Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Programi

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
00:00
00:00
Trajanje 240 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
04:00
Trajanje 65 min

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

05:05
05:05
Trajanje 55 min

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

06:00

Poletje, ta najsvetlejši in za marsikoga najprijetnejši letni čas, nas z vročimi dnevi in toplimi nočmi spremlja že kar nekaj časa. Nad tem letnim časom so se navduševali tudi številni skladatelji, ki so na različne načine uglasbili čare poletja. Predvajamo Koncert št. 2 za violino in orkester v g-molu Antonia Vivaldija, odlomek tretjega prizora alegoričnega baleta Letni časi, op. 67 Aleksandra Glazunova z naslovom Poletje in simfonično pesnitev Rimski vodnjaki Ottorina Respighija.

07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

07:25

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

07:30

Poletje, ta najsvetlejši in za marsikoga najprijetnejši letni čas, nas z vročimi dnevi in toplimi nočmi spremlja že kar nekaj časa. Nad tem letnim časom so se navduševali tudi številni skladatelji, ki so na različne načine uglasbili čare poletja. Predvajamo simfonično pesnitev Pesem poletja Fredericka Deliusa in skladbo Knoxville: Poletje leta 1915 Samuela Barberja

08:00

Dnevi poezije in vina. Kalaf Epalanga (1978) je angolsko-portugalski pisatelj in glasbenik, ki živi in ustvarja v Berlinu. Kot glasbenik je soustanovil Kizomba Design Museum in glasbeno založbo Enchufada ter je član skupine Buraka Som Sistema. Pisal je kolumne za portugalski časnik O Público, revijo GQ (Portugalska), neodvisni angolski spletni medij REDE Angola in brazilsko literarno revijo Quatro Cinco Um. Objavil je zbirke literarnih kronik na Portugalskem, v Braziliji in Angoli. Whites Can Dance Too, Tudi belci znajo plesati, je njegov romaneskni prvenec. Predstavljamo pa ga z žal še kako aktualno Pesmijo o begu. Prevajalka Barbara Juršič, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

08:04

Poletje, ta najsvetlejši in za marsikoga najprijetnejši letni čas, nas z vročimi dnevi in toplimi nočmi spremlja že kar nekaj časa. Nad tem letnim časom so se navduševali tudi številni skladatelji, ki so na različne načine uglasbili čare poletja. Predvajamo šesti stavek iz Letnih časov Petra Iljiča Čajkovskega z naslovom Barkarola, suito Letno poletje Lucijana Marije Škerjanca, Spomin na davno poletje Brine Zupančič, Koncert št. 2 za violino in orkester v g-molu - Poletje Antonia Vivaldija v priredbi za jazz trio Jacquesa Loussierja.

09:00
09:00
Trajanje 60 min

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

10:00
10:00
Trajanje 5 min
10:05

V Franciji osemnajstega stoletja so si v razmikih po dvajset let sledili kar trije večji konflikti na področju opere. Sporu med lullisti in ramisti, ki ga je v tridesetih letih povzročila prva opera Jean-Philippa Rameauja, je sredi stoletja sledil tako imenovani "prepir bufonov", v katerem so sodelovali privrženci francoskih in italijanskih skladateljev. Tretji razdor se je pojavil v sedemdesetih letih stoletja, ko so se spopadli gluckisti in piccinnisti, ljubitelji Glucka in Niccolòja Piccinnija.

11:00
11:00
Trajanje 5 min
11:05

Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki spoprijemajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo. Gostimo dr. Kristino Kočan. Oddaja je bila prvič predvajana leta 2022.

11:50
11:50
Trajanje 10 min

Kratka glasbena medigra.

12:00
12:00
Trajanje 5 min
12:05
12:05
Trajanje 55 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
13:00
Trajanje 5 min
13:05
13:05
Trajanje 25 min

Duhovnost, verstva in religije, lokalni in svetovni dogodki.

13:30
13:30
Trajanje 30 min

Glasbena medigra.

