Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsebina oddaje: Potrebe po paliativni oskrbi so zaradi staranja prebivalstva in neozdravljivih bolezni, denimo raka, vse večje. V Majšperku so podpisali pogodbo o gradnji dveh objektov za Center integrirane oskrbe Dijaki, ki obiskujejo lovske krožke, so danes v Mariboru tekmovali in spoznavali delo v loviščih. Osnovnošolci iz Kungote so tudi odlični kuharji, njihovo juho so stregli v restavraciji večjega trgovskega centra. Festival Odprte hiše ponuja vpogled v najsodobnejše arhitekturne projekte - zasebne domove in javne ustanove. V galeriji Društva likovnih umentikov je na ogled razstava treh nagrajenk Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal. V četrti košarkarski ligi sta znani obe ekipi, ki napredujeta med tretjeligaše. To sta Košarkarska šola Miklavž in Nazarje. Gost: STOJAN SKALICKY, arhitekt
Vsebina oddaje: Potrebe po paliativni oskrbi so zaradi staranja prebivalstva in neozdravljivih bolezni, denimo raka, vse večje. V Majšperku so podpisali pogodbo o gradnji dveh objektov za Center integrirane oskrbe Dijaki, ki obiskujejo lovske krožke, so danes v Mariboru tekmovali in spoznavali delo v loviščih. Osnovnošolci iz Kungote so tudi odlični kuharji, njihovo juho so stregli v restavraciji večjega trgovskega centra. Festival Odprte hiše ponuja vpogled v najsodobnejše arhitekturne projekte - zasebne domove in javne ustanove. V galeriji Društva likovnih umentikov je na ogled razstava treh nagrajenk Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal. V četrti košarkarski ligi sta znani obe ekipi, ki napredujeta med tretjeligaše. To sta Košarkarska šola Miklavž in Nazarje. Gost: STOJAN SKALICKY, arhitekt
Na Biotehniški šoli Maribor je potekalo zanimivo tekmovanje Male zelene celice. Na njem se v znanju in veščinah pomerijo dijaki, ki obiskujejo lovski krožek. Pri Lovski zvezi Slovenije so nad zanimanjem mladih za lovstvo pozitivno presenečeni, saj je pomladitev njihovih vrst nujna.
Na Biotehniški šoli Maribor je potekalo zanimivo tekmovanje Male zelene celice. Na njem se v znanju in veščinah pomerijo dijaki, ki obiskujejo lovski krožek. Pri Lovski zvezi Slovenije so nad zanimanjem mladih za lovstvo pozitivno presenečeni, saj je pomladitev njihovih vrst nujna.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Lani je na predlog Krajinskega parka Ljubljansko barje kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo, s katero so lovci lahko nutrije lovili tudi na nelovnih območjih. Nutrija je namreč invazivna vrsta, ki dela škodo tako avtohtonim rastlinskim in živalskim vrstam in tudi kmetom, uredbo o odstranitvi nutrije je izdala tudi EU. Zgodba o odlovu nutrij je postala odmevna, ko so se odločbi za odlov uprla društva in aktivisti za zaščito živali, med njimi tudi premierjeva sopotnica. Kolega Peter Močnik se je o tem, zakaj se je projekt ustavil, pogovarjal s predsednikom Zveze lovskih družin Ljubljana, Ladom Bradačem.
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
PIše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog ter literarni in glasbeni kritik, ki letos praznuje okroglih sedemdeset let – zadnjih štirideset let je posvetil intenzivnemu literarnemu ustvarjanju – je nekatere zbirke izdal pod psevdonimom Regina Kralj, pod druge pa se podpisuje kot Jožek oz. Jože Štucin. Po lanskem izidu pesniške zbirke Mrak in zarja je pred nami knjiga Bela čaplja, ki nadaljuje eksistencialistično linijo osebnoizpovednih pesmi o bežni lepoti, presunljivi igri besed, pomenov in zvena, o “ovohavanju” bližine smrti in zavedanju lastne minljivosti skozi prizmo branja svetih knjig in aktualnega dogajanja v svetu. Naslovnico krasi fotografija bele čaplje, ki jo je Štucin sam “ujel” v nizkem letu nad jezerom. Posvečena ji je tudi zadnja pesem v knjigi, ki bolj kot ptico opisuje avtorjevo naveličanost nad lastnim družbenim bitjem, ki kolesari ob presihajočem jezeru in nonšalantno motri okolico. A že v pesmi licentia poetica, nekje na sredini zbirke, pojasni “kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina” Nadobudni bralec ob tem radovedno zastriže z ušesi – podobno kot to stori opazovalec ob sliki belgijskega slikarja Reneja Magritta ob napisu To ni pipa. Skozi 85 pesmi v zbirki, avtor odstira večno iskanje samega sebe, svoje identitete in vsakdanje družbene realnosti. Prav vse pesmi v zbirki Bela čaplja so naslovljene in taktično izbrušene v svoji jasni in pronicljivi ostrini, čeprav lirski subjekt kot v pesem postavljeni avtor deluje precej negotovo pri iskanju ustreznih besed. V pesmi misli in besede spregovori o vzporednem vesolju razmišljanja in ubesedovanja: “rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.” V pesmi metamorfoze, v kateri svojo identiteto orisuje z besedami odveč, preveč in moteč, se iz gorečega biblijskega grma preobrazi v Belolasega bika iz Arizone, nato v staroverca brez vere, mamino cisto in nazadnje v Štucina iz Tolmina. V pesmi odmet telesa se sprašuje o tu in tam pa tudi o tem, kako je, ko ničesar ni: “en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.” Poleg retoričnega in filozofskega preigravanja s posameznimi citati in prispodobami iz Biblije je pred nami pesnik ateist, ki se ob zavedanju veličine krščanskega Boga počuti še bolj izgubljenega in samega. V pesmi kako si me naredil presunljivo zapiše: “ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.” Bolj kot z abstraktnimi in neoprijemljivi idejami se pesnik pozabava z ritmom, zvenom in dvoumnimi pomeni; ne nazadnje gre za povsem specifičen preplet glasbenika in filozofa, ki mu jezik pomeni “muziko iz vesolja”, črke ''delno iztirjene planete'', svet pa “krhko opno”, na katero se “lovi čas, ulomljen s trenutkom”. V pesmi gaza na rani, ki jo je treba brati kot alegorijo na dogajanje v Gazi in hkrati kot čaščenje svetosti življenja skozi igro besed in ritma, zapiše: “svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.” Tudi v pesmi z naslovom kripta, v kateri valuto novodobnih bogatašev poveže s podzemnim kapitalom, pa s premišljeno igro besed obsodi kolonizacijo svete dežele, ne da bi pri tem izrecno omenil Palestino: “vaša valuta je kripta, / antisemantična kolobocija, / brezbesedje in regulacija tišine. // palestrino so že verni / nataknili na kol. / na smrtni val papeževanja, / a je preživel. // oh, / daljne zvezde škripljejo / z zobmi, / vesolje opazuje / uzije, ki pihajo smrt. // strah jih je vaše / kolonizacije svetle dežele.” Pesnik Jože Štucin je v obsežnem pesniškem opusu, ki od leta 1986 do danes vključuje štirinajst zbirk, razvil specifičen jezik, ki mu predstavlja edino orodje za transkripcijo in transformacijo svojih misli ter obenem orožje, s katerim se bori proti nesmislom sodobnega sveta. Pri tem pa pred bralcem vsakič znova razgrne iskreno otroško dušo, ki se v isti sapi čudi čezmejnemu vesolju in nepokopanim mrtvecem. Bolj kot na potrebo po reciklaži in očiščenju planeta, “polnega plastike, vrečk, smeti, starih cunj in spominov” se zdi, da opozarja na notranjo potrebo po igri v vrtu, na katerem se “duša rada namaka” ter po tišini, “tišji od svojih misli”. Iz igre besed in z obrobno omembo Wittgensteina, Nietzscheja, Lorce in Rumija lahko v zbirki Bela čaplja zatipamo pesnikov literarni portret, ki nam z vsako zbirko bolj iskreno in podrobno razkriva globokega in vsestranskega misleca.
