Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petek je dan, ki ga pogosto začenjamo z obletnicami in tudi ta teden je tako. PIERRE DANICAN PHILIDOR: CINQUIÉME SUITE Kljunasta flavta: MATEJA BAJT, Čembalo: EGON MIHAJLOVIĆ CHRISTIAN FRIEDRICH RUPPE: LENTO GRAVE V D-MOLU, OP. 10/15 Orgle: JAROSLAV TUMA LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 28 V A-DURU, OP. 101 Klavir: GINA BACHAUER CLAUDE DEBUSSY / PAUL VERLAINE / ZOLTÁN KOCSIS: POZABLJENE ARIETE - ARIETTES OUBLIEES, L.60 To je omotična ekstaza (C’est l’extase langoureuse) Dežuje v mojem srcu (Il pleure dans mon cœur) Senca dreves (L’ombre des arbres) Belgijske pokrajine: Vrtiljak (Chevaux de bois) Akvareli I – Zeleno (Green) Akvareli II – Tesnoba (Spleen) MADŽARSKI NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Sopran: JÚLIA HAJNÓCZY, Dirigent: ZOLTÁN KOCSIS ROBERT SCHOLLUM: SONATINA ZA KLARINET IN KLAVIR ŠT. 4, OP. 55 Klarinet: FRANC TRŽAN, Klavir: LEON ENGELMAN

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

ALEKSANDER GLAZUNOV: CHOPINIANA (LES SYLPHIDES), OP. 46 1. POLONEZA, OP. 40, ŠT. 1 2. NOKTURNO, OP. 15, ŠT. 1 3. MAZURKA, OP. 50, ŠT. 3 4. TARANTELLA, OP. 43 FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Dirigent: VASSILY SINAISKY FRÉDÉRIC CHOPIN: FANTAISIE IMPROMPTU V CIS-MOLU, OP. POSTH. 66 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ

Logan February (1999, Nigerija) je pesnik, ki živi v Berlinu, in avtor knjig Goli imperativ, V goloti in še treh pesniških knjig. Njegovo interdisciplinarno delo se osredotoča na afrokvir diasporično avtoetnografijo, psiho-duhovno erotiko in mitologijo Jorubov. Njegova dela so prevedli v številne jezike, zanje je prejel nagrado Future Awards Africa za književnost ter vrsto štipendij. Prevajalka Kristina Kočan, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

BOJAN ADAMIČ: NALEPKE PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARKO MUNIH MATIJA BRAVNIČAR: SONATA ZA VIOLINO SOLO Violina: DEJAN BRAVNIČAR KAROL PAHOR: SIMFONIJA V F-DURU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: OSKAR DANON LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: PET LIRIČNIH MELODIJ ZA VIOLONČELO IN KLAVIR Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ SLAVKO OSTERC: NOKTURNO ZA GODALNI ORKESTER ZELENI SE GAJ KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA

Kakor kaže poročilo angleškega glasbenega zgodovinarja Charlesa Burneyja potovanja na Dunaj leta 1772, so Glucka že za življenja priznavali kot izjemnega skladatelja. Burney ga je primerjal z Michelangelom in je objavil svoj prevod njegovega predgovora k operi Alkesta. Kulturni diskurz se je v Parizu skoraj vsak dan ukvarjal z Gluckovo "glasbeno revolucijo". Ta izraz so uporabljali tako njegovi nasprotniki kakor zagovorniki. Leta 1781 so "revolucijo, ki jo je v glasbi izvedel Monsieur le Chevalier Gluck", uporabili kot naslov vrste pamfletov. Ti so govorili tako v prid Glucka kakor proti njemu, a z občutno uredniško naklonjenostjo v njegovo korist.

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Skladatelj Lojze Lebič je veliko pisal za zborovske sestave. Predstavljamo njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, ki jo je namenil ženskemu ali mladinskemu zboru. V njej je v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. V skladbi Urok se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. V središču skladbe Upanje pa je pomlad, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen in življenjsko prerajanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo kantato Do fraig amors, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog.

Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – med temi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. V Ljubljani te dni poteka festival kratkega filma FeKK, ki ima letos močan poudarek na palestinski kinematografiji. Kaj pa lahko pričakujemo od 82. beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. V oddaji se bomo posvetili tudi Sanjam – enemu od filmskih poglavij trilogije Seks, Ljubezen, Sanje Norvežana Daga Johana Haugeruda, ki je zanj prejel glavno nagrado na letošnjem Berlinalu.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

S Smrdljivim koncertom na štirih tacah se bo začel 28. festival Mladi levi, mednarodni gledališki festival, ki se bo tudi letos posvetil večno žgočim temam, kot so ekologija, gentrifikacija in stanovanjska problematika, predvsem pa bo dal glas in prostor ustvarjalcem mlajše generacije. Na mednarodnem pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina, ki te dni poteka na Ptuju, pa gostuje tudi mlada srbska pisateljica Radmila Pétrović. V Piranu in Kopru se začenja 24. Tartini festival, slišali pa boste tudi refleksijo predstave Človek z lune: Srečevanja, ki jo je premierno uprizoril razširjeni in obogateni kolektiv Kud Ljud. Igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa se je uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Evropa. Vabljeni k poslušanju!

Drevesa vse svoje življenje rastejo in nekatera med njimi dosežejo izjemne velikosti. In če se rast v višino nekoč ustavi, pa se drevo leto za letom, milimeter za milimetrom debeli. Ta počasna, a vztrajna rast je izredno dinamičen proces, ki drevesom omogoča odzivanje na letne čase in spreminjajoče se podnebje. Vse, kar se dogaja v okolju, se tako zapiše tudi v notranjost drevesa - v kolobarje oziroma branike in drevesno skorjo. Ti kolobarji tako ne pripovedujejo samo o starosti samega drevesa, s podrobnim preučevanjem zgradbe in strukture lesa lahko marsikaj izvemo o okolju in razmerah, v katerih je drevo raslo. Kaj vse med rastjo drevesa vpliva na drevo, da je les tak, kakršen je? In ali nam tudi struktura drevesne skorje, torej lubja, ličja lahko pove kaj o razmerah, v katerih je drevo raslo? S temi vprašanji se med drugim ukvarja tokratna gostja Podob znanja, dr. Jožica Gričar, raziskovalka z Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko Gozdarskega inštituta Slovenije.

Tokrat oddajo v celoti namenjamo godalnemu kvartet Takács. Slišali bomo tri skladbe, ki so zazvenele na koncertu, ki je bil na sporedu 24. novembra lani v Dvorani Oriola Martorella v Barceloni v sklopu tamkajšnjega Festivala za godalne kvartete.

''Slikanje je zame nenehno kopanje po sebi,'' pravi slikar Ivo Prančič, ki že od 80. let prejšnjega stoletja razvija ekspresivno slikarsko poetiko. Doda, da so ga vedno zanimali ''neki drugačni prostori, ki so kot uganke''. V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled celovit prikaz njegovega obsežnega opusa z jasnim naslovom Pregledna razstava, kurator je Miha Colner.

V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Orkester je vodil njegov taktatni šef dririgent En Shao, kot solist pa je nastopil priznani pianist Aleksander Piroženko. Ta je z orkestrom izvedel Koncert za klavir v fis-molu Aleksandra Skrjabina, poleg tega pa sta bili na sporedu še dve skladbi Nikolaja Rimskega - Korsakova. Koncertni večer je odprl njegov Španski cappriccio, drugi del koncerta pa je bil namenjen znameniti simfonični suiti Šeherezada.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas k spremljanju drugega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal v stolnici sv. Petra v Wormsu v okviru Festivala Schwetzingen.

Stefano Benni je italijanski pisatelj, pesnik in filmski ustvarjalec. Njegova dela so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in izrazitim čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige, in sicer zbirko kratke proze z naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe ter romana Heliant in Marjetka Sladkosnedka. Marjetka iz naslova je iznajdljivo, domiselno in sila pretkano petnajstletno dekle. Ima veliko zanimivih hobijev, med njimi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Prevajalec: Janko Petrovec, interpretka: Nina Valič, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Grega Samar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.

Spomnili se bomo 50-letnice prelomnega albuma The Köln Concert pianista Keitha Jarretta. The Köln Concert je koncertni dvojni vinilni album pianista Keitha Jarretta, posnet v Operni hiši v takratnem zahodnonemškem mestu Köln 24. januarja leta 1975. Gramofonska založba ECM iz Münchna je ploščo izdala pozneje v istem letu. Z leti je postala najbolje prodajana solistična plošča v zgodovini jazza. Prodali so štiri milijone izvodov. Jarrettu je album omogočil svetovno prepoznavnost, solističnim klavirskim projektom pa čisto novo dojemanje.