Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nemška pesnica Katharina Schultens (1980) od leta 2004 objavlja pesniške zbirke in eseje. Več kot 15 let je delovala na področju znanstvenega menedžmenta, od leta 2022 pa vodi berlinsko ustanovo Haus für Poesie (Hiša poezije), ki med drugim organizira Poesiefestival Berlin (Berlinski festival poezije) in upravlja s platformo Lyrikline.org. Od leta 2011 so v središču njenega umetniškega raziskovanja povezave med denarnimi sistemi, ekonomijo platform, demoni, osebnimi izgubami in smrtjo. Je članica Berlinske akademije umetnosti. S svojo poezijo se predstavlja tudi na Dnevih poezije in vina (18.-23. 8.). Prevajalec Aleš Učakar, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Milka Eftimova: 23. februar 1936, Radoviš - 13. avgust 2025, Skopje

Po uspehih Ifigenije v Avlidi, Orfeja in Evridike in Alkeste se je Gluck z Armido o poklonil operni tradiciji Lulliya in Rameauja z uglasbitvijo kar devetdeset let starega libreta, ki ga je Philippe Ouinault napisal za zadnjo lirično tragedijo Jean-Baptista Lullyja. Odločitev za pomembno besedilo iz starejše francoske operne tradicije s petimi dejanji in obilico spektakularnih učinkov in divertismajev je bila nekaj posebnega. Z Armido se je Gluck izkazal kot vsestranski mojster, napisal je izjemno delo, njegova glasba je vseskozi navdihnjena. Pozneje so jo sicer podcenjevali, sam pa je menil, da je morda njegova najboljša opera.

Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet št. 1 v D – duru za flavto in godalni trio, K 285;. Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet in orkester v B-duru; Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo in Claude Pascal: Sonatina za saksofon in klavir

Slišali bomo skladbe Blaža Arniča, Albina Weingerla, Ljuba Rančigaja in Zlatana Vaude.

Palestinski režiser in umetnik Kamal Aljafari v svoji skoraj dve desetletji trajajoči karieri svoje filmske pripovedi posveča Palestini, njeni zgodovini in kulturi. Na nedavnem filmskem festivalu v Locarnu je bil prikazan njegov novi dokumentarec z naslovom S Hasanom v Gazi, ki je nastal izključno iz arhivskega gradiva. S Kamalom Aljafarijem se je pogovarjala Petra Meterc. Bralec Jure Franko, tonski mojster Jernej Boc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Vsak ljubitelj klavirske glasbe razvije intimen odnos do Chopina. Kaže se v izbiri skladb in seveda interpretov. Skozi izvajalce, ki jim dajemo prednost, se kaže naše dojemanje skladatelja kar predstavlja podlago za neskončne razprave o njegovi glasbi, nje pomenu, bistvu in o vsem, kar nas glede umetnosti osrečuje in plemeniti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

14. maja je v Kosoveli dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske na katerem je nastopila violistka Patricija Malovrh Mlačnik. Glasbenica je v času koncerta obiskovala magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Emilu Samama Cantorju, predstavila pa se je s Hummlovo sonato ter miniaturo naše avtorice, ki ju je izvedla ob klavirski spremljavi pianistke Sae Lee. BRINA ZUPANČIČ: ROMANTIČNI POČASNI PLES ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANN NEPOMUK HUMMEL: SONATA V ES-DURU, OP. 5, ŠT. 3 ZA VIOLO IN KLAVIR

Leta 2005 je prevajalka in indologinja Vlasta Pacheiner Klander (1932-2025) v prestižni zbirki Kondor objavila antologijo vedskih pesmi z naslovom Ko pesem tkem. Istega leta je v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je predstavila odmaknjeni svet vedske poezije. S ponovitvijo omenjene oddaje se tako spominjano izjemne prevajalke, Sovretove nagrajenke, ki je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto dragocenih knjig (tudi s prevodom Bhagavadgite), arhiv Radia Slovenija pa z vrsto odličnih literarnih oddaj. Nikar ne zamudite.