PIše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog ter literarni in glasbeni kritik, ki letos praznuje okroglih sedemdeset let – zadnjih štirideset let je posvetil intenzivnemu literarnemu ustvarjanju – je nekatere zbirke izdal pod psevdonimom Regina Kralj, pod druge pa se podpisuje kot Jožek oz. Jože Štucin. Po lanskem izidu pesniške zbirke Mrak in zarja je pred nami knjiga Bela čaplja, ki nadaljuje eksistencialistično linijo osebnoizpovednih pesmi o bežni lepoti, presunljivi igri besed, pomenov in zvena, o “ovohavanju” bližine smrti in zavedanju lastne minljivosti skozi prizmo branja svetih knjig in aktualnega dogajanja v svetu. Naslovnico krasi fotografija bele čaplje, ki jo je Štucin sam “ujel” v nizkem letu nad jezerom. Posvečena ji je tudi zadnja pesem v knjigi, ki bolj kot ptico opisuje avtorjevo naveličanost nad lastnim družbenim bitjem, ki kolesari ob presihajočem jezeru in nonšalantno motri okolico. A že v pesmi licentia poetica, nekje na sredini zbirke, pojasni “kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina” Nadobudni bralec ob tem radovedno zastriže z ušesi – podobno kot to stori opazovalec ob sliki belgijskega slikarja Reneja Magritta ob napisu To ni pipa. Skozi 85 pesmi v zbirki, avtor odstira večno iskanje samega sebe, svoje identitete in vsakdanje družbene realnosti. Prav vse pesmi v zbirki Bela čaplja so naslovljene in taktično izbrušene v svoji jasni in pronicljivi ostrini, čeprav lirski subjekt kot v pesem postavljeni avtor deluje precej negotovo pri iskanju ustreznih besed. V pesmi misli in besede spregovori o vzporednem vesolju razmišljanja in ubesedovanja: “rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.” V pesmi metamorfoze, v kateri svojo identiteto orisuje z besedami odveč, preveč in moteč, se iz gorečega biblijskega grma preobrazi v Belolasega bika iz Arizone, nato v staroverca brez vere, mamino cisto in nazadnje v Štucina iz Tolmina. V pesmi odmet telesa se sprašuje o tu in tam pa tudi o tem, kako je, ko ničesar ni: “en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.” Poleg retoričnega in filozofskega preigravanja s posameznimi citati in prispodobami iz Biblije je pred nami pesnik ateist, ki se ob zavedanju veličine krščanskega Boga počuti še bolj izgubljenega in samega. V pesmi kako si me naredil presunljivo zapiše: “ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.” Bolj kot z abstraktnimi in neoprijemljivi idejami se pesnik pozabava z ritmom, zvenom in dvoumnimi pomeni; ne nazadnje gre za povsem specifičen preplet glasbenika in filozofa, ki mu jezik pomeni “muziko iz vesolja”, črke ''delno iztirjene planete'', svet pa “krhko opno”, na katero se “lovi čas, ulomljen s trenutkom”. V pesmi gaza na rani, ki jo je treba brati kot alegorijo na dogajanje v Gazi in hkrati kot čaščenje svetosti življenja skozi igro besed in ritma, zapiše: “svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.” Tudi v pesmi z naslovom kripta, v kateri valuto novodobnih bogatašev poveže s podzemnim kapitalom, pa s premišljeno igro besed obsodi kolonizacijo svete dežele, ne da bi pri tem izrecno omenil Palestino: “vaša valuta je kripta, / antisemantična kolobocija, / brezbesedje in regulacija tišine. // palestrino so že verni / nataknili na kol. / na smrtni val papeževanja, / a je preživel. // oh, / daljne zvezde škripljejo / z zobmi, / vesolje opazuje / uzije, ki pihajo smrt. // strah jih je vaše / kolonizacije svetle dežele.” Pesnik Jože Štucin je v obsežnem pesniškem opusu, ki od leta 1986 do danes vključuje štirinajst zbirk, razvil specifičen jezik, ki mu predstavlja edino orodje za transkripcijo in transformacijo svojih misli ter obenem orožje, s katerim se bori proti nesmislom sodobnega sveta. Pri tem pa pred bralcem vsakič znova razgrne iskreno otroško dušo, ki se v isti sapi čudi čezmejnemu vesolju in nepokopanim mrtvecem. Bolj kot na potrebo po reciklaži in očiščenju planeta, “polnega plastike, vrečk, smeti, starih cunj in spominov” se zdi, da opozarja na notranjo potrebo po igri v vrtu, na katerem se “duša rada namaka” ter po tišini, “tišji od svojih misli”. Iz igre besed in z obrobno omembo Wittgensteina, Nietzscheja, Lorce in Rumija lahko v zbirki Bela čaplja zatipamo pesnikov literarni portret, ki nam z vsako zbirko bolj iskreno in podrobno razkriva globokega in vsestranskega misleca.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
Rubriko tokrat namenjamo predstavitvi vsebine nove številke revije Glasna - letnik 53, številka 2. Publikacija Zveze Glasbene mladine Slovenije namreč tudi tokrat v branje ponuja zanimive teme številnih primorskih piscev, med katerimi izpostavljamo pogovor Aleksandre Pavlovič z violinistko in plesalko Mojco Gal, zapis Tise Mrhar o zborovskem prazniku v Mariboru in prispevek Larise Marjanović o jubilejnem letu Vladimirja Lovca. Vsebino revije predstavlja urednica Veronika Brvar.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Po izjemno uspešnem uvodu v sezono smučarske skakalke tekme nadaljujejo v Lillehammerju. Ema Klinec bo na prvi preizkušnji na olimpijskem prizorišču skakala v rumeni majici vodilne v skupnem seštevku. A rezerve ostajajo, posebej pri Niki Križnar, ki lovi pravo formo, malenkosti pa lahko popravi tudi Urša Bogataj. Spremljajte neposredni prenos iz Norveške, ki ga bo komentiral Miha Mišič.
