Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Gosta oddaje sta sodelavec Zveze Slovencev po svetu - Unione Emigrati Sloveni Fabia Ferrolija in tajnik Zveze, zgodovinar, Alekseja Kalca. Tema pogovora je projekt oz. Dokumentarni film z naslovom OSTANEN - RIMANGO, v katerem so zbrana pričevanja beneških izseljencev. Z gostoma se pogovarja Mairim Cheber, ki je z Natašo Ferletič, Luano Grilanc in Janom Leopolijem tudi sourednica oddaje. Režijo podpisuje Jan Leopoli.
Gosta oddaje sta sodelavec Zveze Slovencev po svetu - Unione Emigrati Sloveni Fabia Ferrolija in tajnik Zveze, zgodovinar, Alekseja Kalca. Tema pogovora je projekt oz. Dokumentarni film z naslovom OSTANEN - RIMANGO, v katerem so zbrana pričevanja beneških izseljencev. Z gostoma se pogovarja Mairim Cheber, ki je z Natašo Ferletič, Luano Grilanc in Janom Leopolijem tudi sourednica oddaje. Režijo podpisuje Jan Leopoli.
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami. Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu. Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji. Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami. Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu. Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji. Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTV SLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta. Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018. Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.
Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTV SLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta. Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018. Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
V daljno Avstralijo, deželo priseljencev, so odšli tudi mnogi Slovenci. Največ se jih je - dobesedno na drug konec sveta - odselilo po drugi svetovni vojni. A Avstralija za mlade ostaja zanimiva, v Melbournu smo srečali kar nekaj Slovencev,
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Zgodovina Višarij je zgodba o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinske, germanske in slovanske. To je kraj velike duhovnosti, ki je prestal preizkus časa, čeprav sta turizem in sodoben način pohodništva, ki se je razvil ob svetišču, močno spremenila način in namene obiska te čudovite točke s pogledom na Julijske Alpe. Zaradi svoje svetosti in zgodovine pa so Višarje kraj brez meja, stičišče različnih narodov in jezikov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini in razvoju svetišča in zaselka na Višarjah skozi pričevanja zgodovinarja, duhovnika in domačinov. Dvojnost svetega in posvetnega še krepi čar tega kraja, vezanega na tradicijo, ki ga izjemna slikovitost okolja uvršča med najbolj priljubljena svetišča in izletniške točke daleč naokrog.
Zgodovina Višarij je zgodba o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinske, germanske in slovanske. To je kraj velike duhovnosti, ki je prestal preizkus časa, čeprav sta turizem in sodoben način pohodništva, ki se je razvil ob svetišču, močno spremenila način in namene obiska te čudovite točke s pogledom na Julijske Alpe. Zaradi svoje svetosti in zgodovine pa so Višarje kraj brez meja, stičišče različnih narodov in jezikov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini in razvoju svetišča in zaselka na Višarjah skozi pričevanja zgodovinarja, duhovnika in domačinov. Dvojnost svetega in posvetnega še krepi čar tega kraja, vezanega na tradicijo, ki ga izjemna slikovitost okolja uvršča med najbolj priljubljena svetišča in izletniške točke daleč naokrog.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi je pred kratkim praznovala 50. obletnico delovanja. V studiu se o ljudskih plesih, narodnih nošah, nesnovni kulturni dediščini in popularizaciji folklornih plesov voditeljica Mairim Cheber pogovarja s člani TFS Stu ledi Bruno Manin, Marijanom Spetičem in Petrom Suhadolcem. Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli. Režija Luana Grilanc.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi je pred kratkim praznovala 50. obletnico delovanja. V studiu se o ljudskih plesih, narodnih nošah, nesnovni kulturni dediščini in popularizaciji folklornih plesov voditeljica Mairim Cheber pogovarja s člani TFS Stu ledi Bruno Manin, Marijanom Spetičem in Petrom Suhadolcem. Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli. Režija Luana Grilanc.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.
Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.
Gost v studiu je prejemnik Vesne za režijo na letošnjem Festivalu slovenskega filma Portorož Ivan Gergolet, režiser in scenarist celovečerca MOŽ BREZ KRIVDE – L'UOMO SENZA COLPA. V svojem prvem celovečercu Gergolet koplje globoko po človekovi naravi in nenazadnje morali, ko odpira vprašanje posledic azbesta. V filmu preizprašuje tudi gledalčevo stopnjo empatije; koliko sočutja si zasluži posameznik, ki se v življenju ni zmenil za nikogaršnjo bolečino? Voditeljica oddaje je Mairim Cheber, režijo podpisuje Jan Leopoli. Oddajo bogati še prispevek Pesmi devetih noči.
Gost v studiu je prejemnik Vesne za režijo na letošnjem Festivalu slovenskega filma Portorož Ivan Gergolet, režiser in scenarist celovečerca MOŽ BREZ KRIVDE – L'UOMO SENZA COLPA. V svojem prvem celovečercu Gergolet koplje globoko po človekovi naravi in nenazadnje morali, ko odpira vprašanje posledic azbesta. V filmu preizprašuje tudi gledalčevo stopnjo empatije; koliko sočutja si zasluži posameznik, ki se v življenju ni zmenil za nikogaršnjo bolečino? Voditeljica oddaje je Mairim Cheber, režijo podpisuje Jan Leopoli. Oddajo bogati še prispevek Pesmi devetih noči.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Tema oddaje so povodnji, ki so v preteklih mesecih prizadejale Slovenijo. V studiu se z voditeljico Mairim Cheber pogovarjajo poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, vremenoslovec pri deželni meteorološki opazovalnici OSMER ARPA Furio Pieri in direktor službe za varstvo pri Deželi Furlaniji Julijski krajini Fabio Cella. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, režija Luana Grilanc.
Tema oddaje so povodnji, ki so v preteklih mesecih prizadejale Slovenijo. V studiu se z voditeljico Mairim Cheber pogovarjajo poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, vremenoslovec pri deželni meteorološki opazovalnici OSMER ARPA Furio Pieri in direktor službe za varstvo pri Deželi Furlaniji Julijski krajini Fabio Cella. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, režija Luana Grilanc.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tokratni gost mesečne mladinske oddaje VKLOP je filozof in profesor Jernej Šček, avtor knjige Kavarna Italija, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Šček spregovori o pomenu humanizma v današnjem svetu, filozofiji danes ter knjigi, v kateri so zbrani pogovori z italijanskimi intelektualci. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov iz Trsta in Gorice. Ob voditeljici Barbari Ferluga so tokrat v studiu Hana Cepar, Elena Vittorelli Fabioli in Ivan Visintin. Uredništvo oddaje sestavljajo režiser Jan Leopoli, Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Tokratni gost mesečne mladinske oddaje VKLOP je filozof in profesor Jernej Šček, avtor knjige Kavarna Italija, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Šček spregovori o pomenu humanizma v današnjem svetu, filozofiji danes ter knjigi, v kateri so zbrani pogovori z italijanskimi intelektualci. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov iz Trsta in Gorice. Ob voditeljici Barbari Ferluga so tokrat v studiu Hana Cepar, Elena Vittorelli Fabioli in Ivan Visintin. Uredništvo oddaje sestavljajo režiser Jan Leopoli, Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.
Kontrasti – Mladi se predstavijo je TV serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. V tretji epizodi 4. sezone bo občinstvo lahko spoznalo dva portretiranca, ki spregovorita o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik in prihodnost, mlada pevka Tijana Borić – Tish in ilustrator Jurij Devetak. Avtor tokratne oddaje je Jan Devetak.
Kontrasti – Mladi se predstavijo je TV serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. V tretji epizodi 4. sezone bo občinstvo lahko spoznalo dva portretiranca, ki spregovorita o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik in prihodnost, mlada pevka Tijana Borić – Tish in ilustrator Jurij Devetak. Avtor tokratne oddaje je Jan Devetak.
KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija portretov mladih iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih, delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. V tokratni oddaji se predstavljata Caterina Sinigoi, devetnajstletna profesionalna športnica iz Nabrežine in Cristian Visintin, ki je vrsto let sodeloval na radiu in televiziji, trenutno dela kot finančni analitik. Režijo podpisuje Alexander Faganel.
KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija portretov mladih iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih, delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. V tokratni oddaji se predstavljata Caterina Sinigoi, devetnajstletna profesionalna športnica iz Nabrežine in Cristian Visintin, ki je vrsto let sodeloval na radiu in televiziji, trenutno dela kot finančni analitik. Režijo podpisuje Alexander Faganel.
TV oddaja KONTRASTI stopa v svojo 4. sezono. V oddaji, kjer se predstavljajo mladi, bomo tokrat spoznali doberdobskega glasbenika Aleša Lavrenčiča in goriško manekenko Mario Vittorio – Marvi Nanut. Delavna in energična, oba že doma “v svetu” , mladim letom navkljub, sta oba tudi trdno zasidrana v naš prostor, kjer tudi vidita svojo prihodnost. Mogoče ne jutri, verjetno pojutrišnjem… Oddajo je za Slovenski program RAI sproduciral goriški Kinoatelje, režijo tokrat podpisuje Peter Persoglia.
TV oddaja KONTRASTI stopa v svojo 4. sezono. V oddaji, kjer se predstavljajo mladi, bomo tokrat spoznali doberdobskega glasbenika Aleša Lavrenčiča in goriško manekenko Mario Vittorio – Marvi Nanut. Delavna in energična, oba že doma “v svetu” , mladim letom navkljub, sta oba tudi trdno zasidrana v naš prostor, kjer tudi vidita svojo prihodnost. Mogoče ne jutri, verjetno pojutrišnjem… Oddajo je za Slovenski program RAI sproduciral goriški Kinoatelje, režijo tokrat podpisuje Peter Persoglia.
Dokumentarni film se loteva odkritja utrdbe nad Solbico v Dolini Rezije. Stara krajevna legenda je pripovedovala o gradu na vrhu gore, ki naj bi v antičnih časih stal nad vasjo. Kraj se imenuje Ta-na Rado ( Tam na gradu, v italijanščini Monte Castello). Po začetnih poskusnih sondiranjih, se je leta 2018 začela akcija izkopavanja. Na ploskem vrhu Ta-na Rado so arheologi odkrili temelje več stavb, prislonjenih na nekdanje obzidje in različne predmete, ki so se ohranili znotraj utrdbe iz 4. stoletja. Ob zgodovinski pripovedi razkriva dokumentarec skriti šarm Doline Rezije, njene divje narave in enkratnega okolja; razkriva tudi drobce o izredno težkem življenju staroselcev tega, tako odročnega, a vendar enkratnega gorskega zaselka. Film je realiziralo podjetje Spiral Publishing.
Dokumentarni film se loteva odkritja utrdbe nad Solbico v Dolini Rezije. Stara krajevna legenda je pripovedovala o gradu na vrhu gore, ki naj bi v antičnih časih stal nad vasjo. Kraj se imenuje Ta-na Rado ( Tam na gradu, v italijanščini Monte Castello). Po začetnih poskusnih sondiranjih, se je leta 2018 začela akcija izkopavanja. Na ploskem vrhu Ta-na Rado so arheologi odkrili temelje več stavb, prislonjenih na nekdanje obzidje in različne predmete, ki so se ohranili znotraj utrdbe iz 4. stoletja. Ob zgodovinski pripovedi razkriva dokumentarec skriti šarm Doline Rezije, njene divje narave in enkratnega okolja; razkriva tudi drobce o izredno težkem življenju staroselcev tega, tako odročnega, a vendar enkratnega gorskega zaselka. Film je realiziralo podjetje Spiral Publishing.