Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.
Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.
Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Vsebina oddaje: Potrebe po paliativni oskrbi so zaradi staranja prebivalstva in neozdravljivih bolezni, denimo raka, vse večje. V Majšperku so podpisali pogodbo o gradnji dveh objektov za Center integrirane oskrbe Dijaki, ki obiskujejo lovske krožke, so danes v Mariboru tekmovali in spoznavali delo v loviščih. Osnovnošolci iz Kungote so tudi odlični kuharji, njihovo juho so stregli v restavraciji večjega trgovskega centra. Festival Odprte hiše ponuja vpogled v najsodobnejše arhitekturne projekte - zasebne domove in javne ustanove. V galeriji Društva likovnih umentikov je na ogled razstava treh nagrajenk Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal. V četrti košarkarski ligi sta znani obe ekipi, ki napredujeta med tretjeligaše. To sta Košarkarska šola Miklavž in Nazarje. Gost: STOJAN SKALICKY, arhitekt
Vsebina oddaje: Potrebe po paliativni oskrbi so zaradi staranja prebivalstva in neozdravljivih bolezni, denimo raka, vse večje. V Majšperku so podpisali pogodbo o gradnji dveh objektov za Center integrirane oskrbe Dijaki, ki obiskujejo lovske krožke, so danes v Mariboru tekmovali in spoznavali delo v loviščih. Osnovnošolci iz Kungote so tudi odlični kuharji, njihovo juho so stregli v restavraciji večjega trgovskega centra. Festival Odprte hiše ponuja vpogled v najsodobnejše arhitekturne projekte - zasebne domove in javne ustanove. V galeriji Društva likovnih umentikov je na ogled razstava treh nagrajenk Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal. V četrti košarkarski ligi sta znani obe ekipi, ki napredujeta med tretjeligaše. To sta Košarkarska šola Miklavž in Nazarje. Gost: STOJAN SKALICKY, arhitekt
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.
Na Biotehniški šoli Maribor je potekalo zanimivo tekmovanje Male zelene celice. Na njem se v znanju in veščinah pomerijo dijaki, ki obiskujejo lovski krožek. Pri Lovski zvezi Slovenije so nad zanimanjem mladih za lovstvo pozitivno presenečeni, saj je pomladitev njihovih vrst nujna.
Na Biotehniški šoli Maribor je potekalo zanimivo tekmovanje Male zelene celice. Na njem se v znanju in veščinah pomerijo dijaki, ki obiskujejo lovski krožek. Pri Lovski zvezi Slovenije so nad zanimanjem mladih za lovstvo pozitivno presenečeni, saj je pomladitev njihovih vrst nujna.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
Tudi letos na Goriškem snujejo 150 programskih dogodkov, ki bodo kulturni in čezmejni. Ni pa še jasno, kaj bo z javnim zavodom GO2025!. O tem bodo novogoriški svetniki odločali v četrtek. Satatut pravi, da zavod deluje do konca tega leta, a predlagajo, da ga še naprej ohranijo pri življenju zaradi upravljanja z zapuščino EPK-ja. V jutranjiku tudi o tem: - Vlada naj bi odločala o razveljavitvi imenovanja Mirošiča za veleposlanika v Rimu - Občina Piran lovi rok za sprejem prostorskega načrta - Rokometni obračun s Hrvati odločilnega pomena v boju za polfinale
Tudi letos na Goriškem snujejo 150 programskih dogodkov, ki bodo kulturni in čezmejni. Ni pa še jasno, kaj bo z javnim zavodom GO2025!. O tem bodo novogoriški svetniki odločali v četrtek. Satatut pravi, da zavod deluje do konca tega leta, a predlagajo, da ga še naprej ohranijo pri življenju zaradi upravljanja z zapuščino EPK-ja. V jutranjiku tudi o tem: - Vlada naj bi odločala o razveljavitvi imenovanja Mirošiča za veleposlanika v Rimu - Občina Piran lovi rok za sprejem prostorskega načrta - Rokometni obračun s Hrvati odločilnega pomena v boju za polfinale
Po izjemno uspešnem uvodu v sezono smučarske skakalke tekme nadaljujejo v Lillehammerju. Ema Klinec bo na prvi preizkušnji na olimpijskem prizorišču skakala v rumeni majici vodilne v skupnem seštevku. A rezerve ostajajo, posebej pri Niki Križnar, ki lovi pravo formo, malenkosti pa lahko popravi tudi Urša Bogataj. Spremljajte neposredni prenos iz Norveške, ki ga bo komentiral Miha Mišič.
Po izjemno uspešnem uvodu v sezono smučarske skakalke tekme nadaljujejo v Lillehammerju. Ema Klinec bo na prvi preizkušnji na olimpijskem prizorišču skakala v rumeni majici vodilne v skupnem seštevku. A rezerve ostajajo, posebej pri Niki Križnar, ki lovi pravo formo, malenkosti pa lahko popravi tudi Urša Bogataj. Spremljajte neposredni prenos iz Norveške, ki ga bo komentiral Miha Mišič.
Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na Ptuju se je danes ustavil kolesar Matjaž Golob iz Novega mesta, ki s kolesarjenjem ozavešča o celiakiji. Mladi iz Ptuja in nemškega Burghausna urejajo igrala v mestnem parku. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je množica romarjev iz severovzhodne Slovenije napotila na Ptujsko Goro. V Dominikanskem samostanu na Ptuju so odprli posebno - izvenevropsko - arheološko razstavo Od puščave do mize. Evropski prvaki - strelci lovci, odhajajo na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Kolegi na Radiu Maribor že testirajo nove studijske prostore. Voditeljica: Jasmina Gregorec
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na Ptuju se je danes ustavil kolesar Matjaž Golob iz Novega mesta, ki s kolesarjenjem ozavešča o celiakiji. Mladi iz Ptuja in nemškega Burghausna urejajo igrala v mestnem parku. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je množica romarjev iz severovzhodne Slovenije napotila na Ptujsko Goro. V Dominikanskem samostanu na Ptuju so odprli posebno - izvenevropsko - arheološko razstavo Od puščave do mize. Evropski prvaki - strelci lovci, odhajajo na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Kolegi na Radiu Maribor že testirajo nove studijske prostore. Voditeljica: Jasmina Gregorec
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Le nekaj dni nas še loči od osrednje kmetijsko-živilske prireditve pri nas, sejma Agra v Gornji Radgoni, ko se bodo na njem spet zvrstile predstavitve sodobne tehnike, opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo in bodo organizirana tudi številna strokovna srečanja. Pri tem bodo v ospredju aktualne teme, kot je denimo preusmeritev v trajnostno kmetovanje. Prav k temu stremi Permakulturni inštitut Maribor, ki bo v okviru samooskrbne skupnosti Lipa povezal kmete s kupci in jih hkrati usmeriti v trajnostno kmetovanje.
Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Majo B. Kranjc smo že lahko spoznali kot pesnico, ki je leta 2024 objavila prvenec Mreža na dlani, konec lanskega leta je izšel njen prvi roman Klopotec in skoraj hkrati je prejela še nagrado modra ptica za še neobjavljeno delo, tako da bomo njen drugi roman lahko brali že letos! Zdi se, da je Maja B. Kranjc doživela nenaden ustvarjalni razcvet, a pravzaprav gre za vseživljenjsko gojenje veščine, saj v pesniški zbirki Mreža na dlani lahko preberemo, da se s poezijo sooča že od otroštva. Avtorico je pot vodila od dramaturgije do psihologije, zato nas ne preseneča, da se roman Klopotec ne razpira v široko zastavljeno zgodbo, temveč gre v globino in se odvija na ravni čustev, notranjih doživljanj in odnosov. Vse zunanje praktično odpade, v kratkih poglavjih se izmenjujeta glasova Vere in njene hčerke Nine, zadaj slišimo zvok klopotca, ki je včasih tišji in počasnejši, spet drugič pa glasno tolče v neusmiljenem ritmu. Klopotec iz naslova je osrednja metafora romana, je tisto, kar si mati in hči delita, čeprav tega dolgo ne vesta. Obe ga čutita v trebuhu in v prsih, ta klopotec, ki je pravzaprav ime za tesnobo in osamljenost. Vsaka zase se v samoti borita s temi občutki. Kar ju združuje, ju hkrati tudi ločuje, zaradi tesnobe se ogradita tako druga od druge kot tudi od sveta nasploh. V ospredju romana je zapleten odnos med materjo in hčerjo. Vera je mamo izgubila, ko je bila še otrok. Njeno otroštvo se je takrat končalo, saj je morala stopiti v prevelike mamine čevlje in prevzeti skrb za starejšega, a manj zrelega brata. Strogi oče je pričakoval, da bo prevzela gospodinjsko in skrbstveno delo ter da bo odgovorna, vestna in resna. Merila, ki so veljala zanjo, so bila za njenega brata drugačna, bolj ohlapna. Morda si zato kasneje ne želi otrok, morda je skrbela že dovolj. Verina želja je bila, da bi živela sama, da bi učila in pisala, zato se sprva ne želi vezati s Tinetom, ki jo sicer očara, a čuti, da je med njima preveč razlik. Njeno življenje se zasuče v drugo smer, ko zanosi. Otrok jo je prisilil k vrnitvi k Tinetu, razmišlja Vera, in ta otrok jo od njega začne oddaljevati. Tine je presrečen, ona pa je obupana v krču poporodne depresije. Občutek osamljenosti se dodatno poglablja zaradi stigme. Komu bi sploh lahko povedala, da otrok v njeno življenje ni prinesel veselja, ampak še več skrbi in bolečine? Uteho začne iskati v alkoholu. Medtem že zaslišimo drugi pripovedni glas: Nina ponudi otroški pogled na Vero, Tineta in njun odnos. Začutimo lahko njeno željo po materini toplini, a Vera tega ne zmore. Po ločitvi se odnos med materjo in hčerjo le še ohladi, Vera je do Nine stroga, nepopustljiva in nadzorovalna. Nina možnost drugačnega življenja vidi z Bojanom in ko z njim nepričakovano zanosi, se veseli nove družine, ki jo bosta skupaj ustvarila. A mladostna idealizacija kaj kmalu zbledi, saj je Bojan nasilen in oblastniški, k čemur njegove težave z alkoholom ne pripomorejo. Tako Vero kot Nino spremljamo od dekliških let naprej, roman pa spretno preskakuje v času, saj prizore filmsko niza v kratkih poglavjih. Dogajanje je razpeto v širok časovni lok, a ni preobloženo. Avtorica Maja B. Kranjc je precizno odbrala ključne momente za razvoj glavnih junakinj, ker pa je roman tako zelo osredotočen na notranjost Vere in Nine, se bralci težko orientiramo, kje in kdaj se pravzaprav nahajamo. Ko se Vera loči od Tineta, izvemo, da se je osamosvojila na isti dan kot država – šele na tem mestu je prvič jasno, kdaj se zgodba dogaja in to je ena redkih orientacijskih točk v romanu. Roman se tako zelo osredotoča na notranjost, na tisto, kar se dogaja v posameznici, in na tisto, kar se dogaja v družinski celici, da popolnoma odmisli širšo, družbeno dimenzijo. Posebej za Ninino zgodbo se občasno zdi, da bi se lahko dogajala tudi petdeset let prej, le v njenih pogovorih s samozavestno, odločno in svobodomiselno prijateljico Sandro, ki jo spodbuja, naj Bojana zapusti, dobimo občutek, da se zgodba dogaja v sedanjosti oziroma bližnji preteklosti. Lažje bi razumeli tudi Verin občutek osamljenosti, krivde in sramu ob poporodni depresiji, ki je sicer še danes tabu, a vseeno nekaj, o čemer smo bolj ozaveščeni kot v poznih sedemdesetih oziroma zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Vera najverjetneje sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Poleg psihološkega raziskovanja likov se roman osredinja tudi na vzorce, ki jih podedujemo od prednikov. Čeprav Verina mama v romanu nikoli ne spregovori, se izkaže, da je tudi ona čutila klopotec v trebuhu. Zgodba kaže nekakšno napredovanje, od Verine mame, ki s klopotcem ni zmogla živeti, prek Vere, ki se je z njim borila po svoje, z alkoholom in pisanjem poezije, do Nine, za katero lahko ob koncu optimistično upamo, da ji bo uspelo razbiti okove podedovane travme. Prav tako se zasveti možnost, da bosta Vera in Nina premostili razdaljo, ki se je z leti ustvarila med njima, ter vzpostavili bolj pristen in topel odnos. Roman tako deluje očiščevalno, saj sporoča, da je mogoče zaživeti drugače in da za to nikoli ni prepozno. Veliko vlogo pri tem ima za obe junakinji prav pisanje – to je poleg klopotca, ki se vrtinči v njunem drobovju, še ena stvar, ki jo imata skupno. S pisanjem ta klopotec pravzaprav premagujeta. Vera poezijo piše ponoči, ko ima čas in mir, Nina v najstniških letih poskuša tudi sama, a jo od pisanja odvrne prav Vera, ki njene pesmi brez dovoljenja pokaže stricu. Nina to občuti kot izdajo in pisanje za dolga leta opusti, želja pa v njej ponovno vzbrsti, ko se po ločitvi in bolezni sooča s svojo preteklostjo, s klopotcem. Roman je tako tudi svojevrstna hvalnica terapevtski in katarzični moči besed, izlitih na papir. Moški liki v romanu nastopajo samo obrobno, a vendarle je vredno omeniti, da jih