Clara Wieck se je rodila znanemu leipziškemu učitelju klavirja in trgovcu z glasbili Friedrichu Wiecku. Kmalu je zaslovela kot čudežni otrok in deset let starejši Robert Schumann jo je spoznal, ko je imela komaj osem let in pol. Leta 1837 sta se skrivaj zaročila, njen oče pa je ostro nasprotoval poroki, ker se je bal, da bo zakon onemogočil kariero, ki jo je načrtoval zanjo. Šele z dobljeno tožbo pred sodiščem sta se zaročenca leta 1840, dan pred Clarinim enaindvajsetim rojstnim dnevom, lahko poročila. V njunem zakonu se je rodilo osem otrok in Clara je s težavo usklajevala materinstvo in koncertiranje, to pa je vodilo do raznih finančnih napetosti. Leta 1853 sta zakonca spoznala Johannesa Brahmsa, ki je imel takrat dvajset let. Clara in Brahms sta prijateljevala do konca njenega življenja, a morajo podrobnosti odnosa ostati njuna skrivnost. Po moževi smrti leta 1856 je Clara utrdila svoj mednarodni sloves kot pianistka in kar devetnajstkrat gostovala samo v Angliji. Spoštovali so jo tudi kot pedagoginjo in znana je bila po strogosti. Zadnjih dvajset let življenja je preživela v Frankfurtu; poučevala je na tamkajšnjem konservatoriju in privabljala študente z vsega sveta.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Filmski niz o žandarjih iz Saint-Tropeza, ki skupno šteje šest filmov, je legendarna komedija zmešnjav na francoski rivieri z legendarnim Louisom de Funesom v glavni vlogi. Takšna pa je tudi glasba, ki jo je za vseh šest filmov napisal skladatelj Raymond Lefevre, polna iskrenih čustev in bogatih glasbenih priredb. Od nežnih melodij do živahnih ritmov, v slogu francoske filmske glasbe polpretekle dobe.

Glasbenice tria Rêverie so od ustanovitve jeseni 2012 prejele več nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Nastopil je mednarodno vse bolj uveljavljeni klavirski trio Rêverie, v katerem igrajo izvrstne mlajše slovenske glasbenice: pianistka Tanja Činč in violinistka Mojca Jerman, sta študirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter violončelistka Katarina Leskovar pa na Kunst Uni / Umetniški univerzi v avstrijskem Gradcu. Pianistka Tanja Činč je nadaljevala podiplomski specialistični študij klavirja na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Rubena Dalibaltajána, violinistka Mojca Jerman je študirala na magistrskem študiju baročne violine v razredu Enrica Gattija na akademiji za glasbo Giovannija Battiste Martinija v Bologni, violončelistka Katarina Leskovar pa je nadaljevala magistrski študij v razredu Danjula Ishizake na Visoki šoli za glasbo v Baslu. Glasbenice tria Rêverie skupaj igrajo od jeseni 2012. Do leta 2016 je bil njihov mentor komorne igre zaslužni prof. ljubljanske Akademije za glasbo Tomaž Lorenz, pozneje pa so se izobraževale v izvajanju komorne glasbe na magistrskem študiju na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu pod mentorstvom profesorja Chie Chouja. Glasbenice tria Rêverie so prejele več državnih in mednarodnih nagrad: na mednarodnem tekmovanju Tartini 2014 so osvojile 1. mesto in prejele 1. nagrado, postale so tudi absolutne zmagovalke med komornimi skupinami. Decembra 2015 so na tekmovanju komornih skupin “Primož Ramovš” prejele 1. nagrado. Poslušali bomo posnetke z njihovega koncerta v beli dvorani gradu Rače pri Mariboru v okviru 35. festivala Imago Sloveniae, kjer so predstavile skladbe Franza Schuberta, Lucijana Marije Škerjanca, Klare Mlakar, Emilie Mayer in Clauda Debussyja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala spremeniti dotedanje kulturne vrednote predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je izkrivljala dojemanje narave in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagramskih podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992.

Glasbena medigra.

Mirana Likar je uveljavljena pisateljica, avtorica štirih kratkoproznih knjig, romanov Bibavica, Babuškin kovček in Pripovedovalec. Ta je bil nominiran za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in nagrado mira. Tudi za kratke zgodbe je prejela številne nagrade, nekatere so uvrščene v domače in tuje antologije. Z zgodbo Mi, valovi, vstopimo v obmorsko okolje, med personalizirane valove, ki se dotikajo človeških usod … Igralka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef Perko, Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.

Bela Bartok je čudovito povzel značilnosti najboljših Kodalyjevih del: »Močna, široko tekoča melodična zgradba in določeno nagnjenje k obotavljajočemu se razkroju in melanholiji. Izraz nepremišljenega veselja in divje omamljenosti je tuj njegovi osebnosti, ki je pretežno razmišljujoče narave. Kodalyjeva glasba ni moderna v sedanjem pomenu besede. Nič nima skupnega z atonalnimi, bitonalnimi ali politonalnimi težnjami: pri njem vse temelji na načelih uravnoteženih tonalitet. Vendar je njegova glasbena govorica popolnoma nova in izraža glasbene misli, ki jih ni bilo še nikoli prej slišati; s tem dokazuje, da tonalnost še ni v celoti izčrpana.«