Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Zgodovina Višarij je zgodba o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinske, germanske in slovanske. To je kraj velike duhovnosti, ki je prestal preizkus časa, čeprav sta turizem in sodoben način pohodništva, ki se je razvil ob svetišču, močno spremenila način in namene obiska te čudovite točke s pogledom na Julijske Alpe. Zaradi svoje svetosti in zgodovine pa so Višarje kraj brez meja, stičišče različnih narodov in jezikov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini in razvoju svetišča in zaselka na Višarjah skozi pričevanja zgodovinarja, duhovnika in domačinov. Dvojnost svetega in posvetnega še krepi čar tega kraja, vezanega na tradicijo, ki ga izjemna slikovitost okolja uvršča med najbolj priljubljena svetišča in izletniške točke daleč naokrog.
Zgodovina Višarij je zgodba o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinske, germanske in slovanske. To je kraj velike duhovnosti, ki je prestal preizkus časa, čeprav sta turizem in sodoben način pohodništva, ki se je razvil ob svetišču, močno spremenila način in namene obiska te čudovite točke s pogledom na Julijske Alpe. Zaradi svoje svetosti in zgodovine pa so Višarje kraj brez meja, stičišče različnih narodov in jezikov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini in razvoju svetišča in zaselka na Višarjah skozi pričevanja zgodovinarja, duhovnika in domačinov. Dvojnost svetega in posvetnega še krepi čar tega kraja, vezanega na tradicijo, ki ga izjemna slikovitost okolja uvršča med najbolj priljubljena svetišča in izletniške točke daleč naokrog.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi je pred kratkim praznovala 50. obletnico delovanja. V studiu se o ljudskih plesih, narodnih nošah, nesnovni kulturni dediščini in popularizaciji folklornih plesov voditeljica Mairim Cheber pogovarja s člani TFS Stu ledi Bruno Manin, Marijanom Spetičem in Petrom Suhadolcem. Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli. Režija Luana Grilanc.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi je pred kratkim praznovala 50. obletnico delovanja. V studiu se o ljudskih plesih, narodnih nošah, nesnovni kulturni dediščini in popularizaciji folklornih plesov voditeljica Mairim Cheber pogovarja s člani TFS Stu ledi Bruno Manin, Marijanom Spetičem in Petrom Suhadolcem. Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli. Režija Luana Grilanc.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.
Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.
Gost v studiu je prejemnik Vesne za režijo na letošnjem Festivalu slovenskega filma Portorož Ivan Gergolet, režiser in scenarist celovečerca MOŽ BREZ KRIVDE – L'UOMO SENZA COLPA. V svojem prvem celovečercu Gergolet koplje globoko po človekovi naravi in nenazadnje morali, ko odpira vprašanje posledic azbesta. V filmu preizprašuje tudi gledalčevo stopnjo empatije; koliko sočutja si zasluži posameznik, ki se v življenju ni zmenil za nikogaršnjo bolečino? Voditeljica oddaje je Mairim Cheber, režijo podpisuje Jan Leopoli. Oddajo bogati še prispevek Pesmi devetih noči.
Gost v studiu je prejemnik Vesne za režijo na letošnjem Festivalu slovenskega filma Portorož Ivan Gergolet, režiser in scenarist celovečerca MOŽ BREZ KRIVDE – L'UOMO SENZA COLPA. V svojem prvem celovečercu Gergolet koplje globoko po človekovi naravi in nenazadnje morali, ko odpira vprašanje posledic azbesta. V filmu preizprašuje tudi gledalčevo stopnjo empatije; koliko sočutja si zasluži posameznik, ki se v življenju ni zmenil za nikogaršnjo bolečino? Voditeljica oddaje je Mairim Cheber, režijo podpisuje Jan Leopoli. Oddajo bogati še prispevek Pesmi devetih noči.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Tema oddaje so povodnji, ki so v preteklih mesecih prizadejale Slovenijo. V studiu se z voditeljico Mairim Cheber pogovarjajo poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, vremenoslovec pri deželni meteorološki opazovalnici OSMER ARPA Furio Pieri in direktor službe za varstvo pri Deželi Furlaniji Julijski krajini Fabio Cella. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, režija Luana Grilanc.
