Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, pa se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna aktivnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Budistična anekdota o odlašanju kot vrsti lenobe naj bi nas spodbudila k marljivosti, ki je ena izmed šestih popolnosti, ki pomenijo bistvo budizma. Nekoč je živel tibetanski menih, ki se je spoprijateljil z neke vrste škratom, ki mu po tibetansko pravimo theurang. Theurangi so temačni, kosmati škrati, ki imajo samo eno nogo in radi kockajo. Pravijo, da če se želimo z njimi spoprijateljiti, moramo iti na sotočje treh rek, vreči kocke in reči: »Jaz sem zmagala, theurang je izgubil.« To moramo ponavljati tako dolgo, dokler theurang ne zapade skušnjavi, se nam prikaže in iztegne roko, rekoč: »Ne! Nisem izgubil! Podaj mi kocke!« Takrat ga moramo zgrabiti za roko in mu dejati: »Ne bom te spustila, dokler ne postaneš moj prijatelj!« Tako se je tudi ta menih spoprijateljil s takim škratom. Živela sta skupaj v samostanu in theurang mu je prinašal, kar koli si je zaželel. Menih je srečno živel v razkošju. Čeprav je vedel, da bi moral meditirati, je s svojo prakso nenehno odlašal. Svojemu prijatelju je dejal: »Seveda sem zdaj zelo srečen, vendar moram meditirati, da se pripravim na smrt. Opozori me, ko boš videl, da se približujem smrti.« Škrat je obljubil, da bo to storil. Leta so tekla in nekega dne je theurang omenil svojemu prijatelju: »Lama, ali si opazil, da ti lasje sivijo?« Menih mu je odvrnil: »Seveda imam sive lase, saj se staram!« Škrat si je mislil: »Vse je v redu. Lama me je razumel.« Nekaj let pozneje mu je theurang dejal: »Lama, izpadajo ti zobje!« Menih mu je odgovoril: »Seveda mi izpadajo zobje, saj se staram.« Škrat si je ponovno mislil: »Če lama to ve, potem je vse v redu.« Nekega dne je theurang svojemu prijatelju naznanil, da bo naslednji dan umrl. Menih se je razjezil in ga okaral: »Zakaj mi nisi tega prej povedal? Prosil sem te, da me opozoriš!« Theurang mu je odvrnil: »Saj sem te velikokrat opozoril! Najprej sem ti povedal, da ti sivijo lasje, in ti si mi odgovoril, da se staraš. Mislil sem, da si razumel. Potem sem ti povedal, da ti izpadajo zobje, in spet si mi odvrnil, da veš. Velikokrat sem te opozoril.« Tokrat je meniha resnično zaskrbelo, kaj bo z njim, toda kaj naj bi storil zdaj, ko mu je preostalo tako malo časa? Ta vrsta lenobe, ko stvari odlašamo, ker naj bi imeli še dovolj časa, je zahrbtna, saj naše zmotne predstave ustvarjajo lažen občutek varnosti. Čeprav vemo, da bomo morali vsi umreti, resnično verjamemo, da je to nekje daleč v prihodnosti in da nam bo uspelo dokončati vse, česar se lotimo. Zato vedno odlašamo s svojo duhovno prakso, ki nam lahko pomaga živeti srečno in izpolnjeno življenje. Pomembno je torej, da s svojo duhovno prakso, pa tudi drugimi dolžnostmi in nalogami, ki jih pred nas postavlja življenje, ne odlašamo, temveč da se jim marljivo posvetimo že danes.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj velikokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – vse to pojasnimo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pred dvema poletjema pripravila Andreja Gradišar.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem. 84. rojstni dan praznuje Paul Anka. Poslušamo ga v skladbi Smells like teen spirit.

Poletje bomo izkoristili za osvežitev trajnostnih nasvetov in idej, ki smo jih izbrskali v januarski Radiosferi. Vrnili se bomo v januar, ko smo gostili mlado podjetnico, kreativko in ljubiteljico trajnostnega načina življenja – Tjašo Mesinger. Sogovornica podjetniške Radiosfere nas je ob začetku leta spodbudila, da dvakrat premislimo, ali moramo hrano zavreči stran, po drugi strani pa nam v oddaji predstavi alternativo folijam za shranjevanje živil, ki jo poznamo že od srednjega veka.

