala se je med študijema arhitekture in novinarstva ter se odločila za slednjega. Ko je študij končala, ji novinarstvo ni prineslo zadovoljstva. Zapustila je Barcelono in se preselila v dokaj nepoznano špansko regijo Cuenca, kjer je odprla socialno podjetje za hendikepirane ljudi, ki delajo in ustvarjajo z lesom. Danes ima v regiji že štiri socialna podjetja in kreativno razvija dejavnost z lesnimi izdelki.
Marta je živela v Barceloni. Odločala se je med študijema arhitekture in novinarstva ter se odločila za slednjega. Ko je študij končala, ji novinarstvo ni prineslo zadovoljstva. Zapustila je Barcelono in se preselila v dokaj nepoznano špansko regijo Cuenca, kjer je odprla socialno podjetje za hendikepirane ljudi, ki delajo in ustvarjajo z lesom. Danes ima v regiji že štiri socialna podjetja in kreativno razvija dejavnost z lesnimi izdelki.
Monika je svojo življenjsko začela pot v majhnem bolgarskem mestecu Šumen. Vedno je bila aktivna mlada Bolgarka. Sodelovala je z mestnimi oblastmi in se zavzemala za pravice mladih. Odločila se je, da bo študirala v Veliki Britaniji. V Londonu končuje doktorat, potem pa se bo vrnila v rodni Šumen in se posvetila izobraževanju mladih.
Monika je svojo življenjsko začela pot v majhnem bolgarskem mestecu Šumen. Vedno je bila aktivna mlada Bolgarka. Sodelovala je z mestnimi oblastmi in se zavzemala za pravice mladih. Odločila se je, da bo študirala v Veliki Britaniji. V Londonu končuje doktorat, potem pa se bo vrnila v rodni Šumen in se posvetila izobraževanju mladih.
Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze
Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik. TRAJNOSTNI DEKORACIJI O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske. DROBNJAKOV PESTO Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico. navrtu@rtvslo.si
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik. TRAJNOSTNI DEKORACIJI O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske. DROBNJAKOV PESTO Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico. navrtu@rtvslo.si
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Zlata pravila peke na eni ter najpogostejše napake peke na žaru na drugi strani. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje žar mojster? Kašna je razlika med posredno in neposredno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem? Obisk mesnice ni edina možnost za pripravo jedi na žaru. Na klasičnem, plinskem ali električnem žaru se lahko najdejo tudi sadje, sir, mehkužci, lupinarji in ribe. Bi poskusili pico ali palačinke na žaru? V četrtek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Zlata pravila peke na eni ter najpogostejše napake peke na žaru na drugi strani. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje žar mojster? Kašna je razlika med posredno in neposredno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem? Obisk mesnice ni edina možnost za pripravo jedi na žaru. Na klasičnem, plinskem ali električnem žaru se lahko najdejo tudi sadje, sir, mehkužci, lupinarji in ribe. Bi poskusili pico ali palačinke na žaru? V četrtek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Wiki, cc. Na fotografiji je normalna sluznica debelega črevesa.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Wiki, cc. Na fotografiji je normalna sluznica debelega črevesa.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Obdobje menopavze lahko traja tretjino življenja. Menopavza po navadi nastopi med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Za marsikatero žensko je to pomembna življenjska prelomnica in v današnji oddaji z gostjami spregovorimo o tem, kako premagovati njene izzive. V studiu gostimo prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., spec.gin. in porod., višjo svetnico, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Nino Gaspari, soustanoviteljico skupnosti Herera, v kateri veliko govorijo o menopavzi, in dr. Darijo Šćepanović, fizioterapevtko specialistko, ki pokaže nekaj vaj, koristnih za zdravje žensk v tem pomembnem življenjskem obdobju.
Obdobje menopavze lahko traja tretjino življenja. Menopavza po navadi nastopi med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Za marsikatero žensko je to pomembna življenjska prelomnica in v današnji oddaji z gostjami spregovorimo o tem, kako premagovati njene izzive. V studiu gostimo prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., spec.gin. in porod., višjo svetnico, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, Nino Gaspari, soustanoviteljico skupnosti Herera, v kateri veliko govorijo o menopavzi, in dr. Darijo Šćepanović, fizioterapevtko specialistko, ki pokaže nekaj vaj, koristnih za zdravje žensk v tem pomembnem življenjskem obdobju.
Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.
Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Fosilizirani ostanki bujnih gozdov na Antarktiki iz časov, ko so na planetu vladali dinozavri, nazorno pričajo o tem, koliko toplejša je bila Zemlja pred davnimi časi. Po drugi strani pa so zadnjih 2 in pol milijona let večinoma prevladovale dolge ledene dobe, s kratkimi vmesnimi toplejšimi obdobji, v kakršnem živimo zadnjih 12 000 let.
Fosilizirani ostanki bujnih gozdov na Antarktiki iz časov, ko so na planetu vladali dinozavri, nazorno pričajo o tem, koliko toplejša je bila Zemlja pred davnimi časi. Po drugi strani pa so zadnjih 2 in pol milijona let večinoma prevladovale dolge ledene dobe, s kratkimi vmesnimi toplejšimi obdobji, v kakršnem živimo zadnjih 12 000 let.
Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija
Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Vsakdo je bil že kdaj prizadet in je koga prizadel. Tesnejši ko so odnosi, bolj nas krivice bolijo. A včasih je še težje nositi zamero. Zato bomo govorili o odpuščanju – in o tem, zakaj je najtežje odpustiti samemu sebi. Zgodbo o jezi, krivicah, razočaranju, prevzemanju odgovornosti, odpuščanju sebi in svojim bližnjim ter o novih začetkih nam bo najprej razkrila Danica Vidmar, ki je o svojih preizkušnjah spregovorila tudi v svojem knjižnem prvencu. V njem iskreno piše o bolečinah, zamerah in pomenu odpuščanja. Toda kako nastane zamera? Zakaj se zdi, da ljudem, ki so nam najbližje, najhitreje in najbolj zamerimo? Kakšne posledice ima lahko na naše življenje in zakaj je za osebnostno rast in nove začetke tako pomembno odpuščanje, bo v studiu pojasnila Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, avtorica osmih knjig in mednarodno priznana strokovnjakinja s področja zasvojenosti, še posebno odvisnosti od odnosov. Spoznali bomo življenjsko pot Petra Napotnika, ki mu je huda prometna nesreča pri 25 letih za vedno spremenila življenje, svojo zgodbo pa nam bo zaupal tudi Žiga Kastelic, ki je dolga leta živel z mamo, odvisnico od alkohola. Kljub bolečini poskuša danes na njeno življenjsko zgodbo gledati z več sočutja in razumevanja.
Vsakdo je bil že kdaj prizadet in je koga prizadel. Tesnejši ko so odnosi, bolj nas krivice bolijo. A včasih je še težje nositi zamero. Zato bomo govorili o odpuščanju – in o tem, zakaj je najtežje odpustiti samemu sebi. Zgodbo o jezi, krivicah, razočaranju, prevzemanju odgovornosti, odpuščanju sebi in svojim bližnjim ter o novih začetkih nam bo najprej razkrila Danica Vidmar, ki je o svojih preizkušnjah spregovorila tudi v svojem knjižnem prvencu. V njem iskreno piše o bolečinah, zamerah in pomenu odpuščanja. Toda kako nastane zamera? Zakaj se zdi, da ljudem, ki so nam najbližje, najhitreje in najbolj zamerimo? Kakšne posledice ima lahko na naše življenje in zakaj je za osebnostno rast in nove začetke tako pomembno odpuščanje, bo v studiu pojasnila Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, avtorica osmih knjig in mednarodno priznana strokovnjakinja s področja zasvojenosti, še posebno odvisnosti od odnosov. Spoznali bomo življenjsko pot Petra Napotnika, ki mu je huda prometna nesreča pri 25 letih za vedno spremenila življenje, svojo zgodbo pa nam bo zaupal tudi Žiga Kastelic, ki je dolga leta živel z mamo, odvisnico od alkohola. Kljub bolečini poskuša danes na njeno življenjsko zgodbo gledati z več sočutja in razumevanja.
SETVENI KOLEDAR (19.4 - 25. 4.) Videti je, kot da je narava poskrbela, da pred velikonočno nedeljo pripravljamo dobrote, ne ukvarjamo pa se z vrtnimi opravili, saj petek in sobota temu nista naklonjena. Nato pa bomo že zavihali rokave in tudi na prostem kaj posadili. Fanči Perdih svetuje, da v prihajajočem tednu naberemo cvetove regrata. PRIPRAVA TAL IN MEŠANI POSEVEK Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji. IZDELAVA VELIKONOČNE KOŠARE IN NASADA Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: NARAVNE BARHE PIRHOV V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki... navrtu@rtvslo.si
SETVENI KOLEDAR (19.4 - 25. 4.) Videti je, kot da je narava poskrbela, da pred velikonočno nedeljo pripravljamo dobrote, ne ukvarjamo pa se z vrtnimi opravili, saj petek in sobota temu nista naklonjena. Nato pa bomo že zavihali rokave in tudi na prostem kaj posadili. Fanči Perdih svetuje, da v prihajajočem tednu naberemo cvetove regrata. PRIPRAVA TAL IN MEŠANI POSEVEK Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji. IZDELAVA VELIKONOČNE KOŠARE IN NASADA Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: NARAVNE BARHE PIRHOV V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki... navrtu@rtvslo.si
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni
Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Razlogi za začetek ortodontskega zdravljenja so različni – od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti, pri vseh pa je osnovni pogoj za začetek primerna ustna higiena. Koliko časa traja zdravljenje, kakšne so čakalne dobe in ali so tako imenovani nevidni zobni aparati enako učinkoviti? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije. Vabljeni k zapisu vprašanja na prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličite med oddajo!
Razlogi za začetek ortodontskega zdravljenja so različni – od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti, pri vseh pa je osnovni pogoj za začetek primerna ustna higiena. Koliko časa traja zdravljenje, kakšne so čakalne dobe in ali so tako imenovani nevidni zobni aparati enako učinkoviti? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije. Vabljeni k zapisu vprašanja na prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličite med oddajo!
Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...
Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...