je Maja B. Kranjc prikazala plastično, in ne zgolj stereotipno v vlogi antagonistov. Tine, Verin mož in Ninin oče, si želi, da bi družina ostala skupaj, a ga Verin hlad potiska vse dlje od doma. Ne on ne Vera nista dovolj čustveno opremljena, da bi odnos lahko rešila. Nina ima pravzaprav več lepih in toplih spominov nanj kot na Vero, pa vendar Tine v njenem življenju nima večje vloge in v celoti zbledi v Verini senci. Ninin partner Bojan je Tinetovo nasprotje, bolj je podoben Veri, saj je oblasten in obsojajoč, s taščo pa si delita tudi odvisnost od alkohola, na nek način postaneta zaveznika, zaradi česar postane Nina še bolj priklenjena nanj. Bojan je do Nine in do njunega sina Petra tako verbalno kot fizično nasilen, a se v ozadju nakazujejo tudi njegovi notranji boji, posebej z odvisnostjo, ki se je zmore rešiti. Roman je do njega prizanesljiv in dopušča, da se lahko spremeni, vendar pa z jasnim sporočilom, da gre za odnos, od katerega se mora Nina oddaljiti. Kdo smo brez tistih, na katere nas vežejo nevidne niti, se sprašuje roman Klopotec. Oblikujejo nas družina, odnosi, ki jih pletemo z ljudmi okoli sebe. Roman se osredotoča predvsem na družinske in partnerske vezi, na družino kot osnovno celico. Odsotnost širše družbene dimenzije sicer povzroča dezorientiranost v času in prostoru, po drugi strani pa ustvari toliko bolj precizno izrisane psihološke portrete glavnih junakinj. Dogajanje teče gladko in čeprav zajema dolgo obdobje, je avtorica dobro izbrala in izpostavila ključne momente v življenju protagonistk. Roman Klopotec je suveren prehod Maje B. Krajnc od poezije k prozi, pri čemer je avtorica ohranila poetičnost jezika in slogovno izpiljenost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je to tenkočuten roman, ki bo gotovo nagovoril marsikaterega bralca, in predvsem bralke, in da se že veselimo njenega drugega romana.
Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Majo B. Kranjc smo že lahko spoznali kot pesnico, ki je leta 2024 objavila prvenec Mreža na dlani, konec lanskega leta je izšel njen prvi roman Klopotec in skoraj hkrati je prejela še nagrado modra ptica za še neobjavljeno delo, tako da bomo njen drugi roman lahko brali že letos! Zdi se, da je Maja B. Kranjc doživela nenaden ustvarjalni razcvet, a pravzaprav gre za vseživljenjsko gojenje veščine, saj v pesniški zbirki Mreža na dlani lahko preberemo, da se s poezijo sooča že od otroštva. Avtorico je pot vodila od dramaturgije do psihologije, zato nas ne preseneča, da se roman Klopotec ne razpira v široko zastavljeno zgodbo, temveč gre v globino in se odvija na ravni čustev, notranjih doživljanj in odnosov. Vse zunanje praktično odpade, v kratkih poglavjih se izmenjujeta glasova Vere in njene hčerke Nine, zadaj slišimo zvok klopotca, ki je včasih tišji in počasnejši, spet drugič pa glasno tolče v neusmiljenem ritmu. Klopotec iz naslova je osrednja metafora romana, je tisto, kar si mati in hči delita, čeprav tega dolgo ne vesta. Obe ga čutita v trebuhu in v prsih, ta klopotec, ki je pravzaprav ime za tesnobo in osamljenost. Vsaka zase se v samoti borita s temi občutki. Kar ju združuje, ju hkrati tudi ločuje, zaradi tesnobe se ogradita tako druga od druge kot tudi od sveta nasploh. V ospredju romana je zapleten odnos med materjo in hčerjo. Vera je mamo izgubila, ko je bila še otrok. Njeno otroštvo se je takrat končalo, saj je morala stopiti v prevelike mamine čevlje in prevzeti skrb za starejšega, a manj zrelega brata. Strogi oče je pričakoval, da bo prevzela gospodinjsko in skrbstveno delo ter da bo odgovorna, vestna in resna. Merila, ki so veljala zanjo, so bila za njenega brata drugačna, bolj ohlapna. Morda si zato kasneje ne želi otrok, morda je skrbela že dovolj. Verina želja je bila, da bi živela sama, da bi učila in pisala, zato se sprva ne želi vezati s Tinetom, ki jo sicer očara, a čuti, da je med njima preveč razlik. Njeno življenje se zasuče v drugo smer, ko zanosi. Otrok jo je prisilil k vrnitvi k Tinetu, razmišlja Vera, in ta otrok jo od njega začne oddaljevati. Tine je presrečen, ona pa je obupana v krču poporodne depresije. Občutek osamljenosti se dodatno poglablja zaradi stigme. Komu bi sploh lahko povedala, da otrok v njeno življenje ni prinesel veselja, ampak še več skrbi in bolečine? Uteho začne iskati v alkoholu. Medtem že zaslišimo drugi pripovedni glas: Nina ponudi otroški pogled na Vero, Tineta in njun odnos. Začutimo lahko njeno željo po materini toplini, a Vera tega ne zmore. Po ločitvi se odnos med materjo in hčerjo le še ohladi, Vera je do Nine stroga, nepopustljiva in nadzorovalna. Nina možnost drugačnega življenja vidi z Bojanom in ko z njim nepričakovano zanosi, se veseli nove družine, ki jo bosta skupaj ustvarila. A mladostna idealizacija kaj kmalu zbledi, saj je Bojan nasilen in oblastniški, k čemur njegove težave z alkoholom ne pripomorejo. Tako Vero kot Nino spremljamo od dekliških let naprej, roman pa spretno preskakuje v času, saj prizore filmsko niza v kratkih poglavjih. Dogajanje je razpeto v širok časovni lok, a ni preobloženo. Avtorica Maja B. Kranjc je precizno odbrala ključne momente za razvoj glavnih junakinj, ker pa je roman tako zelo osredotočen na notranjost Vere in Nine, se bralci težko orientiramo, kje in kdaj se pravzaprav nahajamo. Ko se Vera loči od Tineta, izvemo, da se je osamosvojila na isti dan kot država – šele na tem mestu je prvič jasno, kdaj se zgodba dogaja in to je ena redkih orientacijskih točk v romanu. Roman se tako zelo osredotoča na notranjost, na tisto, kar se dogaja v posameznici, in na tisto, kar se dogaja v družinski celici, da popolnoma odmisli širšo, družbeno dimenzijo. Posebej za Ninino zgodbo se občasno zdi, da bi se lahko dogajala tudi petdeset let prej, le v njenih pogovorih s samozavestno, odločno in svobodomiselno prijateljico Sandro, ki jo spodbuja, naj Bojana zapusti, dobimo občutek, da se zgodba dogaja v sedanjosti oziroma bližnji preteklosti. Lažje bi razumeli tudi Verin občutek osamljenosti, krivde in sramu ob poporodni depresiji, ki je sicer še danes tabu, a vseeno nekaj, o čemer smo bolj ozaveščeni kot v poznih sedemdesetih oziroma zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Vera najverjetneje sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Poleg psihološkega raziskovanja likov se roman osredinja tudi na vzorce, ki jih podedujemo od prednikov. Čeprav Verina mama v romanu nikoli ne spregovori, se izkaže, da je tudi ona čutila klopotec v trebuhu. Zgodba kaže nekakšno napredovanje, od Verine mame, ki s klopotcem ni zmogla živeti, prek Vere, ki se je z njim borila po svoje, z alkoholom in pisanjem poezije, do Nine, za katero lahko ob koncu optimistično upamo, da ji bo uspelo razbiti okove podedovane travme. Prav tako se zasveti možnost, da bosta Vera in Nina premostili razdaljo, ki se je z leti ustvarila med njima, ter vzpostavili bolj pristen in topel odnos. Roman tako deluje očiščevalno, saj sporoča, da je mogoče zaživeti drugače in da za to nikoli ni prepozno. Veliko vlogo pri tem ima za obe junakinji prav pisanje – to je poleg klopotca, ki se vrtinči v njunem drobovju, še ena stvar, ki jo imata skupno. S pisanjem ta klopotec pravzaprav premagujeta. Vera poezijo piše ponoči, ko ima čas in mir, Nina v najstniških letih poskuša tudi sama, a jo od pisanja odvrne prav Vera, ki njene pesmi brez dovoljenja pokaže stricu. Nina to občuti kot izdajo in pisanje za dolga leta opusti, želja pa v njej ponovno vzbrsti, ko se po ločitvi in bolezni sooča s svojo preteklostjo, s klopotcem. Roman je tako tudi svojevrstna hvalnica terapevtski in katarzični moči besed, izlitih na papir. Moški liki v romanu nastopajo samo obrobno, a vendarle je vredno omeniti, da jih je Maja B. Kranjc prikazala plastično, in ne zgolj stereotipno v vlogi antagonistov. Tine, Verin mož in Ninin oče, si želi, da bi družina ostala skupaj, a ga Verin hlad potiska vse dlje od doma. Ne on ne Vera nista dovolj čustveno opremljena, da bi odnos lahko rešila. Nina ima pravzaprav več lepih in toplih spominov nanj kot na Vero, pa vendar Tine v njenem življenju nima večje vloge in v celoti zbledi v Verini senci. Ninin partner Bojan je Tinetovo nasprotje, bolj je podoben Veri, saj je oblasten in obsojajoč, s taščo pa si delita tudi odvisnost od alkohola, na nek način postaneta zaveznika, zaradi česar postane Nina še bolj priklenjena nanj. Bojan je do Nine in do njunega sina Petra tako verbalno kot fizično nasilen, a se v ozadju nakazujejo tudi njegovi notranji boji, posebej z odvisnostjo, ki se je zmore rešiti. Roman je do njega prizanesljiv in dopušča, da se lahko spremeni, vendar pa z jasnim sporočilom, da gre za odnos, od katerega se mora Nina oddaljiti. Kdo smo brez tistih, na katere nas vežejo nevidne niti, se sprašuje roman Klopotec. Oblikujejo nas družina, odnosi, ki jih pletemo z ljudmi okoli sebe. Roman se osredotoča predvsem na družinske in partnerske vezi, na družino kot osnovno celico. Odsotnost širše družbene dimenzije sicer povzroča dezorientiranost v času in prostoru, po drugi strani pa ustvari toliko bolj precizno izrisane psihološke portrete glavnih junakinj. Dogajanje teče gladko in čeprav zajema dolgo obdobje, je avtorica dobro izbrala in izpostavila ključne momente v življenju protagonistk. Roman Klopotec je suveren prehod Maje B. Krajnc od poezije k prozi, pri čemer je avtorica ohranila poetičnost jezika in slogovno izpiljenost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je to tenkočuten roman, ki bo gotovo nagovoril marsikaterega bralca, in predvsem bralke, in da se že veselimo njenega drugega romana.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler od države zahteva odškodnino. Najnovejši podatki državnega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo marca 4200 manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Karierni sejem - priložnost študentov da spoznajo potencialne delodajalce. Vse več programov za izobraževanje odraslih. Na Festivalu oblikovanja, ki bo trajal še do jutri, vsak dan predstavijo poklice, za katere izobražujejo, med njimi je tudi medijski tehnik. Akademik Jesenšek o Prekmurščini nekoč in danes. Mariborske odbojkarice le še zmaga loči od naslova državnih prvakinj. Voditelj: Jasmina Gregorec Gostja: Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler od države zahteva odškodnino. Najnovejši podatki državnega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo marca 4200 manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Karierni sejem - priložnost študentov da spoznajo potencialne delodajalce. Vse več programov za izobraževanje odraslih. Na Festivalu oblikovanja, ki bo trajal še do jutri, vsak dan predstavijo poklice, za katere izobražujejo, med njimi je tudi medijski tehnik. Akademik Jesenšek o Prekmurščini nekoč in danes. Mariborske odbojkarice le še zmaga loči od naslova državnih prvakinj. Voditelj: Jasmina Gregorec Gostja: Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Lovci opažajo v zadnjih letih strmo upadanje števila srnjadi v loviščih in skokovito naraščanje populacije šakala. To pa ni velika težava samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji, kjer je šakal v nasprotju s slovensko prakso strogo zaščitena zver. Na to problematiko so slovenski lovci in njihovi kolegi na italijanski strani opozorili na včerajšnjem posvetu v Šempasu na Goriškem. Skupni poziv pa nameravajo nasloviti tudi na politične odločevalce obeh držav. V oddaji tudi o tem: - Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo. - S 1. novembrom se bodo podražili vrtci v občini Ilirska Bistrica. - Občani Pirana izbrali projekte, ki jih bo uresničil participativni proračun občine.