Po izjemno uspešnem uvodu v sezono smučarske skakalke tekme nadaljujejo v Lillehammerju. Ema Klinec bo na prvi preizkušnji na olimpijskem prizorišču skakala v rumeni majici vodilne v skupnem seštevku. A rezerve ostajajo, posebej pri Niki Križnar, ki lovi pravo formo, malenkosti pa lahko popravi tudi Urša Bogataj. Spremljajte neposredni prenos iz Norveške, ki ga bo komentiral Miha Mišič.
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na Ptuju se je danes ustavil kolesar Matjaž Golob iz Novega mesta, ki s kolesarjenjem ozavešča o celiakiji. Mladi iz Ptuja in nemškega Burghausna urejajo igrala v mestnem parku. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je množica romarjev iz severovzhodne Slovenije napotila na Ptujsko Goro. V Dominikanskem samostanu na Ptuju so odprli posebno - izvenevropsko - arheološko razstavo Od puščave do mize. Evropski prvaki - strelci lovci, odhajajo na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Kolegi na Radiu Maribor že testirajo nove studijske prostore. Voditeljica: Jasmina Gregorec
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na Ptuju se je danes ustavil kolesar Matjaž Golob iz Novega mesta, ki s kolesarjenjem ozavešča o celiakiji. Mladi iz Ptuja in nemškega Burghausna urejajo igrala v mestnem parku. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je množica romarjev iz severovzhodne Slovenije napotila na Ptujsko Goro. V Dominikanskem samostanu na Ptuju so odprli posebno - izvenevropsko - arheološko razstavo Od puščave do mize. Evropski prvaki - strelci lovci, odhajajo na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Kolegi na Radiu Maribor že testirajo nove studijske prostore. Voditeljica: Jasmina Gregorec
Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?
Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler od države zahteva odškodnino. Najnovejši podatki državnega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo marca 4200 manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Karierni sejem - priložnost študentov da spoznajo potencialne delodajalce. Vse več programov za izobraževanje odraslih. Na Festivalu oblikovanja, ki bo trajal še do jutri, vsak dan predstavijo poklice, za katere izobražujejo, med njimi je tudi medijski tehnik. Akademik Jesenšek o Prekmurščini nekoč in danes. Mariborske odbojkarice le še zmaga loči od naslova državnih prvakinj. Voditelj: Jasmina Gregorec Gostja: Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler od države zahteva odškodnino. Najnovejši podatki državnega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo marca 4200 manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Karierni sejem - priložnost študentov da spoznajo potencialne delodajalce. Vse več programov za izobraževanje odraslih. Na Festivalu oblikovanja, ki bo trajal še do jutri, vsak dan predstavijo poklice, za katere izobražujejo, med njimi je tudi medijski tehnik. Akademik Jesenšek o Prekmurščini nekoč in danes. Mariborske odbojkarice le še zmaga loči od naslova državnih prvakinj. Voditelj: Jasmina Gregorec Gostja: Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor - Ljudska univerza
Po letu 2016, ko je Swatycomet prevzela ameriška skupina Weiler. Družili smo se z lovci in učenci v Šentilju, ter gasilci in otróki v Slovenski Bistrici. Pod Pohorjem so s šolarji tekmovali slovenski zimski junaki. Maribor je dobil tri nove knjigobežnice. V Mariboru so na ogled najboljši dosežki stop animacije z vsega sveta. Odbojkarice Nove KBM Branika so uspešno začele sezono. Voditelj: Matej Korošec Gostje: Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica Iva Vrhovšek, učenka devetega razreda Ajda Ftičar, učenka četrtega razreda
Po letu 2016, ko je Swatycomet prevzela ameriška skupina Weiler. Družili smo se z lovci in učenci v Šentilju, ter gasilci in otróki v Slovenski Bistrici. Pod Pohorjem so s šolarji tekmovali slovenski zimski junaki. Maribor je dobil tri nove knjigobežnice. V Mariboru so na ogled najboljši dosežki stop animacije z vsega sveta. Odbojkarice Nove KBM Branika so uspešno začele sezono. Voditelj: Matej Korošec Gostje: Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica Iva Vrhovšek, učenka devetega razreda Ajda Ftičar, učenka četrtega razreda
V Monacu se za svojo zadnjo vožnjo na letošnji dirki po Franciji pravkar ogreva Tadej Pogačar. Do končne zmage, njegove 3.-je najprestižnejše kolesarske lovorike, ga loči le še 33 kilometrov. Druge teme: - Hutijevci sprožili povračilne ukrepe, Izrael prestregel rakete iz Jemna - Italija počasi izgublja boj z množičnim turizmom - Tim Gajser slavil zmago na dirki v Češkem Loketu
V Monacu se za svojo zadnjo vožnjo na letošnji dirki po Franciji pravkar ogreva Tadej Pogačar. Do končne zmage, njegove 3.-je najprestižnejše kolesarske lovorike, ga loči le še 33 kilometrov. Druge teme: - Hutijevci sprožili povračilne ukrepe, Izrael prestregel rakete iz Jemna - Italija počasi izgublja boj z množičnim turizmom - Tim Gajser slavil zmago na dirki v Češkem Loketu
Dan Evrope - kako Evropo doživljajo mladi. Tudi v Mariboru podpisujejo peticijo za podporo svetovnemu dnevu stop obrekovanju. V študentskem naselju so zasadili sadike vinske trte ter ponovno preuredili permakulturne gredice v večnamenski jedilni vrt. Z osnovnošolsko ekipo iz Pesnice smo govorili o nudenje prve pomoči. Del prireditev Festivala Lent se leto znova seli na oder na Dravi. Maribor v Domžalah lovi zaostanek za Olimpijo, ki zvečer gostuje pri Rudarju. Voditelj: Matej Korošec Gost: BORIS ČRNIČ, vodja stikov z javnostmi Narodni dom Maribor
Dan Evrope - kako Evropo doživljajo mladi. Tudi v Mariboru podpisujejo peticijo za podporo svetovnemu dnevu stop obrekovanju. V študentskem naselju so zasadili sadike vinske trte ter ponovno preuredili permakulturne gredice v večnamenski jedilni vrt. Z osnovnošolsko ekipo iz Pesnice smo govorili o nudenje prve pomoči. Del prireditev Festivala Lent se leto znova seli na oder na Dravi. Maribor v Domžalah lovi zaostanek za Olimpijo, ki zvečer gostuje pri Rudarju. Voditelj: Matej Korošec Gost: BORIS ČRNIČ, vodja stikov z javnostmi Narodni dom Maribor
Danes se začenja evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Nemčija. Branilka naslova je Italija. Slovenija bo na prvenstvu stare celine znova nastopila po 24-ih letih; prva nasprotnica bo v nedeljo Danska. Gostiteljica pa se bo za začetek drevi v Münchnu pomerila s Škotsko. V oddaji tudi o tem: - Dogovor skupine G7 o zagotovitvi 50-ih milijard dolarjev ruskega premoženja za Ukrajino je prvi mož Kremlja označil za krajo. - Zveza Nato pred morebitno Trumpovo zmago na ameriških predsedniških volitvah prenaša usklajevanje dobave orožja Ukrajini z Združenih držav na zavezništvo. - Moča je prepolovila pridelek špargljev, otežila obiranje breskev, slaba je sezona češenj, zasnove bučk gnijejo.
