Pod drobnogled bomo vzeli dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega bomo na primeru filma Michael razmišljali o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se posledično izogibajo kontroverznostim.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med drugim skrbijo tudi za naše podzemne vode, spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.

Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.

Na nedeljo pred prvomajskimi prazniki poslušate: Orkester slovenske vojske; Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje; Pihalni orkester Zarja Šoštanj; nekdanjo Godbo milice in Orkester slovenske policije. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.

Na začetku prvega stoletja našega štetja so Rimljani na območju današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili približno 30 družin, po večini iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja. Emonci so bili, tako kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Kako so antični Emonci klicali srečo in se zaščitili pred zlom, bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

V tokratni oddaji Lokalni junak vam bomo predstavili zanimivega mladeniča Lenarta Perka iz Dolenje vasi pri Cerknici; kovača, oblikovalca, pedagoga, sicer diplomiranega kamnoseka – oblikovalca materialov, ki je smisel svojega ustvarjanja našel v izdelovanju nožev. Sin akademskega slikarja Tomaža Perka ter pevke, pravljičarke in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče je počel že marsikaj, o čemer je pripovedoval v svoji kovačiji.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.