Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
KO GNOJIMO, BODIMO PREUDARNI V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst. METROBOV STROKOVJAK O PRIPRAVI TAL Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko. SESTAVINE ZA GNOJILA IN KOMPOSTE Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, … VISOKA GREDA OB KOKOŠNJAKU Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
KO GNOJIMO, BODIMO PREUDARNI V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst. METROBOV STROKOVJAK O PRIPRAVI TAL Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko. SESTAVINE ZA GNOJILA IN KOMPOSTE Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, … VISOKA GREDA OB KOKOŠNJAKU Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.
Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.
Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.
Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.
Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.
Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Predstavljamo psa Morija, ki po letih na verigi in operaciji tumorja na očesu, čaka na svoj prijazni »za vedno« dom. Družili smo se s članicami društva Varne šapice, ki že dobro leto skrbijo za živali, predvsem mačke, v Šoštanju. Svetujemo kako pomembni so praskaliniki in mačja drevesa za dobro počutje naših mačk. Družili smo se z ilustratorko, Urško Stropnik Šonc spoznali njeno ilustrirano živalsko druščino. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo psa Morija, ki po letih na verigi in operaciji tumorja na očesu, čaka na svoj prijazni »za vedno« dom. Družili smo se s članicami društva Varne šapice, ki že dobro leto skrbijo za živali, predvsem mačke, v Šoštanju. Svetujemo kako pomembni so praskaliniki in mačja drevesa za dobro počutje naših mačk. Družili smo se z ilustratorko, Urško Stropnik Šonc spoznali njeno ilustrirano živalsko druščino. ozivalih@rtvslo.si
Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.
Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Fotografija je danes vsenavzoča, z njo vsakodnevno komuniciramo o tem, kar bi še nedolgo tega zapisali z besedami. Vendar pa ne razvijemo kar vsi nekega posebnega, globljega odnosa do fotografije, ki je lasten amaterskim fotografom. Kaj torej iz nas naredi, dobrega, odličnega fotografa? In kaj fotografom pomeni dobra, odlična fotografija? O miku fotografije, o fotografih, med katerimi je kar lepo število po statusu tudi upokojencev, in o vlogi društev in klubov fotografov v kulturni sferi bomo več izvedeli v prispevkih in iz pogovora voditeljice Helene Pirc, katere gost bo fotograf Jure Kravanja.
Fotografija je danes vsenavzoča, z njo vsakodnevno komuniciramo o tem, kar bi še nedolgo tega zapisali z besedami. Vendar pa ne razvijemo kar vsi nekega posebnega, globljega odnosa do fotografije, ki je lasten amaterskim fotografom. Kaj torej iz nas naredi, dobrega, odličnega fotografa? In kaj fotografom pomeni dobra, odlična fotografija? O miku fotografije, o fotografih, med katerimi je kar lepo število po statusu tudi upokojencev, in o vlogi društev in klubov fotografov v kulturni sferi bomo več izvedeli v prispevkih in iz pogovora voditeljice Helene Pirc, katere gost bo fotograf Jure Kravanja.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.
Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Pomlad je čas, ko se začne prebujati narava in vse začne cveteti. In prav zato je zrak poln cvetnega prahu, kar za mnoge pomeni tudi začetek težav z alergijami. Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, ki lahko precej vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Na vprašanja kako prepoznati seneni nahod, kako poteka diagnostika in kakšno je primerno zdravljenje ter o tem, kdaj je čas za obisk zdravnika, je odgovarjal dr. med. Peter Kecelj, specialist interne medicine.
Pomlad je čas, ko se začne prebujati narava in vse začne cveteti. In prav zato je zrak poln cvetnega prahu, kar za mnoge pomeni tudi začetek težav z alergijami. Seneni nahod je ena najpogostejših alergijskih bolezni, ki lahko precej vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Na vprašanja kako prepoznati seneni nahod, kako poteka diagnostika in kakšno je primerno zdravljenje ter o tem, kdaj je čas za obisk zdravnika, je odgovarjal dr. med. Peter Kecelj, specialist interne medicine.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.
Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo profesorica defektologije Darja Damari iz Centra Janeza Levca v Ljubljani. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo profesorica defektologije Darja Damari iz Centra Janeza Levca v Ljubljani. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Vensko popuščanje je pogosto obolenje, na nastanek pa najbolj vplivajo dednost, starost in hormonsko stanje. Kako lahko obolenje omilimo, kakšna operativna zdravljenja so na voljo, komu jih odsvetujejo in zakaj? Tudi o pooperativnem okrevanju – kako je z bolečino, koliko hoje je priporočljivo in kako je z nošenjem kompresijskih nogavic po operaciji? Svetovalni servis o krčnih žilah v sredo ob pol devetih s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Vensko popuščanje je pogosto obolenje, na nastanek pa najbolj vplivajo dednost, starost in hormonsko stanje. Kako lahko obolenje omilimo, kakšna operativna zdravljenja so na voljo, komu jih odsvetujejo in zakaj? Tudi o pooperativnem okrevanju – kako je z bolečino, koliko hoje je priporočljivo in kako je z nošenjem kompresijskih nogavic po operaciji? Svetovalni servis o krčnih žilah v sredo ob pol devetih s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Ko hrana ni več samo hrana.
Ko hrana ni več samo hrana.