Danes se začenja evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Nemčija. Branilka naslova je Italija. Slovenija bo na prvenstvu stare celine znova nastopila po 24-ih letih; prva nasprotnica bo v nedeljo Danska. Gostiteljica pa se bo za začetek drevi v Münchnu pomerila s Škotsko. V oddaji tudi o tem: - Dogovor skupine G7 o zagotovitvi 50-ih milijard dolarjev ruskega premoženja za Ukrajino je prvi mož Kremlja označil za krajo. - Zveza Nato pred morebitno Trumpovo zmago na ameriških predsedniških volitvah prenaša usklajevanje dobave orožja Ukrajini z Združenih držav na zavezništvo. - Moča je prepolovila pridelek špargljev, otežila obiranje breskev, slaba je sezona češenj, zasnove bučk gnijejo.
Odbojkarji ACH Volleyja so v 2. kolu lige prvakov gostili poljsko ekipo Projekt iz Varšave. Ob analizi tekme proti favoriziranemu moštvu skupine A minute namenimo še sklepnemu delu priprav ženske rokometne reprezentance, ki jo manj kot teden dni loči od začetka evropskega prvenstva, in turnirju najboljše šestnajsterice naminiznoteniških igralcev v Fukuoki. Nastope med elito je zelo dobro začel Darko Jorgić, edini slovenski predstavnik na Japonskem.
Odbojkarji ACH Volleyja so v 2. kolu lige prvakov gostili poljsko ekipo Projekt iz Varšave. Ob analizi tekme proti favoriziranemu moštvu skupine A minute namenimo še sklepnemu delu priprav ženske rokometne reprezentance, ki jo manj kot teden dni loči od začetka evropskega prvenstva, in turnirju najboljše šestnajsterice naminiznoteniških igralcev v Fukuoki. Nastope med elito je zelo dobro začel Darko Jorgić, edini slovenski predstavnik na Japonskem.
Od oktobra bodo prebivalci Benedikta in Sv. Ane imeli svojega družinskega zdravnika. Bodoči študenti lahko ta teden obiskujejo tečaje matematike in mehanike. Slušatelji Poveljniško-štabne šole in kandidati Šole za častnike bodo jutri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru ob koncu šolanja podelili priznanja. Aleš Novak je novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja. Ali obstaja umetnost, ki je domena žensk? Dober teden nas loči od začetka odbojkarskega državnega prvenstva. Igralci Maribora bodo zadnji dve pripravljalni tekmi odigrali na Skerbinjekovem memorialu, ki bo jutri in v soboto v dvorani Tabor. Po kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v sabljanju, ki so ga leta 2015 pripravili v Mariboru, sredi oktobra v mesto prihaja še svetovno veteransko prvenstvo. Ob koncu oddaje pa še v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so danes pripravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: Polkovnik PETER ZAKRAJŠEK, namestnik poveljnika Centra vojaških šol
Od oktobra bodo prebivalci Benedikta in Sv. Ane imeli svojega družinskega zdravnika. Bodoči študenti lahko ta teden obiskujejo tečaje matematike in mehanike. Slušatelji Poveljniško-štabne šole in kandidati Šole za častnike bodo jutri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru ob koncu šolanja podelili priznanja. Aleš Novak je novi umetniški direktor Borštnikovega srečanja. Ali obstaja umetnost, ki je domena žensk? Dober teden nas loči od začetka odbojkarskega državnega prvenstva. Igralci Maribora bodo zadnji dve pripravljalni tekmi odigrali na Skerbinjekovem memorialu, ki bo jutri in v soboto v dvorani Tabor. Po kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v sabljanju, ki so ga leta 2015 pripravili v Mariboru, sredi oktobra v mesto prihaja še svetovno veteransko prvenstvo. Ob koncu oddaje pa še v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so danes pripravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: Polkovnik PETER ZAKRAJŠEK, namestnik poveljnika Centra vojaških šol
Piše Veronika Šoster, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Knjižna zbirka Sončnice že vrsto let prinaša sveže pesniške pristope, zelo različne glasove, poetike in občutja. Na videz drobna knjižica Favnovo popoldne izjemno plodovitega ustvarjalca Andreja Medveda, sicer pesnika, esejista, filozofa, urednika, prevajalca in umetniškega vodje Obalnih galerij Piran, si zasluži vso pozornost, saj je presunljiva in zgoščena v najmanjši atom izdihanega zraka. Kot vedno se je pri branju Medvedove poezije dobro čim bolj seznaniti z aluzijami, navezavami, pokloni in navdihi. Že naslov zbirke Favnovo popoldne prinaša pravo zakladnico zgodovine in kulture. Favn je bil v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, lahko bi rekli, da je rimska različica grškega satira. Navdihnil je mnoge, med drugim francoskega simbolista Stéphana Mallarméja, ki je leta 1876 napisal pesem z naslovom Favnovo popoldne. Tu se zgodba vplivov ne konča, saj je osemnajst let pozneje skladatelj Claude Debussy na podlagi pesnitve napisal skladbo z istim naslovom. Mallarmé je bil do poskusa najprej zadržan, saj naj bi že poezija dovolj zazvenela, ko pa je Debussyjevo desetminutno stvaritev slišal v živo, mu je poslal precej občudujočo zahvalo. Medvedova knjiga tako, že preden jo odpremo, nagovarja in vabi v posebno vzdušje, ki naj bi bilo popoldne nekega mitološkega bitja. Vendar ne ostane le pri tem. Knjiga se takoj razprši na razne pomenske konce in kraje in nas že s prvim verzom povabi v prazne, zapuščene prostore. Posvečena je deklici Danki Ilić, katere tragična zgodba še vedno ni dobila zaključka. Medved tako hipoma ustvari močan kontrast med nežno sanjavo glasbo in tragičnimi usodami, kar je pravzaprav tudi srž vsake mitologije. Vsebinskemu kontrastu sledi tudi vizualni, saj se pesmi razdrobijo v zelo nenavadno obliko – skoraj vsaka stran v knjigi prinaša tri verze zgoraj in tri verze spodaj, na sredi pa med njimi zeva velikanska praznina. So to prostori, ki smo jih zapustili, ki so zapustili nas? Se med njimi giba favnova senca? Tudi Medvedovo Favnovo popoldne lahko beremo kot enotno stvaritev, ki pa se napaja iz raznih virov. Gre za poezijo, ki jo je neizmerno težko ujeti v opise, saj se dogaja na obrobju zavesti, med stikom neba in zemlje, ki sta ves čas povezana v svoji usodnosti. Podobe so po eni strani neverjetno trpke, stroge, hladne, krute, po drugi pa mehkobno svetle, nežne, čutne. Medved izumlja svoj jezik, jezik iz zemlje, če si sposodim Zajčevo sintagmo (a ne kar naključno, že na začetku knjige naletimo na podobo kepe iz pepela). To je jezik, ki rožlja in se krotoviči, ki nas ne izpusti iz svojega primeža od prve do zadnje vrstice: »[…] in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iz telesne plazme se skrijejo neznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laske in kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izprani raztopini, v nebesni kani … Kam so izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutek po piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?« Andrej Medved se poigrava tako s pomeni in navezavami kot s samimi besedami, pa naj gre na ravni zvočnosti besed, kot tudi na ravni skrite notranje rime, ki ni stalna, zato je ne moremo pričakovati in se ne izpoje, ko pa se pojavi, se zdi kot osji pik, kot trska, kot sončni žarek med listjem. Tako je zbirka tesno zvezana tudi na besedni in zvočni ravni. Iz vsakega verza bi lahko izluščili mnogo skritih pomenov, a včasih je bolje, da se prepustimo toku Favnovega popoldneva, da nas ponese skozi tisočletja in spet nazaj, v današnje prazne prostore, ki še kako odmevajo. Po tonu se zdi, da gre za nagovor oziroma dialog z bralcem, pesniški subjekt se ves čas obrača na nekoga, pri tem pa uporablja primerjave, da bi opisal, kar doživlja in opazi okrog sebe. Vpraša nas, če lebdimo v popoldnevu favna, in res se zdi, da se v trenutku odlepimo od tal in se še bolj prepustimo toku poezije, ki je polna mitoloških podob, zgodovine, umetnosti, pa tudi čisto vsakdanjih podob sveta. Vsako novo vprašanje nas postavlja pred dilemo, pred željo po odgovoru in obenem hlepenju po nadaljevanju v ritmu, ki ne jenja: »Si kdaj pomislil na vzhajajočo / luno, ki v ožarčenem sfumatu skriva / plašč grenkobe, ki se zajeda v tvoje čelo in ramena, / brez polti in črnih turov?« Kot se pred favnom razprostre popoldne, se pred pesniškim govorcem razprostre vsemirje, ki ga lovi v verze, kjer bi se vsaj malo ustalilo, ustavilo, umirilo. Hoče videti, kako zraste vrt, kako se zaspi na dlaki jazbeca, kako brizgne kri, kako se zbudi jutro, kako se žrejo oblaki in se podirajo stolpi. Pri tem spraševanju niti malo ne prosi za pozornost, saj je naslovnik vprašanj lahko kar on sam, ali pa so namenjena le tihemu odzvanjanju v zavesti, med sanjami. Proti koncu knjige se večkrat vrine njegov bežni medklic na vsa ta vprašanja, 'ne vedel bi, a vendar vem', ki še bolj priča o vseobsegajočih možnostih, ki jih odpira. Gre za poezijo, ki se ji moramo prepustiti, s katero moramo odplavati v neskončno dolgo popoldne. In postati, kot pravi zadnji verz knjige: »Kot nebo brez konca.«
Piše Veronika Šoster, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Knjižna zbirka Sončnice že vrsto let prinaša sveže pesniške pristope, zelo različne glasove, poetike in občutja. Na videz drobna knjižica Favnovo popoldne izjemno plodovitega ustvarjalca Andreja Medveda, sicer pesnika, esejista, filozofa, urednika, prevajalca in umetniškega vodje Obalnih galerij Piran, si zasluži vso pozornost, saj je presunljiva in zgoščena v najmanjši atom izdihanega zraka. Kot vedno se je pri branju Medvedove poezije dobro čim bolj seznaniti z aluzijami, navezavami, pokloni in navdihi. Že naslov zbirke Favnovo popoldne prinaša pravo zakladnico zgodovine in kulture. Favn je bil v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, lahko bi rekli, da je rimska različica grškega satira. Navdihnil je mnoge, med drugim francoskega simbolista Stéphana Mallarméja, ki je leta 1876 napisal pesem z naslovom Favnovo popoldne. Tu se zgodba vplivov ne konča, saj je osemnajst let pozneje skladatelj Claude Debussy na podlagi pesnitve napisal skladbo z istim naslovom. Mallarmé je bil do poskusa najprej zadržan, saj naj bi že poezija dovolj zazvenela, ko pa je Debussyjevo desetminutno stvaritev slišal v živo, mu je poslal precej občudujočo zahvalo. Medvedova knjiga tako, že preden jo odpremo, nagovarja in vabi v posebno vzdušje, ki naj bi bilo popoldne nekega mitološkega bitja. Vendar ne ostane le pri tem. Knjiga se takoj razprši na razne pomenske konce in kraje in nas že s prvim verzom povabi v prazne, zapuščene prostore. Posvečena je deklici Danki Ilić, katere tragična zgodba še vedno ni dobila zaključka. Medved tako hipoma ustvari močan kontrast med nežno sanjavo glasbo in tragičnimi usodami, kar je pravzaprav tudi srž vsake mitologije. Vsebinskemu kontrastu sledi tudi vizualni, saj se pesmi razdrobijo v zelo nenavadno obliko – skoraj vsaka stran v knjigi prinaša tri verze zgoraj in tri verze spodaj, na sredi pa med njimi zeva velikanska praznina. So to prostori, ki smo jih zapustili, ki so zapustili nas? Se med njimi giba favnova senca? Tudi Medvedovo Favnovo popoldne lahko beremo kot enotno stvaritev, ki pa se napaja iz raznih virov. Gre za poezijo, ki jo je neizmerno težko ujeti v opise, saj se dogaja na obrobju zavesti, med stikom neba in zemlje, ki sta ves čas povezana v svoji usodnosti. Podobe so po eni strani neverjetno trpke, stroge, hladne, krute, po drugi pa mehkobno svetle, nežne, čutne. Medved izumlja svoj jezik, jezik iz zemlje, če si sposodim Zajčevo sintagmo (a ne kar naključno, že na začetku knjige naletimo na podobo kepe iz pepela). To je jezik, ki rožlja in se krotoviči, ki nas ne izpusti iz svojega primeža od prve do zadnje vrstice: »[…] in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iz telesne plazme se skrijejo neznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laske in kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izprani raztopini, v nebesni kani … Kam so izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutek po piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?« Andrej Medved se poigrava tako s pomeni in navezavami kot s samimi besedami, pa naj gre na ravni zvočnosti besed, kot tudi na ravni skrite notranje rime, ki ni stalna, zato je ne moremo pričakovati in se ne izpoje, ko pa se pojavi, se zdi kot osji pik, kot trska, kot sončni žarek med listjem. Tako je zbirka tesno zvezana tudi na besedni in zvočni ravni. Iz vsakega verza bi lahko izluščili mnogo skritih pomenov, a včasih je bolje, da se prepustimo toku Favnovega popoldneva, da nas ponese skozi tisočletja in spet nazaj, v današnje prazne prostore, ki še kako odmevajo. Po tonu se zdi, da gre za nagovor oziroma dialog z bralcem, pesniški subjekt se ves čas obrača na nekoga, pri tem pa uporablja primerjave, da bi opisal, kar doživlja in opazi okrog sebe. Vpraša nas, če lebdimo v popoldnevu favna, in res se zdi, da se v trenutku odlepimo od tal in se še bolj prepustimo toku poezije, ki je polna mitoloških podob, zgodovine, umetnosti, pa tudi čisto vsakdanjih podob sveta. Vsako novo vprašanje nas postavlja pred dilemo, pred željo po odgovoru in obenem hlepenju po nadaljevanju v ritmu, ki ne jenja: »Si kdaj pomislil na vzhajajočo / luno, ki v ožarčenem sfumatu skriva / plašč grenkobe, ki se zajeda v tvoje čelo in ramena, / brez polti in črnih turov?« Kot se pred favnom razprostre popoldne, se pred pesniškim govorcem razprostre vsemirje, ki ga lovi v verze, kjer bi se vsaj malo ustalilo, ustavilo, umirilo. Hoče videti, kako zraste vrt, kako se zaspi na dlaki jazbeca, kako brizgne kri, kako se zbudi jutro, kako se žrejo oblaki in se podirajo stolpi. Pri tem spraševanju niti malo ne prosi za pozornost, saj je naslovnik vprašanj lahko kar on sam, ali pa so namenjena le tihemu odzvanjanju v zavesti, med sanjami. Proti koncu knjige se večkrat vrine njegov bežni medklic na vsa ta vprašanja, 'ne vedel bi, a vendar vem', ki še bolj priča o vseobsegajočih možnostih, ki jih odpira. Gre za poezijo, ki se ji moramo prepustiti, s katero moramo odplavati v neskončno dolgo popoldne. In postati, kot pravi zadnji verz knjige: »Kot nebo brez konca.«
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Po odličnih nastopih v Ameriki Ilki Štuhec danes v Mariboru pripravljajo sprejem. Pred univerzo protestniki opozarjajo na nadlegovanje in mobing med zaposlenimi na Univerzi. Prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru bodo tudi letošnjo zimo morali preživeti pod dežniki, s katerimi nikakor niso zadovoljni. Še slab mesec dni ima vlada, da sprejme odločitev o umestitvi trase hitre ceste na Koroško od avtoceste pri Arji vasi do Velenja. Slovenski obrtnik leta 2016 je Štefan Pavlinjek - ustanovitelj in lastnik podjetja Roto. V današnji podobi Maribora in Ljubljane je še vedno čutiti vpliv in dejavnost županov iz preteklosti. Nogometne prvoligaše loči od nekajtedenskega odmora le še po ena tekma. Tovarna podjemov - začetek zgobe o uspehu mnogih zagonskih podjetij. Voditeljici: Duška Lah in Franja Pižmoht Gosti: ANDRAŽ LEITGEB, soustanovitelj in vodja razvoja podjetja ADORA MED ZEDIN SALKANOVIĆ, razvoj podjetja ADORA MED Mag. JURE VERHOVNIK, Tovarna podjemov - podjetniški inkubator Univerze v Mariboru GAŠPER GLAVAR, podjetniška skupina Hellocal
Po odličnih nastopih v Ameriki Ilki Štuhec danes v Mariboru pripravljajo sprejem. Pred univerzo protestniki opozarjajo na nadlegovanje in mobing med zaposlenimi na Univerzi. Prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru bodo tudi letošnjo zimo morali preživeti pod dežniki, s katerimi nikakor niso zadovoljni. Še slab mesec dni ima vlada, da sprejme odločitev o umestitvi trase hitre ceste na Koroško od avtoceste pri Arji vasi do Velenja. Slovenski obrtnik leta 2016 je Štefan Pavlinjek - ustanovitelj in lastnik podjetja Roto. V današnji podobi Maribora in Ljubljane je še vedno čutiti vpliv in dejavnost županov iz preteklosti. Nogometne prvoligaše loči od nekajtedenskega odmora le še po ena tekma. Tovarna podjemov - začetek zgobe o uspehu mnogih zagonskih podjetij. Voditeljici: Duška Lah in Franja Pižmoht Gosti: ANDRAŽ LEITGEB, soustanovitelj in vodja razvoja podjetja ADORA MED ZEDIN SALKANOVIĆ, razvoj podjetja ADORA MED Mag. JURE VERHOVNIK, Tovarna podjemov - podjetniški inkubator Univerze v Mariboru GAŠPER GLAVAR, podjetniška skupina Hellocal
Na slovenski kulturni praznik se na Ljubnem ob Savinji začenja praznik ženskih smučarskih skokov. Letos bomo spremljali tridnevni program, ki se bo začel s posamično tekmo. Rumeno majico nosi odlična Norvežanka Maren Lundby. Lovi jo Nemka Katharina Althaus. Pesti bomo stiskali za slovenske skakalke na čelu z Niko Križnar, ki je v točkovanju svetovnega pokala trenutno naša najboljša.
