Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Cofek ugotovi, da prijateljice Rite zaradi počitnic ne bo videl dolga dva meseca. Skrbi ga, da ga bo pozabila, zato po vsem gozdu nalepi svoje slike. Ampak kaj, če te ne bodo dovolj?

Ernest najde ploščo s čarabjovsko glasbo, ki jo vedno znova posluša, kadar se mu toži po domu. A Celestinca in nečaki gospe Tulipan je ne prenesejo več. V šali mu mladička izmakneta ploščo, toda šala se izjalovi in Ernest konča v nezavesti. Ko se zbudi, ne zna več igrati na svoja glasbila!

Otroci iz Murske Sobote Pepeta vabijo na plavanje. Ne na navadno, ampak na čisto pravo tekmovalno plavanje. Ker je Pepe ribič, meni, da so mu vodni izzivi pisani na kožo. Prepričan je, da bo zmagal. Pa mu bo res uspelo?

Sirupa običajno spijemo eno žličko … No, Zofka je malo pretiravala in spila … Tri stekleničke! Ni čudno, da se čudno počuti. Anka in Izabela potrebujeta pomoč strokovnjaka, ki bo Zofki razložil, kako je treba ravnati z zdravili. P kot pridružite se najbolj zofkasti družbi!

Danes imamo obisk, je napovedala Pia. To je Išaka in jaz moram iti. Firbcologi se gledajo iz oči v oči z gostom, ki zna francosko in ima s sabo cel kup prtljage. Kaj bomo z njim? Amar in Naja se gresta učit francoščino na Francoski inštitut, Zoja in Jaka se zapeljeta s turistično ladjico, Jaša in Brina pa gresta k lovcem raziskovat muflone. Bo Firbcologom uspelo najti skupni jezik s Pijinim gostom?

Oče v časopisu prebere, da v muzejih kradejo mumije. Menda je izginilo pol mumij iz Anglije. Teodozija bo morala preprečiti, da bi prišle v Apepove roke. Safija se veseli obiska svojih staršev, a morala jih bo pregovoriti, naj je ne pošljejo v internat. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00! Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

V prvem delu trilogije "Literarno-vertikalno" spremljamo alpinista in gorska vodnika Marijo in Andreja Štremflja, ki se po več kot štiridesetih letih podata v Dolgi hrbet, v smer, ki sta jo Nejc Zaplotnik in Andrej takrat splezala prvenstveno in jo po Nejcu poimenovala Jernejev steber. Zgodbo, ki se spleta okoli Zaplotnikove legendarne knjige Pot, in sveže izdane Objem na vrhu sveta zakoncev Štremfelj, lepo dopolnijo sogovorniki: Mojca Zaplotnik, žena v Himalaji preminulega Nejca Zaplotnika in njegov nekdanji prijatelj Tomaž Jamnik-Mišo. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.

V drugem delu alpinistične trilogije "Literarno-vertikalno" spremljamo tri generacije družine Mihelič, ki se poda pod Pihavec, do spominske plošče gornikom zelo poznanega Tineta Miheliča, pisca planinskih vodnikov in osebno-izpovednega dela KLIC GORA, ki je rdeča nit te epizode. Obenem se Tinetova hči, Tina Horvat, tudi sama alpinistična pripravnica, poda v smer, ki sta jo pred desetletji preplezala z očetom - Severni raz Male mojstrovke. Spremlja jo alpinist in literarni zgodovinar Aleksander Bjelčevič, ki tudi strokovno komentira knjižna dela, poleg Tinetovih, še njegovega brata Jožeta, ki je v svojem delu Vprašaj goro, postavil spomenik Bohinjskim goram in njihovim ljudem.

Mesto, ki je v svoji zgodovini spreminjalo obraze in imena in bilo pomembno križišče med Evropo in Azijo, danes po krivem izginja s turističnega zemljevida zaradi strahu pred terorističnimi napadi. Mesto na dveh kontinentih bomo obiskali med časom ramazana, muslimanskega svetega meseca, ko pridejo razlike med posameznimi četrtmi še prav posebej do izraza. Na Velikem bazarju bomo srečali tv ekipo, ki snema najdaljši dokumentarni film na svetu, se povzpeli na strehe, kjer se je svojčas podil James Bond in z navijači Bešiktaša slavili zmago v turški nogometni ligi.

Višje, kot gremo s tokratnim sogovornikom, se ne da. Z Boštjanom Romihom se bo pogovarjal Slovenec z največ osemtisočaki. Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, po poklicu športni pedagog, član uredniškega odbora slovenske edicije National Geographic. Kot član ali vodja se je udeležil triintridesetih odprav v Himalajo in druga gorstva izven Evrope. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih himalajskih.

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V tokratni oddaji naša junaka Bit in Anže pot po Severni Ameriki nadaljujeta v Kentuckyju, kjer ameriška gostoljubnost preseže vsa njuna pričakovanja. Kot ena redkih Slovencev pa spoznata tudi čisto pravega FBI agenta. Pot ju vodi skozi prestolnico country glasbe, Alabamo... vse tja do obale New Orleansa, kjer ju veliko bolj kot sicer fascinantni potomci dinozavrov preseneti opustošenje, ki ga je za seboj pustil eden izmed prepogostih orkanov v tem delu sveta. Tudi zato jima mesto jazza ne pokaže tiste svoje prave duše, a se kaj hitro potolažita ob okušanju unikatne in raznolike morske kuhinje.

Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Ko so se lastniki domačije na Verdu pri Vrhniki odločili, da si postavijo nov dom na mestu starega, so se novogradnje lotili z velikim spoštovanjem do stare domačije. Na izviren in dopadljiv način so združili tradicijo in sodobno tehnologijo. Nastal je dom za 21. stoletje, ki ohranja domačnost starega. Na severu prestolnice nas na daleč pozdravljata dve visoki svetleči stolpnici - zlata dvojčka z enaindvajsetimi nadstropji. Precej visoko od tal smo naleteli na mladostno stanovanje, v katerem ne manjka kreativnih ter inovativnih oblikovalskih rešitev – od prilagodljivih kuhinjskih elementov do funkcionalnih pohištvenih dodatkov, ki optimizirajo prostor na presenetljive načine. Slovenci od nekdaj radi obiskujemo Trst. Nekoč zaradi kavbojk in kave, danes zaradi hrane in privlačnega, živahnega obmorskega vzdušja ter bogate kulturne ponudbe. Vse več se jih tja tudi seli, v naši oddaji smo imeli priložnost spoznati že kar nekaj njihovih domov in z veseljem smo sprejeli tudi nasledje vabilo. V večstanovanjski meščanski hiši, kjer je nekoč živel znani italijanski pesnik in pisatelj Umberto Saba, je stanovanje za svojo mamo in pisarno zase uredila slovenska arhitektka.

Kaj se zgodi, ko priključnemu hibridu zmanjka elektrike? Vožnjo nadaljuje kot samopolnilni hibrid. Preizkusili smo ga. Prihaja namreč nova Toyota RAV4, ki je posebna je prav v tem. Na praznovanju 60-letnice podjetja Adria Mobil smo preizkusili nekaj najnovejših avtodomov, tudi terenskega, in prikolic. Odlikujejo jih med drugim digitalna vzvratna ogledala ter sistem za stabilizacijo prikolice. Zanimivo je, da bomo te avtodome lahko vozili tudi s vozniškim dovoljenjem, kategorije B. V Normandiji smo spoznali električni družinski avto, ki ima vozne lastnosti ultra lahkega bencinskega športnika. Predstavljamo vozilo Alpine A390.

Gre za neverjetno dogodivščino Julije in njenega očeta Michela, ki je začinjena z grenko-sladkim humorjem, je lekcija o življenju, o zamujenih priložnostih, obžalovanjih in ponovnih začetkih. Julija (38) je imela z očetom Michelom (70) od nekdaj težaven odnos. Tri dni pred poroko z Adamom izve, da očeta ne bo, kar je ne preseneti, a tokrat je razlog tehten: Michel je umrl. Julija odpove poroko in gre namesto pred oltar na pokopališče. Dan po pogrebu ji dostavijo velik zaboj. Oče ima zanjo še zadnje presenečenje: v zaboju je on. Šokirani Juliji pojasni, da je pred leti investiral v visokotehnološko podjetje, ki je razvilo humanoid, z namenom, da bi ljudem podarili še nekaj dni življenja. V tem času bi lahko nadomestili tisto, česar niso naredili ali povedali, in to obžalujejo. Michel ima na voljo šest dni in tako se začne njuno kratko, a dinamično in slikovito druženje, med katerim razjasnita številne zablode iz preteklosti, Michel pa skuša popraviti vsaj nekaj napak, ki so usodno posegle v Julijino življenje in ki mu jih ni nikoli odpustila. Mu bo načrt uspel? Nadaljevanka je posneta po romanu francoskega pisatelja Marca Levyja, ki velja za najbolj branega še živečega francoskega avtorja, sodeloval je tudi pri nadaljevanki. Levy je napisal 22 romanov, njegova dela so prevedena v 49 jezikov, prodal je več kot 50 milijonov knjig. 1. del Grafična oblikovalka Julia Saurel je na pogrebu svojega očeta na dan, ko bi se morala poročiti z zaročencem Adamom. Naslednji dan ji dostavijo nepričakovano pošiljko: veliko leseno škatlo. Na Julijino grozo je v zaboju humanoid, kopija njenega očeta Michela. Videti je kot oče in tudi glas ima njegov. Julii pojasni, da bo njegova baterija trajala le šest dni; šest dni, da nadomestita izgubljeni čas in pokrpata zapleten odnos. Julia se z očetom odpravi v Bruges, kjer bi sicer morala preživeti medene tedne z Adamom. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García

Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.