Tema oddaje so povodnji, ki so v preteklih mesecih prizadejale Slovenijo. V studiu se z voditeljico Mairim Cheber pogovarjajo poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, vremenoslovec pri deželni meteorološki opazovalnici OSMER ARPA Furio Pieri in direktor službe za varstvo pri Deželi Furlaniji Julijski krajini Fabio Cella. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, režija Luana Grilanc.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tokratni gost mesečne mladinske oddaje VKLOP je filozof in profesor Jernej Šček, avtor knjige Kavarna Italija, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Šček spregovori o pomenu humanizma v današnjem svetu, filozofiji danes ter knjigi, v kateri so zbrani pogovori z italijanskimi intelektualci. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov iz Trsta in Gorice. Ob voditeljici Barbari Ferluga so tokrat v studiu Hana Cepar, Elena Vittorelli Fabioli in Ivan Visintin. Uredništvo oddaje sestavljajo režiser Jan Leopoli, Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Tokratni gost mesečne mladinske oddaje VKLOP je filozof in profesor Jernej Šček, avtor knjige Kavarna Italija, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Šček spregovori o pomenu humanizma v današnjem svetu, filozofiji danes ter knjigi, v kateri so zbrani pogovori z italijanskimi intelektualci. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov iz Trsta in Gorice. Ob voditeljici Barbari Ferluga so tokrat v studiu Hana Cepar, Elena Vittorelli Fabioli in Ivan Visintin. Uredništvo oddaje sestavljajo režiser Jan Leopoli, Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Kontrasti – Mladi se predstavijo je TV serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. V tretji epizodi 4. sezone bo občinstvo lahko spoznalo dva portretiranca, ki spregovorita o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik in prihodnost, mlada pevka Tijana Borić – Tish in ilustrator Jurij Devetak. Avtor tokratne oddaje je Jan Devetak.
Kontrasti – Mladi se predstavijo je TV serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. V tretji epizodi 4. sezone bo občinstvo lahko spoznalo dva portretiranca, ki spregovorita o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik in prihodnost, mlada pevka Tijana Borić – Tish in ilustrator Jurij Devetak. Avtor tokratne oddaje je Jan Devetak.
KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija portretov mladih iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih, delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. V tokratni oddaji se predstavljata Caterina Sinigoi, devetnajstletna profesionalna športnica iz Nabrežine in Cristian Visintin, ki je vrsto let sodeloval na radiu in televiziji, trenutno dela kot finančni analitik. Režijo podpisuje Alexander Faganel.
KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija portretov mladih iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih, delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. V tokratni oddaji se predstavljata Caterina Sinigoi, devetnajstletna profesionalna športnica iz Nabrežine in Cristian Visintin, ki je vrsto let sodeloval na radiu in televiziji, trenutno dela kot finančni analitik. Režijo podpisuje Alexander Faganel.
TV oddaja KONTRASTI stopa v svojo 4. sezono. V oddaji, kjer se predstavljajo mladi, bomo tokrat spoznali doberdobskega glasbenika Aleša Lavrenčiča in goriško manekenko Mario Vittorio – Marvi Nanut. Delavna in energična, oba že doma “v svetu” , mladim letom navkljub, sta oba tudi trdno zasidrana v naš prostor, kjer tudi vidita svojo prihodnost. Mogoče ne jutri, verjetno pojutrišnjem… Oddajo je za Slovenski program RAI sproduciral goriški Kinoatelje, režijo tokrat podpisuje Peter Persoglia.
TV oddaja KONTRASTI stopa v svojo 4. sezono. V oddaji, kjer se predstavljajo mladi, bomo tokrat spoznali doberdobskega glasbenika Aleša Lavrenčiča in goriško manekenko Mario Vittorio – Marvi Nanut. Delavna in energična, oba že doma “v svetu” , mladim letom navkljub, sta oba tudi trdno zasidrana v naš prostor, kjer tudi vidita svojo prihodnost. Mogoče ne jutri, verjetno pojutrišnjem… Oddajo je za Slovenski program RAI sproduciral goriški Kinoatelje, režijo tokrat podpisuje Peter Persoglia.
Dokumentarni film se loteva odkritja utrdbe nad Solbico v Dolini Rezije. Stara krajevna legenda je pripovedovala o gradu na vrhu gore, ki naj bi v antičnih časih stal nad vasjo. Kraj se imenuje Ta-na Rado ( Tam na gradu, v italijanščini Monte Castello). Po začetnih poskusnih sondiranjih, se je leta 2018 začela akcija izkopavanja. Na ploskem vrhu Ta-na Rado so arheologi odkrili temelje več stavb, prislonjenih na nekdanje obzidje in različne predmete, ki so se ohranili znotraj utrdbe iz 4. stoletja. Ob zgodovinski pripovedi razkriva dokumentarec skriti šarm Doline Rezije, njene divje narave in enkratnega okolja; razkriva tudi drobce o izredno težkem življenju staroselcev tega, tako odročnega, a vendar enkratnega gorskega zaselka. Film je realiziralo podjetje Spiral Publishing.
Dokumentarni film se loteva odkritja utrdbe nad Solbico v Dolini Rezije. Stara krajevna legenda je pripovedovala o gradu na vrhu gore, ki naj bi v antičnih časih stal nad vasjo. Kraj se imenuje Ta-na Rado ( Tam na gradu, v italijanščini Monte Castello). Po začetnih poskusnih sondiranjih, se je leta 2018 začela akcija izkopavanja. Na ploskem vrhu Ta-na Rado so arheologi odkrili temelje več stavb, prislonjenih na nekdanje obzidje in različne predmete, ki so se ohranili znotraj utrdbe iz 4. stoletja. Ob zgodovinski pripovedi razkriva dokumentarec skriti šarm Doline Rezije, njene divje narave in enkratnega okolja; razkriva tudi drobce o izredno težkem življenju staroselcev tega, tako odročnega, a vendar enkratnega gorskega zaselka. Film je realiziralo podjetje Spiral Publishing.
Gost v studiu bo generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc ob skoraj enoletnem bivanju med nami. V prispevkih pa o videonatečaju Kaj skuhamo donas, o gozdnem vrtcu v Pevmi ter o namizni igri za promocijo poznavanja Gorice in Nove Gorice v luči EPK GO2025! Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Jan Leopoli in Živa Pahor.
Gost v studiu bo generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc ob skoraj enoletnem bivanju med nami. V prispevkih pa o videonatečaju Kaj skuhamo donas, o gozdnem vrtcu v Pevmi ter o namizni igri za promocijo poznavanja Gorice in Nove Gorice v luči EPK GO2025! Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Jan Leopoli in Živa Pahor.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Zadnji, junijski Vklop smo posvetili radiu. Gostja je radijska voditeljica Katja Stojnić. Slišimo jo na Valu 202, slišimo jo na podcastu Rožnata dolina, Katja pa je tudi glas Radia Trst A, kjer se zadnja leta oglaša predvsem v poletnih mesecih v svoji popoldanski glasbeni oddaji Brezčasni.
Zadnji, junijski Vklop smo posvetili radiu. Gostja je radijska voditeljica Katja Stojnić. Slišimo jo na Valu 202, slišimo jo na podcastu Rožnata dolina, Katja pa je tudi glas Radia Trst A, kjer se zadnja leta oglaša predvsem v poletnih mesecih v svoji popoldanski glasbeni oddaji Brezčasni.
Tokratna tema je prostovoljstvo: v studiu teče beseda z zdravnico Nado Tavčar, ki je več mesecev preživela v bolnišnici v Zambiji in krvodajalcem Štefanom Tomsičem, predsednikom sovodenjske sekcije FIDAS. Uredništvo oddaje Poljanka Doljak, Barbara Ferluga, Jan Leopoli in Ivo Tull. Voditeljica Barbara Ferluga, režija Jan Leopoli.
Tokratna tema je prostovoljstvo: v studiu teče beseda z zdravnico Nado Tavčar, ki je več mesecev preživela v bolnišnici v Zambiji in krvodajalcem Štefanom Tomsičem, predsednikom sovodenjske sekcije FIDAS. Uredništvo oddaje Poljanka Doljak, Barbara Ferluga, Jan Leopoli in Ivo Tull. Voditeljica Barbara Ferluga, režija Jan Leopoli.
V mesečniku Mikser sta tokrat gosta kulturnika, vidna obraza med Slovenci v Italiji, ki letos obhajata pomemben življenjski jubilej, literat Marko Kravos in igralec Adrijan Rustja. V pogovoru z Mairim Cheber se bosta sprehodila po spominih na umetniške dosežke, ki so krojili živelj Slovencev na tej strani bivše meje in širše. Kravos s svojimi prevodi je nekakšen povezovalni most med slovenskim in italijanskim delom Trsta, Rustja pa lahko marsikaj pove o zgodovini tržaškega gledališča in naše radijske hiše. Oddajo bogatijo izseki iz našega arhiva, pa tudi prispevek o obnovitvenih delih svetoivanskega Narodnega doma, ki ga je pripravila Poljanka Doljak. Režijo podpisuje Živa Pahor, ob režiserki sestavljajo uredništvo oddaje še Jan Leopoli, Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Poljanka Doljak.
V mesečniku Mikser sta tokrat gosta kulturnika, vidna obraza med Slovenci v Italiji, ki letos obhajata pomemben življenjski jubilej, literat Marko Kravos in igralec Adrijan Rustja. V pogovoru z Mairim Cheber se bosta sprehodila po spominih na umetniške dosežke, ki so krojili živelj Slovencev na tej strani bivše meje in širše. Kravos s svojimi prevodi je nekakšen povezovalni most med slovenskim in italijanskim delom Trsta, Rustja pa lahko marsikaj pove o zgodovini tržaškega gledališča in naše radijske hiše. Oddajo bogatijo izseki iz našega arhiva, pa tudi prispevek o obnovitvenih delih svetoivanskega Narodnega doma, ki ga je pripravila Poljanka Doljak. Režijo podpisuje Živa Pahor, ob režiserki sestavljajo uredništvo oddaje še Jan Leopoli, Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Poljanka Doljak.
50. oddaja Vklop: tokrat se skupina mladih vraòa k aktualnosti v svetu oz. vojni v Ukrajini. Gost v studiu je zgodovinar Jože Pirjevec, razlaga vzroke konflikta, na daljavo pa na vprašanja odgovarja dopisnica Rai Emma Farnè, ki za TG1 poroča z vojnega območja. Uredništvo oddaje podpisujejo Poljanka Doljak, voditeljica Barbara Ferluga in režiser Jan Leopoli. Sodeluje skupina dijakov s tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol.
50. oddaja Vklop: tokrat se skupina mladih vraòa k aktualnosti v svetu oz. vojni v Ukrajini. Gost v studiu je zgodovinar Jože Pirjevec, razlaga vzroke konflikta, na daljavo pa na vprašanja odgovarja dopisnica Rai Emma Farnè, ki za TG1 poroča z vojnega območja. Uredništvo oddaje podpisujejo Poljanka Doljak, voditeljica Barbara Ferluga in režiser Jan Leopoli. Sodeluje skupina dijakov s tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Vklop je tokrat glasbeno obarvan. Gostja v studiu je zmagovalka Slovenske popevke 2022, Mia Guček. Z energično in uspešno pevko se poleg voditeljice oddaje Barbare Ferluga, v studiu pogovarjajo še dijaki Jan, Martina, Sarah in Kaja. Med prvim in drugim delom pogovora pa v prispevku spoznamo mlado tržaško skupino Rental0012. Pravkar je izšel njihov prvi minialbum z naslovom La vita in una sera, načrtujejo pa še dva minialbuma. V oddaji sodelujejo tudi ostali člani letošnje ekipe Vklopa, ki se oglašajo v krajših izjavah. Uredništvo oddaje podpisujejo režiser Jan Leopoli, voditeljica Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Vklop je tokrat glasbeno obarvan. Gostja v studiu je zmagovalka Slovenske popevke 2022, Mia Guček. Z energično in uspešno pevko se poleg voditeljice oddaje Barbare Ferluga, v studiu pogovarjajo še dijaki Jan, Martina, Sarah in Kaja. Med prvim in drugim delom pogovora pa v prispevku spoznamo mlado tržaško skupino Rental0012. Pravkar je izšel njihov prvi minialbum z naslovom La vita in una sera, načrtujejo pa še dva minialbuma. V oddaji sodelujejo tudi ostali člani letošnje ekipe Vklopa, ki se oglašajo v krajših izjavah. Uredništvo oddaje podpisujejo režiser Jan Leopoli, voditeljica Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Gostji v studiu sta nagrajenki na proslavi ob dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji, glasbenica Petra Grassi in pesnica Andreina Trusgnach. O svoji umetniški karieri, življenjskih izkušnjah, ki so se prelile na papir v obliki poezije in na notno črtovje, spregovorita v pogovoru z Mairim Cheber. Oddajo bogatita še dva prispevka. Urednica Tamara Stanese je pripravila portret pokojnega opernega pevca Ivana Sancina – Giannija, sodelavec Aljaž Škrlep pa je v kamero ujel prelesti in bolesti »zgodovinske prepustnice«. Uredništvo Mikserja sestavljajo Mairim Cheber, Jan Leopoli in Živa Pahor, ki podpisuje režijo oddaje.
Gostji v studiu sta nagrajenki na proslavi ob dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji, glasbenica Petra Grassi in pesnica Andreina Trusgnach. O svoji umetniški karieri, življenjskih izkušnjah, ki so se prelile na papir v obliki poezije in na notno črtovje, spregovorita v pogovoru z Mairim Cheber. Oddajo bogatita še dva prispevka. Urednica Tamara Stanese je pripravila portret pokojnega opernega pevca Ivana Sancina – Giannija, sodelavec Aljaž Škrlep pa je v kamero ujel prelesti in bolesti »zgodovinske prepustnice«. Uredništvo Mikserja sestavljajo Mairim Cheber, Jan Leopoli in Živa Pahor, ki podpisuje režijo oddaje.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
V mesecu februarju, ob slovenskem kulturnem prazniku, je oddaja kulturno obarvana. Gosta sta igralec Primož Forte, ki spregovori o svoji umetniški poti ter pisatelj Tadej Golob, ki je v zadnjih letih postal najbolj znano slovensko ime v svetu pisanja kriminalk. Pri oddaji sodelujejo dijaki drugostopenjskih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uredništvo podpisujejo Barbara Ferluga, Poljanka Doljak in Jan Leopoli.
V mesecu februarju, ob slovenskem kulturnem prazniku, je oddaja kulturno obarvana. Gosta sta igralec Primož Forte, ki spregovori o svoji umetniški poti ter pisatelj Tadej Golob, ki je v zadnjih letih postal najbolj znano slovensko ime v svetu pisanja kriminalk. Pri oddaji sodelujejo dijaki drugostopenjskih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uredništvo podpisujejo Barbara Ferluga, Poljanka Doljak in Jan Leopoli.
Božični koncert MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA, ki je nastal 18. decembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Slišali bomo krstno izvedbo šestih priredb slovenskih božičnih pesmi, ki so delo goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. K NEBU POVZDIGNIMO SOLZNE OČI Brede Šček in Filipa Terčelja, BODI POZDRAVLJENO, DETECE SVETO Jožeta Levičnika in Franca Kramarja ter znana iz Kramarjeve zbirke SLAVA BOGU NA VIŠAVAH: te so le nekatere skladbe, ki so izzvenele na goriškem odru, na katerem so nastopili Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Orkester ArsAtelier in solisti Rebeka Pregelj, Polona Plaznik, Sabina Gruden, Gašper Banovec in Marco Erzar: dirigent David Bandelj.
Božični koncert MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA, ki je nastal 18. decembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Slišali bomo krstno izvedbo šestih priredb slovenskih božičnih pesmi, ki so delo goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. K NEBU POVZDIGNIMO SOLZNE OČI Brede Šček in Filipa Terčelja, BODI POZDRAVLJENO, DETECE SVETO Jožeta Levičnika in Franca Kramarja ter znana iz Kramarjeve zbirke SLAVA BOGU NA VIŠAVAH: te so le nekatere skladbe, ki so izzvenele na goriškem odru, na katerem so nastopili Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Orkester ArsAtelier in solisti Rebeka Pregelj, Polona Plaznik, Sabina Gruden, Gašper Banovec in Marco Erzar: dirigent David Bandelj.
Slovenci v Italiji – vsaka dva tedna se v tem terminu objavljajo oddaje, ki nastajajo v sklopu Slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino. Prvenstveno sta to mesečni oddaji Mikser in Vklop. Mikser je glavna poglobitvena televizijska oddaja, tako v svoji studijski, kot v svoji magazinski različici, ki se stvarnosti slovenske manjšine v Italiji loteva iz najrazličnejših gledišč. Vklop pa je televizijska oddaja, ki nagovarja mladinsko publiko in nastaja ob sodelovanju izbrane skupine dijakov slovenskih višijih srednjih šol v Italiji.
