Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gojko Božović (1972, Srbija) je pesnik, esejist, literarni kritik, urednik in založnik. Objavil je pesniške zbirke: Podzemni bioskop (Podzemni kino), Duša zveri, Pesme o stvarima (Pesmi o stvareh), Arhipelag, Elementi, Obližnja božanstva (Bližnja božanstva), Mapa (Zemljevid), Tiha zverka podneva (Tiha zver opoldne) in Dok tonemo u mrak (Ko tonemo v temo). Esejistične knjige vključujejo: Poezija u vremenu (Poezija v času), Mesta koja volimo (Kraji, ki jih ljubimo), Književnost i dani (Literatura in dnevi), Kraljevstva bez granica (Kraljestva brez meja) idr. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. Je ustanovitelj in glavni urednik založbe Arhipelag ter Festivala evropske književnosti v Beogradu, kjer živi in ustvarja. Prevajalec Ivan Dobnik, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Christoph Willibald Gluck je bil avstrijski skladatelj nemškega rodu, eden najpomembnejših reformatorjev opere v 18. stoletju. Gluck je znan predvsem po reformi opere, s katero se je zavzemal za večjo dramsko izraznost in naravno povezavo glasbeo besedila. V drugi polovici petdesetih let je bil tesno povezan s pesnikom Ranierijem de' Calzabigijem in skupaj sta reformirala opero. Pevci so se morali bolje podrediti zahtevam drame, tradicionalne recitative s čembalsko spremljavo pa so zamenjali izraznejši accompagnati.

Predstavljamo pogovor z dvema umetnicama, čembalistko Evo Dolinšek in plesalko ter koreografinjo Anjo Mejač, ki skupaj izvajata brezčasno kompozicijo Johanna Sebastiana Bacha: Goldbergove varijacije. Plesni koncert sta umetnici predstavili julija na letošnjem festivalu Imago Sloveniae, v sredo, 20. avgusta 2025, pa bo njuna tako imenovana »sola v odnosu« mogoče spremljati še na festivalu Sevicq v Celju ter 31. avgusta 2025 v Minoritski cerkvi v Mariboru v okviru festivala Carpe Artem.

Marijan Lipovšek je Simfonijo za veliki orkester dolgo snoval, ustvarjal jo je v letih od 1940 do 1970, saj je tudi po prvi izvedbi partituro večkrat predelal. Čeprav nima programske vsebine, je skladba odsev prelomnih časov ob začetku druge svetovne vojne. Odraža tudi skladateljevo upanje, da bo za težkimi preizkušnjami nastopila srečnejša doba.

Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev).

V poletni Oder-iz-radijskega-arhiva smo uvrstili tudi kantato Mladost. Napisal jo je Darijan Božič, besedilo Toneta Pavčka je interpretiral Jurij Souček. Z Mladinskim pevskim zborom Radiotelevizije Ljubljana in instrumentalnim orkestrom je posnetek nastal ob izvedbi v živo, junija 1984 v Slovenski filharmoniji, v produkciji Radia Ljubljana. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Več kot sto pesnikov, vinarjev in drugih umetnikov z vsega sveta se bo v prihodnjih dneh zbralo na Ptuju. Začeli so se Dnevi poezije in vina z več kot šestdesetimi dogodki: od večernih pesniških branj in strokovnih posvetov do intimnih dvoriščnih nastopov, pesniških sprehodov, vinskih pokušin, umetniških razstav, filmskih projekcij, otroško-mladinskega programa in glasbenih večerov. V oddaji tudi o najnovejšem romanu Irene Svetek z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani.

Ko je bil leta 1874 premierno izveden Violinski koncert, imenovan Španska simfonija Edouarda Laloja, je Pablo de Sarasate o delu, ki mu je posvečeno, navdušeno govoril: »Ni skladbe, ki bi bolje prikazovala, kaj zmore violina,« je bil prepričan violinist. »Koncert, ki očara z vključitvijo španskih ritmov, je odličen primer eksotike, ki je romantiko odprla folklornim zvokom drugih kultur. Sedma simfonija Antonína Dvořáka, dokončana enajst let pozneje, pa predstavlja simfonično strogost in odraža notranji nemir skladatelja, ki je želel uskladiti svoje češko poreklo z zahtevami dunajske tradicije.Obe deli sta bili na programu, ki ga je Orkester Državna kapela iz Dresdna pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade izvedel 8. oktobra lani v Semperoperi v Dresdnu.

Številni prevajalci so zaradi razvoja umetne inteligence zaskrbljeni glede prihodnosti svojega poklica. Nove tehnologije vzbujajo v njih veliko mero pesimizma. Prof. dr. Alan Melby, zaslužni profesor na ameriški Univerzi Brigham Young, ki strojne prevode raziskuje že pet desetletij, pa je optimist. Ne samo, da je takšen po naravi, ampak tudi zaupa v moč človeškega prevoda. Rešitev vidi v označevanju prevodov, ki so jih pregledali strokovno usposobljeni prevajalci in niso v celoti proizvod umetne inteligence. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem sodelovanju na letnem srečanju Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT, ki je na povabilo Združenja SCIT® letos prvič potekalo v Sloveniji.

V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo. V izvirnem zapisu Maše Lesse faire a mi v Kodeksu Sikstinske kapele pa za iluminacijo služi doprsna risba turškega sultana.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Uscana vas je skrivnosten kraj, kamor oblast pošlje vse, ki si drznejo nasprotovati sistemu. V tem svetu se znajdeta dva mlada človeka, ki še nista pozabila, kaj so ideali. In se upreta. Želita svet, kjer bi si ljudje bogastvo delili in svobodno hodili na stranišče. V diktaturi velja, da nihče ne sme govoriti. A ko si kdo drzne dvigniti glas, ga ljudje poslušajo. V liberalni družbi imajo vsi pravico govoriti, ampak zato ljudje pozabijo poslušati. Gledališče je medij, ki ima izjemno močno orožje proti temu. Ko gre gledalec v gledališče, se zavestno odloči, da bo nekaj časa preživel v poslušanju. Tokrat smo gledališče pripeljali kar k vam domov. Prijetno poslušanje.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

27. marca letos je umrl Ottó Tolnai. Vsestranski madžarski književnik, prejemnik literarne nagrade Vilenica, se je rodil leta 1940 v Vojvodini in zabeležil kar 35 knjižnih izdaj. Njegova dela izrazito presegajo meje - državne, narodne in jezikovne, pa tudi literarnozvrstne in slogovne, časovne in predvsem meje v glavah. Literarni večer o njem je na podlagi prevodov Gabrielle Gaál pripravila Jutka Rudaš, profesorica madžarske književnosti na Univerzi v Mariboru. Avtorica oddaje: Jutka Rudaš, prevajalka: Gabrielle Gaál, interpret: Primož Pirnat, režiserka: Ana Krauthaker, napovedovalka: Eva Longyka Marušič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar, leto nastanka: 2023.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo Po poteh elektroakustične glasbe smo tokrat namenili dvema južnoameriškima in mehiškemu skladatelju. Obiskali smo glasbene delavnice Alejandra Iglesiasa Rossija, Federica Schumacherja Rattija in Alejandra Montesa de Oca.

Častna gostja Dnevov poezije in vina. Gioconda Belli je priznana nikaragovsko-španska pesnica in pisateljica. Njena dela, prevedena v več kot 20 jezikov, obsegajo poezijo, romane in eseje. Zanje je prejela številne ugledne nagrade, med drugim je kot prva ženska leta 2010 prejela latinskoameriško nagrado za enega svojih romanov. Zaradi politično obarvanega pisanja in kritičnosti do vlade Daniela Ortege ji je bilo odvzeto državljanstvo; trenutno živi v izgnanstvu v Madridu. V Sloveniji jo že poznamo po zbirki Medeni škandal, ki jo je prevedla Sara Virk. Ena od številnih odlik njenega pesniškega opusa je nedvomno ta, da v njej zares slišimo "ženski glas". V njej ne gre za klasičen feministični govor, temveč za pristen politični, socialni in kulturni glas ženskih pesnic. Gre za izrazno obliko, ki se na novo izumlja z ustvarjanjem svežega in pristnega ženskega glasu. Izbrali smo nekaj pesmi iz izbora njene poezije, s katerimi so pospremili njen nastop na Dnevih poezije in vina. Prevajalka Sara Virk, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.