14:00
14:00
Trajanje 5 min
14:05

Ko so ob koncu prve svetovne vojne države zmagovalke preurejale politični zemljevid Bližnjega vzhoda in na novo risale meje – v tem kontekstu sta slej ko prej ključno vlogo igrali Velika Britanija in Francija –, so na območju današnje jugovzhodne Turčije predvidele tudi možnost oblikovanja samostojne kurdske države. Potem pa je Mustafa Kemal Atatürk v brutalni vojni za neodvisnost, ki je potekala med letoma 1919 in 1923, uspel obrzdati kolonialne apetite evropskih velesil in Turčiji zagotoviti precej več ozemlja. Tako so se Kurdi, ko so se leta 1923 s pogodbo v Lausanni boji naposled končali, znašli pod oblastjo sicer sekularne, a izrazito nacionalistične vlade v Ankari, ki si je prizadevala iz vseh ljudi, ki so živeli znotraj meja novoustanovljene turške republike, zlepa ali zgrda narediti – Turke. Čeprav je od tistih časov minilo že več kot 100 let, se za Kurde, ki živijo v Turčiji, razmere niso bistveno spremenile. Četudi danes predstavljajo 18 odstotkov vsega tamkajšnjega prebivalstva, morda pa tudi več, turške oblasti njihove narodne in jezikovne pravice še naprej sistematično omejujejo in teptajo. Kurdi so na raznarodovalne pritiske odgovorili tudi z oboroženim odporom, tako da se je na jugovzhodu Turčije od konca sedemdesetih let dalje odvijala gverilska vojna omejenega obsega, za katero pa se zdaj zdi, da jo je Ankara dobila. Vse to v Evropi načeloma sicer vemo, pa zaradi tega vseeno ne izgubljamo spanca. Če pač sploh mislimo na Kurde, ne mislimo toliko na tiste, ki živijo v Turčiji, temveč na one v Iraku in Siriji, dveh drugih državah, ki, mimogrede rečeno, svoje meje dolgujeta evropskemu vmešavanju ob koncu prve svetovne vojne. Obe tamkajšnji kurdski skupnosti sta se namreč za krajši čas znašli v naših večernih poročilih v kontekstu širšega kaosa, ki ga je ameriško neoimperialno lomastenje povzročilo na Bližnjem vzhodu. V tem smislu so na zahodno javnost menda posebej močan vtis naredile pripadnice YPJ, kurdskih ženskih zaščitnih enot, ki so se pred kakim desetletjem s puško v roki zoperstavile divjanju Islamske države. A samooklicanemu kalifatu je – v pomembni meri prav zaradi naporov sirskih Kurdov in Kurdinj – spodletelo, sirska državljanska vojna je prešla v novo fazo, mi pa smo na zagaten položaj 40 milijonskega naroda brez lastne nacionalne države lahko znova lagodno pozabili. Zoper to amnezijo, zoper to brezbrižnost so sklenili nekaj storiti pri Inštitutu Časopisa za kritiko znanosti in tako so v prevodu Katarine Majerhold in Nine Kozinc pred nedavnim objavili knjigo Kurdsko žensko gibanje : zgodovina, teorija, praksa, ki jo je napisala kurdska sociologinja, postdoktorska raziskovalka na Oxfordu, Dilar Dirik. A ko beremo njeno razpravo, se zdi, da problemski horizonti, ki jih Dilar Dirik tu razpira, pravzaprav presegajo kurdski boj za narodno samoodločbo. Zakaj bi utegnil boj Kurdinj za oblikovanje kurdske države ponujati model progresivne, emancipatorne, inkluzivne politike ne samo za Kurdistan ampak kar za ves svet v 21. stoletju, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili socialno antropologinjo, dr. Bejo Protner, sicer raziskovalko na Univerzi na Dunaju, ki je slovenski izdaji Kurdskega ženskega gibanja pripisala spremno besedo.

15:00
15:00
Trajanje 30 min

Glasbena medigra.

15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05

Poti do prevodov in izdaj knjig so nepredvidljive in iskanju teh poti zunaj naših meja se posveča 15. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. V Sarajevu, kjer teče šesti dan filmskega festivala, pa se v tekmovalnih selekcijah med drugim, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta še filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Malo po 16. uri se odpravimo še v koprsko Galerijo ArTina na razstavo likovnih del umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.

