Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Eppur si muove - In vendar se vrti
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V televizijski oddaji "Judje dolin-Bardo" lahko spoznamo zgodovino vasi Bardo v videmski pokrajini (Lusevera), središča Terskih dolin, ter domače narečje, ki prepaja tiste doline ter njihove ljudi. Oddaja daje velik poudarek tudi na Center za kulturne raziskave in Etnografski muzej, ki s svojo bogato zbirko še danes - pol stoletja po svojem odprtju - glasno priča o materialni dediščini in snovni kulturi tega prostora. Realizacija Video pro.
V televizijski oddaji "Judje dolin-Bardo" lahko spoznamo zgodovino vasi Bardo v videmski pokrajini (Lusevera), središča Terskih dolin, ter domače narečje, ki prepaja tiste doline ter njihove ljudi. Oddaja daje velik poudarek tudi na Center za kulturne raziskave in Etnografski muzej, ki s svojo bogato zbirko še danes - pol stoletja po svojem odprtju - glasno priča o materialni dediščini in snovni kulturi tega prostora. Realizacija Video pro.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Gosta oddaje sta sodelavec Zveze Slovencev po svetu - Unione Emigrati Sloveni Fabia Ferrolija in tajnik Zveze, zgodovinar, Alekseja Kalca. Tema pogovora je projekt oz. Dokumentarni film z naslovom OSTANEN - RIMANGO, v katerem so zbrana pričevanja beneških izseljencev. Z gostoma se pogovarja Mairim Cheber, ki je z Natašo Ferletič, Luano Grilanc in Janom Leopolijem tudi sourednica oddaje. Režijo podpisuje Jan Leopoli.
Gosta oddaje sta sodelavec Zveze Slovencev po svetu - Unione Emigrati Sloveni Fabia Ferrolija in tajnik Zveze, zgodovinar, Alekseja Kalca. Tema pogovora je projekt oz. Dokumentarni film z naslovom OSTANEN - RIMANGO, v katerem so zbrana pričevanja beneških izseljencev. Z gostoma se pogovarja Mairim Cheber, ki je z Natašo Ferletič, Luano Grilanc in Janom Leopolijem tudi sourednica oddaje. Režijo podpisuje Jan Leopoli.
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami. Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu. Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji. Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami. Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu. Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji. Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTV SLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta. Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018. Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.
Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTV SLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta. Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018. Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.