V Švici se je končala 79. kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Za prvega kolesarja sveta Pogačarja je bila to prva večetapna dirka po enodnevnih spomladanskih klasikah.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno.

V Švici se je končala kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. O zmagovalcu 79. izvedbe dirke je odločal včerajšnji zaključni vzpon na Leysin.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Za Jurčičevo domačijo je letošnje leto ob obletnici rojstne hiše posebno tudi zato, ker mineva 160 let od izida prvega slovenskega romana Deseti brat in 150 let od nastanka prve slovenske tragedije Tugomer.

David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. Gost: David Sim, arhitekt in urbanist

Za Ime tedna glasujejo kandidati, ki so najbolj zaznamovali prejšnji teden.

Izmed treh kandidatov za Ime tedna poslušalci izberejo tistega, za katerega menijo, da si je s svojim dejanjem ali dosežkom zaslužil njihov glas.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Vsak ponedeljek izberemo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Po spomladanskih enodnevnih klasikah se sezona kolesarske svetovne serije nadaljuje z večetapnimi dirkami. Pretekli konec tedna sta se slovenska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič udeležila dirke po Romandiji, ne bosta pa nastopila na prvem grand touru sezone, na dirki po Italiji. O sezoni obeh slovenskih predstavnikov so z gosti govorili avtorji podkasta Tour 202. Delu najnovejše epizode lahko prisluhnete v popoldanskih športnih minutah.

Brother Cane je skupina Iz Alabame, njen vodja Damon Johnson je kariero gradil tudi kot spremljevalni glasbenik na turnejah velikih imen. V devetdesetih je skupina dosegla precejšen uspeh s prvima dvema ploščama, nekaj dogodkov in spremembe v življenju pa so pripeljali do stvarjenja novih skladb, zato je vzklila želja po novi plošči. Magnolia Medicine je znak novega zagona za prenovljeno skupino, ki ponovno valuje po osemindvajsetih letih.

V začetku oktobra 2025 so člani skupine Big Foot Mama občinstvo pripeljali v razprodano Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ter mu postregli z dvaindvajsetimi popolnoma preoblečenimi različicami svojih pesmi. Nedavno so pristale na albumu Klasika iz Cankarja. Za preurejene koncertne izvedbe skladb je možem pri godalnih aranžmajih pomagal Leon Firšt. Bogat zvok so oplemenitili godala, tolkala, klaviature in spremljevalnimi vokali, tako pa so dosegli novo dimenzijo. S tem projektom dokazujejo, da lahko svoje prepoznavne rokovske skladbe uspešno prenesejo tudi v intimnejše, bolj akustično okolje ter jih pri tem predstavijo v povsem novi luči. Na sporedu bo drugi del koncerta.

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Nuja pa ostaja ista: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev