Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ta, eden največjih krščanskih praznikov ima dolgo zgodovino - slavili so ga že v apostolskih časih. Marija kot simbol zemeljske in nebeške lepote, naj bi bila, kot je zapisal papež Pij 12., na ta dan »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. V pravoslavnih cerkvah verujejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno preneseno v nebesa, praznik pa imenujejo Velika gospojina ali ponekod Marijino zaspanje. Pri nas ga poznamo pod ljudskim imenom véliki šmaren, vélika maša, šmarno ali vélika gospójnica. O tem dogodku pa pojejo tudi številne Marijine pesmi, tudi slovenske.

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Alexander Roda Roda, rojen leta 1872, je bil pisatelj judovskega rodu, satirik in najvidnejši humorist Avstroogrske monarhije. Rodil se je na Moravskem kot Alexander Šándor Friedrich Rosenfeld in se po neuspešnem študiju prava zapisal vojaški karieri ter deloval v garnizonih v Grazu, Zagrebu in Osijeku, kjer si je nadel svoje literarno ime. Leta 1901 je opustil častniško službo in postal svobodni publicist, ki je periodični tisk zalagal s humoreskami, zlasti satirami iz avstroogrskega častniškega življenja. Humoreski Srečanje z Gospodom in Bistri Joškele sta iz knjige z naslovom Rdeč telovnik in monokel. (Po teh dveh pritiklinah je bil znan tudi avtor, živeč v Berlinu, Münchnu in Parizu, kjer je bil tudi ikona družbenega in družabnega življenja.) Duhovit je tale moto h knjigi: »Očitajo mi, da produciram preveč, da nisem dovolj izbirčen in da s tem škodujem svojemu imenu. Neumnost. Jaz se samo zgledujem po Bogu. Poglejte, česa vsega ni ustvaril – koliko plaže je vmes – in kakšen sloves gre o njem!« Avtor literarnega dela: Alexander Roda Roda; avtor prevoda: Štefan Vevar; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Željko Hrs; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redakcija ponovitve: Tina Kozin; produkcija 2022.

pojejo odlomke iz del Vivaldija, Monteverdija, Donizettija, Čajkovskega in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 10. februarja letos nastopil v Smetanovi dvorani praške Mestne hiše. Tam je bil najprej na sporedu Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Wagnerja, v katerih je kot solistka nastopila sopranistka Olga Bezsmertna, drugi del koncerta pa je zapolnila Slovaška suita, op. 32 Vítězslava Nováka. Dirigiral je Robert Jindra, sicer aktualni glasbeni direktor Narodnega opernega gledališča v Pragi.

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka.

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.

Šest tapiserij Samorogi, ki jih hrani muzej Cluny v Parizu, predstavlja alegorijo petih čutov skozi meditacijo o zemeljskih užitkih in dvorni kulturi. Tapiserija iz 15. stoletja, ki izpostavlja zgodbo Dame in Samoroga, ob prepričanju, da lahko samoroge privabijo le device, uporablja vsakega od petih čutov za ustvarjanje prizora. Omenjene tapiserije so služile za navdih finski skladateljici Kaiji Saariaho. Koncert za klarinet, ki ga je ustvarila na podlagi tapiserij se imenuje Človekov pravi čut.

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.