V jutranjem programu Vala 202 boste lahko slišali zanimivosti in analize v prvem krogu končnice v ligi NBA.

Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.

V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.

Kaj bomo danes jedli, je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne ustanove. Alma Igra je zgodovinarka prehrane in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži določajo naše prehranjevalne navade.

Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Ključni učinek je razpad zaupanja, saj ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, uporabljajo kot orodje za njihovo diskreditacijo.

V Kulturnicah obiščemo tri razstave: v Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik” - tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Žigana Kranjčana glasba in ples spremljata od malih nog, danes pa kot performer, pevec, plesalec in koreograf uspešno nastopa doma in v tujini. V Marmeladi o pogledu na svet, o samosvojosti in soustvarjanju z družino.

V popoldanskem Navalu na šport po koncu etape o kolesarski dirki po Romandiji in utrinek s svetovnega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu v Londonu.

Četrt stoletja bo kmalu minilo od izida petega albuma ameriške zasedbe No Doubt. Zasedba s pevko Gwen Stefani na čelu se je za to ploščo odločila sodelovati s številnimi preverjenimi imeni iz sveta glasbe, od Pharrella Williamsa do jamajških legend Slyja & Robbieja, ki sta plošči dala značilen reggae pridih.

Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Iz gledališkega lista: Rihard je v bistvu smpton sedanjosti, v kateri politika ne izbira sredstev, nasilja pa ne skriva več, temveč ga uprizarja pred očmi javnosti. Shakespearjeva kraljevska igra razgali, kaj je v bistvu vsake oblasti. Razprave o Rihardu Tretjem se že več kot pet desetletij gibljejo med zgodovinsko rekostrukcijo in mitologijo. Namreč ko je bil Rihard Tretji ubit v spopadu z vojsko Henrika VII., je njegov grob vse do avgusta 2022 veljal za izgubljenega. Po odkritju posmrtnih ostankov, 530 let pozneje, so ga častno pokopali v anglikanski cerkvi v Leicestru. Pogreba se je udeležilo 35 tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega odkritja, je Stephen Frears leta 2022 posnel film Izgubljeni kralj (The lost king).