V današnjem intervjuju gostimo dr. Martino Orlando Bonaca, morsko biologinjo, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. Za svoje delo je pred kratkim prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke. Z dr. Martino Orlando Bonaca se je februarja za oddajo Podobe znanja pogovarjala Maja Ratej.

Državni arhiv praznuje 80. obletnico ustanovitve. Nedavno se je preselil v novo arhivsko zgradbo, okolje, ki omogoča normalno delovanje, med drugim tudi konserviranje in restavriranje gradiva. In ravno prihodnje leto bo minilo 70 let od začetka delovanja na tem področju, ki je pogosto spregledano, predvsem skrb za arhivsko gradivo. Težišče te je namreč na materialnem varstvu in gradiva ne obravnava z gledišča vsebine. Kako teče delo v Arhivu, je preveril tudi Prvi, ki se je v državno ustanovo odpravil na obisk.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

štajerski avtocesti se je dopoldne pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, ki je vzela štiri življenja. Avtocesta bo proti Ljubljani zaprta dalj časa, začasno so odprli uvoz Slovenske Konjice. Zaprt je tudi vozni pas v nasprotni smeri. V oddaji tudi o tem: - V sklepni izjavi konference Združenih narodov o prihodnosti Gaze brez Hamasa. - V bližini Kamčatke najmočnejši potres od katastrofe v Fukušimi - rušilnega cunamija za zdaj ni. - Občina Ankaran od Luke Koper zahteva takojšnjo zaustavitev gradnje obrobnega kanala.

Vseh posledic še niso odpravli, ta čas med drugim potekajo dela na dveh plazovih in regionalni cesti v občini Grad. Drugi poudarki: - Reševalno službo slovenske Istre povozil čas, načrtujejo prenovo in razširitev. - Priljubljena kolesa iz sistema izposoje v Novem mestu vse pogosteje tarče vandalizma. V obtoku jih je zgolj polovica. - Zelo živahno je v teh poletnih dneh v Notranjskem regijskem parku, ki privablja številne obiskovalce tako iz Slovenije kot iz tujine.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Priletela je ptica pisanih barv … Bodite radovedni! Pripovedujeta Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Organizacija Brez izgovora oziroma No excuse Slovenia je mladinska nacionalna organizacija, ki je nastala zaradi želje mladih, da bi imeli prostor, v katerem bi lahko kritično razmišljali o izzivih svojega življenja in sveta, ki jih obkroža. Največjo pozornost pa mladi člani organizacije posvečajo obravnavi tem, kot so zdravje, odvisnost in okolje, ter tako s svojim delovanjem – delavnicami, seminarji in izobraževanji, ki jih izvajajo – prispevajo k spremembam v Sloveniji in po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sodobni poljski pesnik Marcin Świetlicki (1961), ki ga pri nas poznamo po knjigi Pesmi ignoranta (Center za slovensko književnost, Zbirka Aleph, Ljubljana 2002), danes živi v Krakovu, kjer je študiral tudi polonistiko. Pesmi je začel objavljati v začetku devetdesetih, prvo pesniško zbirko z naslovom Mrzle dežele je objavil leta 1992. Njegove pesmi so velikokrat osebno obarvane, v njih se zrcali podoba komunistične Poljske iz osemdesetih, pa tudi tranzicijsko obdobje iz devetdesetih let. Avtor je pri pisanju uporabljal tehnike pisanja, značilne za glasbena besedila, Świetlicki namreč nekatere pesmi poje s svojo glasbeno skupino Świetliki (Kresnice). Objavljamo nekaj njegovih pesmi, pa tudi nekaj glasbe, posnete z njegovo skupino. Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Draga Potočnjak in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalca Darja Hlavka Godina in Gregor Podlogar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.

V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekatere glasbene uspešnice, ki so odmevale v 80. letih prejšnjega stoletja iz gramofonov, kasetofonov in radijskih postaj.