Na slovenski kulturni praznik se na Ljubnem ob Savinji začenja praznik ženskih smučarskih skokov. Letos bomo spremljali tridnevni program, ki se bo začel s posamično tekmo. Rumeno majico nosi odlična Norvežanka Maren Lundby. Lovi jo Nemka Katharina Althaus. Pesti bomo stiskali za slovenske skakalke na čelu z Niko Križnar, ki je v točkovanju svetovnega pokala trenutno naša najboljša.
Le še nekaj minut loči slovensko kolesarstvo od novega zmagoslavja na dirki po Italiji. V Rimu se namreč končuje zadnja etapa letošnjega Gira, na kateri je prepričljivo najboljši kolesar dirke Tadej Pogačar pustil globok pečat. Tudi med navijači, ki so ga opisali kot prijetnega in "fajn". Druge teme: - V Bruslju pogovori o pomoči palestinskim oblastem po koncu vojne v Gazi - Združene države potrdile udeležbo na mirovnem vrhu o Ukrajini v Švici - Dediščino prve svetovne vojne bi združili v evropski Poti miru
Le še nekaj minut loči slovensko kolesarstvo od novega zmagoslavja na dirki po Italiji. V Rimu se namreč končuje zadnja etapa letošnjega Gira, na kateri je prepričljivo najboljši kolesar dirke Tadej Pogačar pustil globok pečat. Tudi med navijači, ki so ga opisali kot prijetnega in "fajn". Druge teme: - V Bruslju pogovori o pomoči palestinskim oblastem po koncu vojne v Gazi - Združene države potrdile udeležbo na mirovnem vrhu o Ukrajini v Švici - Dediščino prve svetovne vojne bi združili v evropski Poti miru
Na Mestni občini Maribor te dni vznemirjajo zapleti z vodjo županovega kabineta Marjetko Kristofić Jamnik. V Kidričevem odvzeli vzorce tal, ki bodo pokazali, kakšna je kakovost zemlje. Pred približno pol ure se je končala seja sveta zavoda UKC Maribor. Na njej so znova odprli temo pomanjkanja anesteziologov. Konec nestrpnega čakanja za maturante - rezultati so znani. Velenjsko mestno plažo ob jezeru so odprli letos že 23. junija. Voda se je v teh vročih dneh segrela do 24 stopinj celzija, vodni park, ki ga je uredila občina pa je obiskovalcem na voljo brezplačno, na voljo je tudi ogromno napihljivo igralo za 50 uporabnikov hkrati. V Fotogaleriji Stolp tudi to poletje tradicionalno pripravljajo razstavo mlajše generacije perspektivnih slovenskih fotografov med 20. in 30. letom starosti. Od olimpijskih iger v Riu de Janeiru nas loči le še slab mesec. Prejšnji teden je uradno vabilo za udeležbo prejel plavalec mariborskega Branika Martin Bau. V petek zvečer je v občini Podlehnik prišlo do požara, ogenj je izbruhnil v gospodarskem objektu tik ob stanovanjski hiši. Voditeljica: Duška Lah Gost: DR. FRANC ŽERDIN, predsednik razvojnega sveta za turizem Velenje
Na Mestni občini Maribor te dni vznemirjajo zapleti z vodjo županovega kabineta Marjetko Kristofić Jamnik. V Kidričevem odvzeli vzorce tal, ki bodo pokazali, kakšna je kakovost zemlje. Pred približno pol ure se je končala seja sveta zavoda UKC Maribor. Na njej so znova odprli temo pomanjkanja anesteziologov. Konec nestrpnega čakanja za maturante - rezultati so znani. Velenjsko mestno plažo ob jezeru so odprli letos že 23. junija. Voda se je v teh vročih dneh segrela do 24 stopinj celzija, vodni park, ki ga je uredila občina pa je obiskovalcem na voljo brezplačno, na voljo je tudi ogromno napihljivo igralo za 50 uporabnikov hkrati. V Fotogaleriji Stolp tudi to poletje tradicionalno pripravljajo razstavo mlajše generacije perspektivnih slovenskih fotografov med 20. in 30. letom starosti. Od olimpijskih iger v Riu de Janeiru nas loči le še slab mesec. Prejšnji teden je uradno vabilo za udeležbo prejel plavalec mariborskega Branika Martin Bau. V petek zvečer je v občini Podlehnik prišlo do požara, ogenj je izbruhnil v gospodarskem objektu tik ob stanovanjski hiši. Voditeljica: Duška Lah Gost: DR. FRANC ŽERDIN, predsednik razvojnega sveta za turizem Velenje
Festival Lent se je za leto dni poslôvil, bo prihodnje leto glavni oder znova na Dravi? Počitnice so se začele, na poti do morja pa se številni tudi ta vikend niso mogli izogniti gneči in zastojem. Družba za upravljanje terjatev bank kupila prostore propadle Tovarne vozil Maribor. Mariborski vodovodje poskrbél, da psi v vročih poletnih mesecih ne bodo žejni. Medtem ko dijake, ki so opravljali splošno maturo, od rezultatov loči še nekaj dni, je nestrpnega čakanja konec za dijake poklicne mature. Ti so danes izvedeli, kakšen uspeh so dosegli na maturi. Zlasti ob nenadnih pomorih čebel ali boleznih drugih živali sadovnjakov, očitki vselej naprej letijo na lastnie bližnjim kmetijskih zemljišč ali sadovnjakov. A včasih neupravičeno, kajti nekateri si kljub škropljenju prizadevajo tudi za čim bolj naravi prijazno pridelavo. Voditeljica: Jasmina Gregorec Gost: VLADIMIR RUKAVINA, DIREKTOR NARODNEGA DOMA
Festival Lent se je za leto dni poslôvil, bo prihodnje leto glavni oder znova na Dravi? Počitnice so se začele, na poti do morja pa se številni tudi ta vikend niso mogli izogniti gneči in zastojem. Družba za upravljanje terjatev bank kupila prostore propadle Tovarne vozil Maribor. Mariborski vodovodje poskrbél, da psi v vročih poletnih mesecih ne bodo žejni. Medtem ko dijake, ki so opravljali splošno maturo, od rezultatov loči še nekaj dni, je nestrpnega čakanja konec za dijake poklicne mature. Ti so danes izvedeli, kakšen uspeh so dosegli na maturi. Zlasti ob nenadnih pomorih čebel ali boleznih drugih živali sadovnjakov, očitki vselej naprej letijo na lastnie bližnjim kmetijskih zemljišč ali sadovnjakov. A včasih neupravičeno, kajti nekateri si kljub škropljenju prizadevajo tudi za čim bolj naravi prijazno pridelavo. Voditeljica: Jasmina Gregorec Gost: VLADIMIR RUKAVINA, DIREKTOR NARODNEGA DOMA
Le še nekaj ur nas loči do začetka težko pričakovanega nogometnega dogodka leta na stari celini. 17-o evropsko prvenstvo bosta drevi v Münchnu odprli reprezentanci Nemčije in Škotske. Na prvenstvu bo prvič po 24-ih letih nastopila tudi Slovenija. Naša izbrana vrsta bo prvo tekmo odigrala v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila proti Danski. To bo prva tekma te generacije na velikem tekmovanju. Druge teme: - Vojna v Gazi in migracije na dnevnem redu drugega dne vrha skupine G7. - Bosta Romunija in Bolgarija kmalu polnopravni članici schengena? - Novi onesnaževalci pitne vode v ospredju dogajanja na Bledu.