16:30

Vokalize srečamo v klasičnih glasbenih delih, pa tudi pri večglasnem petju jazzovskih vokalnih skupin ter v obliki virtuoznih tehničnih vaj za pevce. Vokalize oz. vokalizirane melodije, pod katere so se podpisali različni skladatelji, bo skupaj z Berlinskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Michaelom Schonwandtom izvedla sopranistka Natalíe Dessay.

17:00

Na sporedu: Gustav Holst: Planeti, suita za veliki orkester, op. 32 in Edward Elgar: Pomp and circumstance, koračnica št. 1 v D - duru, op. 39.

18:00

Začelo se je že zelo zgodaj. En sam pogled na note je bil dovolj, da sem si eno stran zapomnil in jo znal na pamet. Najprej so bili to preprosti zapisi, potem zahtevnejši. Ko sem spoznal, da mi gre kar dobro, sem sprevidel, da imam to lastnost po očetu.

19:00

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

19:30

Leta 1997 je nastal izjemen glasbeni kolektiv, ki danes nosi ime Fake Orchestra. Na čelu zasedbe sta pevka Ana Vipotnik, ki se drugače ukvarja tudi z MDH dihalno koordinacijo, masaži podobno tehniko za zdravje glasu ter tudi za umirjanje živčnega sistema, ter njen življenjski sopotnik, kitarist Igor Leonardi, priznani jazzovski glasbenik, ki si je med drugim oder delil tudi z legendarno rokovsko skupino Metallica. V oddaji bomo predstavili le Ano, saj je njej prepuščena vloga, da skrbno izbere poezijo, to pa seveda uglasbi kar sama. (pon.)

20:00

V Ateljeju bomo ponovno poslušali oddajo, v kateri smo junija lani gostili vokalistko Ireno Z. Tomažin, vokalistko, pevko, premišljevalko glasu, improvizatorko ter plesalko ob izidu plošče U.F.O., ki jo je ustvarila z Jule Flierl, Nicolo Rattijem in Tomažem Gromom.

22:00
22:00
Trajanje 5 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

22:05

Podali se bomo v sodobna ustvarjanja pri naših italijanskih sosedih. Prisluhnili bomo novi glasbi flavtista Manuela Zurrie v njegovih večsteznih izvedbah in predelavah glasbe švicarskega skladatelja Jürga Freya ter novi elektroakustični glasbi beneškega skladatelja in pesnika Osvalda Coluccina.

23:00

Častni gost Dnevov poezije in vina 2025. Nikola Madžirov (1973) je makedonski pesnik, esejist in prevajalec. Rodil se je v Strumici v družino vojnih beguncev iz balkanskih vojn. Ko je dopolnil 18 let, je razpad Jugoslavije vplival na njegov občutek identitete – kot pisatelj, ki je iskal svojo pot v državi, ki je bila sicer nova, a je bila še vedno močno zaznamovana z globokimi zgodovinskimi tradicijami. Njegove pesmi so prevedene v več kot štirideset jezikov. Za zbirko Relocated Stone (2007) je prejel evropsko nagrado za poezijo Huberta Burde ter najuglednejšo makedonsko pesniško nagrado brata Miladinova. Leta 2016 pa je dobil naziv nacionalni umetnik Republike Makedonije. Leta 2024 je v ediciji Makedonski literarni klasiki izšel izbor njegove poezije z naslovom Šestilo časa, ki vključuje pesmi iz vseh zbirk in nove pesmi. Poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski je o poeziji makedonskega kolega zapisal, da so njegove pesmi kot slike ekspresionistov: polne gostih, energičnih potez, kot bi se v istem hipu rojevale iz imaginacije in se spet vračale vanjo, kot nočne živali, ki jih zabliskne svetloba avtomobilskih žarometov. V teh bliskih pa se morda najjasneje izrišejo pojmi dom, meja, zgodovina in čas. Izbrali smo nekaj pesmi iz knjige Šestilo časa. Prevajalka Namita Subiotto, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

23:15
23:15
Trajanje 44 min

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

23:59
23:59
Trajanje 1 min
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine