Kaj naredi film vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr. je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor »slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo«, tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Monitoring podzemnih voda poteka na več ravneh. Nadzorni monitoring daje splošno sliko stanja in omogoča spremljanje dolgoročnih trendov, operativni monitoring pa se izvaja na območjih, kjer obstaja večje tveganje za onesnaženje, na primer zaradi intenzivnega kmetijstva ali industrije. V primerih, ko vzroki onesnaženja niso povsem jasni, se izvaja tudi preiskovalni monitoring, ki je bolj ciljno usmerjen. Podatki sicer kažejo, da je pri nas v dobrem stanju 18 od skupno 21 vodnih teles.

Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

Po prvomajskih počitnicah in praznikih tokrat za vas igrajo: Slovenski sekstet klarinetov; Ansambel rogov Hororn, oddajo pa zaključi Orkester slovenske vojske.V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

Igre s kartami so priljubljena zabava, da pa je mogoče poseči z njimi tudi na višje ravni človeškega mišljenja, se strinjajo mnogi besni igralci taroka, pasjanse, ali katere drugih priljubljenih iger. Večina kvartopircev pa spoštljivo umolkne, ko beseda nanese na bridž. Globalni fenomen, ki ga uvrščajo celo med športne panoge, je v Sloveniji malo znan, to pa ne pomeni, da ga Slovenci ne igramo. Delček bridž scene nam bo Marko Radmilovič predstavil v ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dawa je danes za milijone prebivalcev Kenije ime farmacevtskega podjetja, napisano na škatlici katerega izmed izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v tamkajšnjih lekarnah. Redkokdo pa ve, da so temelje za to podjetje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postavljali strokovnjaki iz Novega mesta in da danes enega največjih proizvajalcev zdravil v širši regiji ne bi bilo brez nenavadne zgodbe o slovensko-kenijskem sodelovanju. Krka se je namreč v 70-ih letih odločila za pogumno potezo in skupaj s kenijsko državo in lokalnimi podjetniki v Nairobiju ustanovila moderno farmacevtsko tovarno z imenom Dawa, ki je v ta del Afrike prvič prinesla možnost, da zdravila izdelujejo doma. Čez strme vzpone in padce tega ambicioznega podviga nas bo v tokratnih Sledeh časa popeljal zgodovinar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Jure Ramšak, nekaj bolj osebnih vpogledov pa nam bodo ponudili tudi odlomki iz spominov Darinke Miklavčič, ki je podjetje nekaj let zelo uspešno vodila.

Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno telesno pripravljenost in duševno trdnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nocoj vas vabimo na žabji koncert. Nikar ga ne zamudite. Napnite ušesa – vsak čas bodo tu mama žaba in njeni žabčki. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.