Slovenci v Italiji – vsaka dva tedna se v tem terminu objavljajo oddaje, ki nastajajo v sklopu Slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino. Prvenstveno sta to mesečni oddaji Mikser in Vklop. Mikser je glavna poglobitvena televizijska oddaja, tako v svoji studijski, kot v svoji magazinski različici, ki se stvarnosti slovenske manjšine v Italiji loteva iz najrazličnejših gledišč. Vklop pa je televizijska oddaja, ki nagovarja mladinsko publiko in nastaja ob sodelovanju izbrane skupine dijakov slovenskih višijih srednjih šol v Italiji.
Kraška ohcet ni le največja etnografska prireditev slovenske narodne skupnosti v Italiji, temveč dogodek, ki zadnji avgustovski konec tedna v Repen prikliče malo morje ljudi. Letošnja izvedba, na kateri se je odvijala poroka med Dano in Ivanom, je bila prva po devetletnem premoru. Naša ekipa je sledila štiridnevnemu kraškemu slavju in se podala med mlade ter skušala razumeti, kaj je zanje bistvo te prireditve. “Kaj ti pomeni Kraška ohcet” in “ali bi se poročil/a na Kraški ohceti” to sta le dve izmed številnih vprašanj, ki smo jih postavili našim mladim. Prisluhnili boste lahko odgovorom in si ogledali reportažo priljubljene prireditve, ki po 54. letih ostaja še kako zanimiva in privlačna. Scenarij in režija Jari Jarc, realizacija VideoRefleks.
Kraška ohcet ni le največja etnografska prireditev slovenske narodne skupnosti v Italiji, temveč dogodek, ki zadnji avgustovski konec tedna v Repen prikliče malo morje ljudi. Letošnja izvedba, na kateri se je odvijala poroka med Dano in Ivanom, je bila prva po devetletnem premoru. Naša ekipa je sledila štiridnevnemu kraškemu slavju in se podala med mlade ter skušala razumeti, kaj je zanje bistvo te prireditve. “Kaj ti pomeni Kraška ohcet” in “ali bi se poročil/a na Kraški ohceti” to sta le dve izmed številnih vprašanj, ki smo jih postavili našim mladim. Prisluhnili boste lahko odgovorom in si ogledali reportažo priljubljene prireditve, ki po 54. letih ostaja še kako zanimiva in privlačna. Scenarij in režija Jari Jarc, realizacija VideoRefleks.
Nediške doline so plačale visok davek s pojavom izseljevanja in okoljske dagradacije. Čudovito ozemlje, bogato, razgibano in močno naravo, ki jo je oblikovalo kmečko delo, je hitro prerastel gozd. Izgubile so se terase, razgledi in značilni elementi podeželske arhitekture. Že nekaj let pa se majhna občina Srednje, v sodelovanju z drugimi lokalnimi akterji trudi in vlaga v perspektivo prihodnostni z obsežnimi projekti: gre za zagotovitev trajnostne prihodnosti s človeškega in okoljskega vidika. Ne gre za nostalgične ali domišljijske posege, temveč za solidne projekte, ki posegajo po najsodobnejših procesih teritorialnega razvoja in jih podpirajo. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o preporodu, ki bi v prihodnje lahko zajela tudi ostale doline v Benečiji. Produkcija Ianus Imagine Project.
Nediške doline so plačale visok davek s pojavom izseljevanja in okoljske dagradacije. Čudovito ozemlje, bogato, razgibano in močno naravo, ki jo je oblikovalo kmečko delo, je hitro prerastel gozd. Izgubile so se terase, razgledi in značilni elementi podeželske arhitekture. Že nekaj let pa se majhna občina Srednje, v sodelovanju z drugimi lokalnimi akterji trudi in vlaga v perspektivo prihodnostni z obsežnimi projekti: gre za zagotovitev trajnostne prihodnosti s človeškega in okoljskega vidika. Ne gre za nostalgične ali domišljijske posege, temveč za solidne projekte, ki posegajo po najsodobnejših procesih teritorialnega razvoja in jih podpirajo. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o preporodu, ki bi v prihodnje lahko zajela tudi ostale doline v Benečiji. Produkcija Ianus Imagine Project.