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji loči le še ena etapa. Prepričljivo vodstvo je nosilec rumene majice zadržal tudi po 20-i etapi, ko je v cilj prikolesaril skupaj z glavnino. Slavil je Avstralec Kaden Groves. Druge teme: - V Gazi od jutra ubitih več kot 50 ljudi, od teh skoraj polovica iskalcev pomoči. - Sirija in Izrael bosta nadaljevala pogovore za umiritev medetničnega nasilja v Suvajdi. - Kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi vplival na domove za starejše?
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji loči le še ena etapa. Prepričljivo vodstvo je nosilec rumene majice zadržal tudi po 20-i etapi, ko je v cilj prikolesaril skupaj z glavnino. Slavil je Avstralec Kaden Groves. Druge teme: - V Gazi od jutra ubitih več kot 50 ljudi, od teh skoraj polovica iskalcev pomoči. - Sirija in Izrael bosta nadaljevala pogovore za umiritev medetničnega nasilja v Suvajdi. - Kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi vplival na domove za starejše?
Po letu 2016, ko je Swatycomet prevzela ameriška skupina Weiler. Družili smo se z lovci in učenci v Šentilju, ter gasilci in otróki v Slovenski Bistrici. Pod Pohorjem so s šolarji tekmovali slovenski zimski junaki. Maribor je dobil tri nove knjigobežnice. V Mariboru so na ogled najboljši dosežki stop animacije z vsega sveta. Odbojkarice Nove KBM Branika so uspešno začele sezono. Voditelj: Matej Korošec Gostje: Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica Iva Vrhovšek, učenka devetega razreda Ajda Ftičar, učenka četrtega razreda
Po letu 2016, ko je Swatycomet prevzela ameriška skupina Weiler. Družili smo se z lovci in učenci v Šentilju, ter gasilci in otróki v Slovenski Bistrici. Pod Pohorjem so s šolarji tekmovali slovenski zimski junaki. Maribor je dobil tri nove knjigobežnice. V Mariboru so na ogled najboljši dosežki stop animacije z vsega sveta. Odbojkarice Nove KBM Branika so uspešno začele sezono. Voditelj: Matej Korošec Gostje: Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica Iva Vrhovšek, učenka devetega razreda Ajda Ftičar, učenka četrtega razreda
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.
Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.
Dan Evrope - kako Evropo doživljajo mladi. Tudi v Mariboru podpisujejo peticijo za podporo svetovnemu dnevu stop obrekovanju. V študentskem naselju so zasadili sadike vinske trte ter ponovno preuredili permakulturne gredice v večnamenski jedilni vrt. Z osnovnošolsko ekipo iz Pesnice smo govorili o nudenje prve pomoči. Del prireditev Festivala Lent se leto znova seli na oder na Dravi. Maribor v Domžalah lovi zaostanek za Olimpijo, ki zvečer gostuje pri Rudarju. Voditelj: Matej Korošec Gost: BORIS ČRNIČ, vodja stikov z javnostmi Narodni dom Maribor
Dan Evrope - kako Evropo doživljajo mladi. Tudi v Mariboru podpisujejo peticijo za podporo svetovnemu dnevu stop obrekovanju. V študentskem naselju so zasadili sadike vinske trte ter ponovno preuredili permakulturne gredice v večnamenski jedilni vrt. Z osnovnošolsko ekipo iz Pesnice smo govorili o nudenje prve pomoči. Del prireditev Festivala Lent se leto znova seli na oder na Dravi. Maribor v Domžalah lovi zaostanek za Olimpijo, ki zvečer gostuje pri Rudarju. Voditelj: Matej Korošec Gost: BORIS ČRNIČ, vodja stikov z javnostmi Narodni dom Maribor
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico
Teden dni nas še loči od začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb. Tudi med počitnicami so šole objavljale razpise. V jutranjiku tudi o tem, da imajo vsi starši - zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju -, ki svojega otroka na prvi šolski dan pospremijo v šolo, pravico do dodatnega dne izrednega dopusta. V Jutranjiku tudi o tem: - Rusija in Ukrajina izmenjali 300 ujetnikov - Zaposleni starši morajo delodajalca zaprositi za izredni dopust, če želijo prvega septembra s prvošolcem v šolo - Uprava za pomorstvo vzpostavlja evropsko enotno okno in nov način upravljanja pomorskega prometa - Ukrajinci, ki živijo v Anakranu, obeležili dan nedovisnosti
Teden dni nas še loči od začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb. Tudi med počitnicami so šole objavljale razpise. V jutranjiku tudi o tem, da imajo vsi starši - zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju -, ki svojega otroka na prvi šolski dan pospremijo v šolo, pravico do dodatnega dne izrednega dopusta. V Jutranjiku tudi o tem: - Rusija in Ukrajina izmenjali 300 ujetnikov - Zaposleni starši morajo delodajalca zaprositi za izredni dopust, če želijo prvega septembra s prvošolcem v šolo - Uprava za pomorstvo vzpostavlja evropsko enotno okno in nov način upravljanja pomorskega prometa - Ukrajinci, ki živijo v Anakranu, obeležili dan nedovisnosti
Od oktobra bodo prebivalci Benedikta in Sv. Ane imeli svojega družinskega zdravnika. Bodoči študenti lahko ta teden obiskujejo tečaje matematike in mehanike. Slušatelji Poveljniško-štabne šole in kandidati Šole za častnike bodo jutri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru ob koncu šolanja podelili priznanja. Aleš Novak je novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja. Ali obstaja umetnost, ki je domena žensk? Dober teden nas loči od začetka odbojkarskega državnega prvenstva. Igralci Maribora bodo zadnji dve pripravljalni tekmi odigrali na Skerbinjekovem memorialu, ki bo jutri in v soboto v dvorani Tabor. Po kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v sabljanju, ki so ga leta 2015 pripravili v Mariboru, sredi oktobra v mesto prihaja še svetovno veteransko prvenstvo. Ob koncu oddaje pa še v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so danes pripravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: Polkovnik PETER ZAKRAJŠEK, namestnik poveljnika Centra vojaških šol
Od oktobra bodo prebivalci Benedikta in Sv. Ane imeli svojega družinskega zdravnika. Bodoči študenti lahko ta teden obiskujejo tečaje matematike in mehanike. Slušatelji Poveljniško-štabne šole in kandidati Šole za častnike bodo jutri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru ob koncu šolanja podelili priznanja. Aleš Novak je novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja. Ali obstaja umetnost, ki je domena žensk? Dober teden nas loči od začetka odbojkarskega državnega prvenstva. Igralci Maribora bodo zadnji dve pripravljalni tekmi odigrali na Skerbinjekovem memorialu, ki bo jutri in v soboto v dvorani Tabor. Po kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v sabljanju, ki so ga leta 2015 pripravili v Mariboru, sredi oktobra v mesto prihaja še svetovno veteransko prvenstvo. Ob koncu oddaje pa še v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so danes pripravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: Polkovnik PETER ZAKRAJŠEK, namestnik poveljnika Centra vojaških šol
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Po odličnih nastopih v Ameriki Ilki Štuhec danes v Mariboru pripravljajo sprejem. Pred univerzo protestniki opozarjajo na nadlegovanje in mobing med zaposlenimi na Univerzi. Prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru bodo tudi letošnjo zimo morali preživeti pod dežniki, s katerimi nikakor niso zadovoljni. Še slab mesec dni ima vlada, da sprejme odločitev o umestitvi trase hitre ceste na Koroško od avtoceste pri Arji vasi do Velenja. Slovenski obrtnik leta 2016 je Štefan Pavlinjek - ustanovitelj in lastnik podjetja Roto. V današnji podobi Maribora in Ljubljane je še vedno čutiti vpliv in dejavnost županov iz preteklosti. Nogometne prvoligaše loči od nekajtedenskega odmora le še po ena tekma. Tovarna podjemov - začetek zgobe o uspehu mnogih zagonskih podjetij. Voditeljici: Duška Lah in Franja Pižmoht Gosti: ANDRAŽ LEITGEB, soustanovitelj in vodja razvoja podjetja ADORA MED ZEDIN SALKANOVIĆ, razvoj podjetja ADORA MED Mag. JURE VERHOVNIK, Tovarna podjemov - podjetniški inkubator Univerze v Mariboru GAŠPER GLAVAR, podjetniška skupina Hellocal
Po odličnih nastopih v Ameriki Ilki Štuhec danes v Mariboru pripravljajo sprejem. Pred univerzo protestniki opozarjajo na nadlegovanje in mobing med zaposlenimi na Univerzi. Prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru bodo tudi letošnjo zimo morali preživeti pod dežniki, s katerimi nikakor niso zadovoljni. Še slab mesec dni ima vlada, da sprejme odločitev o umestitvi trase hitre ceste na Koroško od avtoceste pri Arji vasi do Velenja. Slovenski obrtnik leta 2016 je Štefan Pavlinjek - ustanovitelj in lastnik podjetja Roto. V današnji podobi Maribora in Ljubljane je še vedno čutiti vpliv in dejavnost županov iz preteklosti. Nogometne prvoligaše loči od nekajtedenskega odmora le še po ena tekma. Tovarna podjemov - začetek zgobe o uspehu mnogih zagonskih podjetij. Voditeljici: Duška Lah in Franja Pižmoht Gosti: ANDRAŽ LEITGEB, soustanovitelj in vodja razvoja podjetja ADORA MED ZEDIN SALKANOVIĆ, razvoj podjetja ADORA MED Mag. JURE VERHOVNIK, Tovarna podjemov - podjetniški inkubator Univerze v Mariboru GAŠPER GLAVAR, podjetniška skupina Hellocal
Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.
Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.
Na Mestni občini Maribor te dni vznemirjajo zapleti z vodjo županovega kabineta Marjetko Kristofić Jamnik. V Kidričevem odvzeli vzorce tal, ki bodo pokazali, kakšna je kakovost zemlje. Pred približno pol ure se je končala seja sveta zavoda UKC Maribor. Na njej so znova odprli temo pomanjkanja anesteziologov. Konec nestrpnega čakanja za maturante - rezultati so znani. Velenjsko mestno plažo ob jezeru so odprli letos že 23. junija. Voda se je v teh vročih dneh segrela do 24 stopinj celzija, vodni park, ki ga je uredila občina pa je obiskovalcem na voljo brezplačno, na voljo je tudi ogromno napihljivo igralo za 50 uporabnikov hkrati. V Fotogaleriji Stolp tudi to poletje tradicionalno pripravljajo razstavo mlajše generacije perspektivnih slovenskih fotografov med 20. in 30. letom starosti. Od olimpijskih iger v Riu de Janeiru nas loči le še slab mesec. Prejšnji teden je uradno vabilo za udeležbo prejel plavalec mariborskega Branika Martin Bau. V petek zvečer je v občini Podlehnik prišlo do požara, ogenj je izbruhnil v gospodarskem objektu tik ob stanovanjski hiši. Voditeljica: Duška Lah Gost: DR. FRANC ŽERDIN, predsednik razvojnega sveta za turizem Velenje
Na Mestni občini Maribor te dni vznemirjajo zapleti z vodjo županovega kabineta Marjetko Kristofić Jamnik. V Kidričevem odvzeli vzorce tal, ki bodo pokazali, kakšna je kakovost zemlje. Pred približno pol ure se je končala seja sveta zavoda UKC Maribor. Na njej so znova odprli temo pomanjkanja anesteziologov. Konec nestrpnega čakanja za maturante - rezultati so znani. Velenjsko mestno plažo ob jezeru so odprli letos že 23. junija. Voda se je v teh vročih dneh segrela do 24 stopinj celzija, vodni park, ki ga je uredila občina pa je obiskovalcem na voljo brezplačno, na voljo je tudi ogromno napihljivo igralo za 50 uporabnikov hkrati. V Fotogaleriji Stolp tudi to poletje tradicionalno pripravljajo razstavo mlajše generacije perspektivnih slovenskih fotografov med 20. in 30. letom starosti. Od olimpijskih iger v Riu de Janeiru nas loči le še slab mesec. Prejšnji teden je uradno vabilo za udeležbo prejel plavalec mariborskega Branika Martin Bau. V petek zvečer je v občini Podlehnik prišlo do požara, ogenj je izbruhnil v gospodarskem objektu tik ob stanovanjski hiši. Voditeljica: Duška Lah Gost: DR. FRANC ŽERDIN, predsednik razvojnega sveta za turizem Velenje
Festival Lent se je za leto dni poslôvil, bo prihodnje leto glavni oder znova na Dravi? Počitnice so se začele, na poti do morja pa se številni tudi ta vikend niso mogli izogniti gneči in zastojem. Družba za upravljanje terjatev bank kupila prostore propadle Tovarne vozil Maribor. Mariborski vodovodje poskrbél, da psi v vročih poletnih mesecih ne bodo žejni. Medtem ko dijake, ki so opravljali splošno maturo, od rezultatov loči še nekaj dni, je nestrpnega čakanja konec za dijake poklicne mature. Ti so danes izvedeli, kakšen uspeh so dosegli na maturi. Zlasti ob nenadnih pomorih čebel ali boleznih drugih živali sadovnjakov, očitki vselej naprej letijo na lastnie bližnjim kmetijskih zemljišč ali sadovnjakov. A včasih neupravičeno, kajti nekateri si kljub škropljenju prizadevajo tudi za čim bolj naravi prijazno pridelavo. Voditeljica: Jasmina Gregorec Gost: VLADIMIR RUKAVINA, DIREKTOR NARODNEGA DOMA
Festival Lent se je za leto dni poslôvil, bo prihodnje leto glavni oder znova na Dravi? Počitnice so se začele, na poti do morja pa se številni tudi ta vikend niso mogli izogniti gneči in zastojem. Družba za upravljanje terjatev bank kupila prostore propadle Tovarne vozil Maribor. Mariborski vodovodje poskrbél, da psi v vročih poletnih mesecih ne bodo žejni. Medtem ko dijake, ki so opravljali splošno maturo, od rezultatov loči še nekaj dni, je nestrpnega čakanja konec za dijake poklicne mature. Ti so danes izvedeli, kakšen uspeh so dosegli na maturi. Zlasti ob nenadnih pomorih čebel ali boleznih drugih živali sadovnjakov, očitki vselej naprej letijo na lastnie bližnjim kmetijskih zemljišč ali sadovnjakov. A včasih neupravičeno, kajti nekateri si kljub škropljenju prizadevajo tudi za čim bolj naravi prijazno pridelavo. Voditeljica: Jasmina Gregorec Gost: VLADIMIR RUKAVINA, DIREKTOR NARODNEGA DOMA
Začel se je prvi del preventivne akcije 0,0 šofer - trezna odločitev. Mariborski otok je trenutno zaprt, saj ga bodo do konca meseca pripravljali na začetek poletne sezone. Prvi vikend v juniju je v Mariboru in okolici že 26 let v znamenju športa in rekreacije. V petek se začenja prvi Drava festival. Strmi travniki Haloz se lahko po bogastvu rastlinskih in živalskih vrst primerjajo z deževnimi gozdovi, poudarjajo biologi in agronomi. V Sloveniji je skoraj 700 registriranih rejnikov in rejnic, pri katerih odrašča okrog 1000 otrok. Kako bodo v mariborskem rokometnem klubu oblikovali ekipo za novo sezono. Od začetka evropskega prvenstva v nogometu nas loči še teden dni. Med udeleženkami, ki so odigrale zadnje pripravljalne tekme, je bila Turčija. Ta je v Ljubljani z 0:1 premagala Slovenijo. Čeprav so si nogometaši Zavrča v dodatnih kvalifikacijah zagotovili igranje v prvi ligi, je nogometna zveza Slovenije na drugi stopnji licenciranja Zavrč zavrnila. Začetek junija je tradicionalni čas, ko v Mariboru organizirajo šahovski festival veterank in veteranov Slovenije, starih nad 50 let. Bili smo na 14. Poli maratonu na Ptuju. Nevarna želva v mestnem parku je postala medijska zvezda. Voditelja: Timotej Semenič in Drago Soršak Gosti: SLAVKO IVEZIĆ, trener RK Maribor Branik GREGOR ČUDIČ, vratar RK Maribor Branik Silvo KREBS, organizator šahovskega festivala MLADEN VUČKOVIĆ, udeleženec šahovskega festivala
Začel se je prvi del preventivne akcije 0,0 šofer - trezna odločitev. Mariborski otok je trenutno zaprt, saj ga bodo do konca meseca pripravljali na začetek poletne sezone. Prvi vikend v juniju je v Mariboru in okolici že 26 let v znamenju športa in rekreacije. V petek se začenja prvi Drava festival. Strmi travniki Haloz se lahko po bogastvu rastlinskih in živalskih vrst primerjajo z deževnimi gozdovi, poudarjajo biologi in agronomi. V Sloveniji je skoraj 700 registriranih rejnikov in rejnic, pri katerih odrašča okrog 1000 otrok. Kako bodo v mariborskem rokometnem klubu oblikovali ekipo za novo sezono. Od začetka evropskega prvenstva v nogometu nas loči še teden dni. Med udeleženkami, ki so odigrale zadnje pripravljalne tekme, je bila Turčija. Ta je v Ljubljani z 0:1 premagala Slovenijo. Čeprav so si nogometaši Zavrča v dodatnih kvalifikacijah zagotovili igranje v prvi ligi, je nogometna zveza Slovenije na drugi stopnji licenciranja Zavrč zavrnila. Začetek junija je tradicionalni čas, ko v Mariboru organizirajo šahovski festival veterank in veteranov Slovenije, starih nad 50 let. Bili smo na 14. Poli maratonu na Ptuju. Nevarna želva v mestnem parku je postala medijska zvezda. Voditelja: Timotej Semenič in Drago Soršak Gosti: SLAVKO IVEZIĆ, trener RK Maribor Branik GREGOR ČUDIČ, vratar RK Maribor Branik Silvo KREBS, organizator šahovskega festivala MLADEN VUČKOVIĆ, udeleženec šahovskega festivala
Na slovenski kulturni praznik se na Ljubnem ob Savinji začenja praznik ženskih smučarskih skokov. Letos bomo spremljali tridnevni program, ki se bo začel s posamično tekmo. Rumeno majico nosi odlična Norvežanka Maren Lundby. Lovi jo Nemka Katharina Althaus. Pesti bomo stiskali za slovenske skakalke na čelu z Niko Križnar, ki je v točkovanju svetovnega pokala trenutno naša najboljša.
Na slovenski kulturni praznik se na Ljubnem ob Savinji začenja praznik ženskih smučarskih skokov. Letos bomo spremljali tridnevni program, ki se bo začel s posamično tekmo. Rumeno majico nosi odlična Norvežanka Maren Lundby. Lovi jo Nemka Katharina Althaus. Pesti bomo stiskali za slovenske skakalke na čelu z Niko Križnar, ki je v točkovanju svetovnega pokala trenutno naša najboljša.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Nadaljujejo se boji na letalnici v Oberstdorfu. Na njej so slovenski lovci na daljave vedno dobro nastopali. Že leta 1961 je Jože Šlibar na njej postavil svetovni rekord in se zapisal v skakalno zgodovino. Eno leto mineva od svetovnega prvenstva v poletih na tem prizorišču. Takrat je slovenska reprezentanca ekipno osvojila srebrno medaljo. Tokrat bomo spremljali le posamične preizkušnje. Videli bomo, kdo bo junak današnje.
Nadaljujejo se boji na letalnici v Oberstdorfu. Na njej so slovenski lovci na daljave vedno dobro nastopali. Že leta 1961 je Jože Šlibar na njej postavil svetovni rekord in se zapisal v skakalno zgodovino. Eno leto mineva od svetovnega prvenstva v poletih na tem prizorišču. Takrat je slovenska reprezentanca ekipno osvojila srebrno medaljo. Tokrat bomo spremljali le posamične preizkušnje. Videli bomo, kdo bo junak današnje.
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Izraelska vojska je nadaljevala napade na Gazo. Zaradi podhranjenosti in lakote je doslej umrlo 289 ljudi, med njimi 112 otrok. Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi pomoči. V oddaji tudi o tem: - Teden dni nas še loči do začetka novega šolskega leta - Nov niz izmenjave vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino - Zdravstveni dom Ormož obnavlja sosednjo vilo za nove centre zdravja.
Izraelska vojska je nadaljevala napade na Gazo. Zaradi podhranjenosti in lakote je doslej umrlo 289 ljudi, med njimi 112 otrok. Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi pomoči. V oddaji tudi o tem: - Teden dni nas še loči do začetka novega šolskega leta - Nov niz izmenjave vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino - Zdravstveni dom Ormož obnavlja sosednjo vilo za nove centre zdravja.
Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico
Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
Študenti v bitki s časom- iztekajo se roki za zaključek študija po starem. Po novem tudi fizioterapija na Ptuju. SB Ptuj se še vedno ukvarja z bremenom preteklosti, gre za 6,5 milijona evrov izgube. Prvi delni podatki o turističnem obisku v Mariboru poleti kažejo na vnovično rast števila obiskovalcev. Vrata zaprl mariborski otok - kopalcev manj kot lani. Na Pohorju odpirajo nov čebelarski dom. Na gradu Slovenska Bistrica so danes začeli dvodnevno tradicionalno občinsko prireditev Podobe bistriških domačij. V Starošinjcih pripravljajo 10. Zahvala polju. Na 14. simpoziju Forma viva so ves teden ustvarjali skulpture iz kamna, ki bodo na koncu v Makolah ostale in krasile pot Forma vive, kjer je iz preteklih simpozijev že 170 skulptur, nekatere pa krasijo tudi druge slovenske kraje. V Mariborski Umetnostni galeriji so na ogled postavili skupinsko razstavo z naslovom Srečno, arheologi Dve leti sta minili od poskusa postavitve svetovnega rekorda v globinskem potapljanju, ki se ga je na Hrvaškem lotil Mariborčan Jure Daić. Dogodke o tem podvigu je osvetlil športni dokumentarni film Dokler Me Vdih Ne Loči, pod katerega se je podpisala Haidy Kancler. Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca igra v slovaškem Popradu prvo od treh pripravljalnih tekem s tamkajšnjo reprezentanco. Voditeljica: Duška Lah Gosti: Anita Arzenšek, podžupanja občine Hoče Slivnica Miran Pregl, čebelar
Študenti v bitki s časom- iztekajo se roki za zaključek študija po starem. Po novem tudi fizioterapija na Ptuju. SB Ptuj se še vedno ukvarja z bremenom preteklosti, gre za 6,5 milijona evrov izgube. Prvi delni podatki o turističnem obisku v Mariboru poleti kažejo na vnovično rast števila obiskovalcev. Vrata zaprl mariborski otok - kopalcev manj kot lani. Na Pohorju odpirajo nov čebelarski dom. Na gradu Slovenska Bistrica so danes začeli dvodnevno tradicionalno občinsko prireditev Podobe bistriških domačij. V Starošinjcih pripravljajo 10. Zahvala polju. Na 14. simpoziju Forma viva so ves teden ustvarjali skulpture iz kamna, ki bodo na koncu v Makolah ostale in krasile pot Forma vive, kjer je iz preteklih simpozijev že 170 skulptur, nekatere pa krasijo tudi druge slovenske kraje. V Mariborski Umetnostni galeriji so na ogled postavili skupinsko razstavo z naslovom Srečno, arheologi Dve leti sta minili od poskusa postavitve svetovnega rekorda v globinskem potapljanju, ki se ga je na Hrvaškem lotil Mariborčan Jure Daić. Dogodke o tem podvigu je osvetlil športni dokumentarni film Dokler Me Vdih Ne Loči, pod katerega se je podpisala Haidy Kancler. Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca igra v slovaškem Popradu prvo od treh pripravljalnih tekem s tamkajšnjo reprezentanco. Voditeljica: Duška Lah Gosti: Anita Arzenšek, podžupanja občine Hoče Slivnica Miran Pregl, čebelar
Turistično združenje Portorož se bo zvečer s praznovanjem poklonilo bogati zgodovini kraja in posameznikom, ki so s svojo predanostjo in delom skozi desetletja soustvarjali turistično identiteto mesta. Dogodek so poimenovali Razglednica iz Portoroža. Fakulteta za Turistične študije pa je včeraj pripravila pogovor s strokovnjaki iz Slovenije, Grčije, Španije, Italije ter Bosne in Hercegovine o tem, kakšen naj bo turizem, ki vrača ljudem in destinaciji. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Oljkarji v Istri napovedujejo sicer dobro letino, ne bo pa dosegla praga samooskrbe. - Slovenski medijski prostor po več kot 20-tih letih dobiva obsežno prenovo zakonodaje. - Pred desetimi leti so v Mirnu odprli prvi dnevni center za starejše Hišo dobre volje. - Športna plezalka Janja Garnbret lovi drugo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.
Turistično združenje Portorož se bo zvečer s praznovanjem poklonilo bogati zgodovini kraja in posameznikom, ki so s svojo predanostjo in delom skozi desetletja soustvarjali turistično identiteto mesta. Dogodek so poimenovali Razglednica iz Portoroža. Fakulteta za Turistične študije pa je včeraj pripravila pogovor s strokovnjaki iz Slovenije, Grčije, Španije, Italije ter Bosne in Hercegovine o tem, kakšen naj bo turizem, ki vrača ljudem in destinaciji. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Oljkarji v Istri napovedujejo sicer dobro letino, ne bo pa dosegla praga samooskrbe. - Slovenski medijski prostor po več kot 20-tih letih dobiva obsežno prenovo zakonodaje. - Pred desetimi leti so v Mirnu odprli prvi dnevni center za starejše Hišo dobre volje. - Športna plezalka Janja Garnbret lovi drugo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.