Le še nekaj ur nas loči do začetka težko pričakovanega nogometnega dogodka leta na stari celini. 17-o evropsko prvenstvo bosta drevi v Münchnu odprli reprezentanci Nemčije in Škotske. Na prvenstvu bo prvič po 24-ih letih nastopila tudi Slovenija. Naša izbrana vrsta bo prvo tekmo odigrala v nedeljo, ko se bo v Stuttgartu pomerila proti Danski. To bo prva tekma te generacije na velikem tekmovanju. Druge teme: - Vojna v Gazi in migracije na dnevnem redu drugega dne vrha skupine G7. - Bosta Romunija in Bolgarija kmalu polnopravni članici schengena? - Novi onesnaževalci pitne vode v ospredju dogajanja na Bledu.
Začel se je prvi del preventivne akcije 0,0 šofer - trezna odločitev. Mariborski otok je trenutno zaprt, saj ga bodo do konca meseca pripravljali na začetek poletne sezone. Prvi vikend v juniju je v Mariboru in okolici že 26 let v znamenju športa in rekreacije. V petek se začenja prvi Drava festival. Strmi travniki Haloz se lahko po bogastvu rastlinskih in živalskih vrst primerjajo z deževnimi gozdovi, poudarjajo biologi in agronomi. V Sloveniji je skoraj 700 registriranih rejnikov in rejnic, pri katerih odrašča okrog 1000 otrok. Kako bodo v mariborskem rokometnem klubu oblikovali ekipo za novo sezono. Od začetka evropskega prvenstva v nogometu nas loči še teden dni. Med udeleženkami, ki so odigrale zadnje pripravljalne tekme, je bila Turčija. Ta je v Ljubljani z 0:1 premagala Slovenijo. Čeprav so si nogometaši Zavrča v dodatnih kvalifikacijah zagotovili igranje v prvi ligi, je nogometna zveza Slovenije na drugi stopnji licenciranja Zavrč zavrnila. Začetek junija je tradicionalni čas, ko v Mariboru organizirajo šahovski festival veterank in veteranov Slovenije, starih nad 50 let. Bili smo na 14. Poli maratonu na Ptuju. Nevarna želva v mestnem parku je postala medijska zvezda. Voditelja: Timotej Semenič in Drago Soršak Gosti: SLAVKO IVEZIĆ, trener RK Maribor Branik GREGOR ČUDIČ, vratar RK Maribor Branik Silvo KREBS, organizator šahovskega festivala MLADEN VUČKOVIĆ, udeleženec šahovskega festivala
Začel se je prvi del preventivne akcije 0,0 šofer - trezna odločitev. Mariborski otok je trenutno zaprt, saj ga bodo do konca meseca pripravljali na začetek poletne sezone. Prvi vikend v juniju je v Mariboru in okolici že 26 let v znamenju športa in rekreacije. V petek se začenja prvi Drava festival. Strmi travniki Haloz se lahko po bogastvu rastlinskih in živalskih vrst primerjajo z deževnimi gozdovi, poudarjajo biologi in agronomi. V Sloveniji je skoraj 700 registriranih rejnikov in rejnic, pri katerih odrašča okrog 1000 otrok. Kako bodo v mariborskem rokometnem klubu oblikovali ekipo za novo sezono. Od začetka evropskega prvenstva v nogometu nas loči še teden dni. Med udeleženkami, ki so odigrale zadnje pripravljalne tekme, je bila Turčija. Ta je v Ljubljani z 0:1 premagala Slovenijo. Čeprav so si nogometaši Zavrča v dodatnih kvalifikacijah zagotovili igranje v prvi ligi, je nogometna zveza Slovenije na drugi stopnji licenciranja Zavrč zavrnila. Začetek junija je tradicionalni čas, ko v Mariboru organizirajo šahovski festival veterank in veteranov Slovenije, starih nad 50 let. Bili smo na 14. Poli maratonu na Ptuju. Nevarna želva v mestnem parku je postala medijska zvezda. Voditelja: Timotej Semenič in Drago Soršak Gosti: SLAVKO IVEZIĆ, trener RK Maribor Branik GREGOR ČUDIČ, vratar RK Maribor Branik Silvo KREBS, organizator šahovskega festivala MLADEN VUČKOVIĆ, udeleženec šahovskega festivala
Nadaljujejo se boji na letalnici v Oberstdorfu. Na njej so slovenski lovci na daljave vedno dobro nastopali. Že leta 1961 je Jože Šlibar na njej postavil svetovni rekord in se zapisal v skakalno zgodovino. Eno leto mineva od svetovnega prvenstva v poletih na tem prizorišču. Takrat je slovenska reprezentanca ekipno osvojila srebrno medaljo. Tokrat bomo spremljali le posamične preizkušnje. Videli bomo, kdo bo junak današnje.
Nadaljujejo se boji na letalnici v Oberstdorfu. Na njej so slovenski lovci na daljave vedno dobro nastopali. Že leta 1961 je Jože Šlibar na njej postavil svetovni rekord in se zapisal v skakalno zgodovino. Eno leto mineva od svetovnega prvenstva v poletih na tem prizorišču. Takrat je slovenska reprezentanca ekipno osvojila srebrno medaljo. Tokrat bomo spremljali le posamične preizkušnje. Videli bomo, kdo bo junak današnje.
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.
Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.
Danes, ko so na spletu na razpolago skorajda vsi podatki, se nemalokrat zgodi, da si v bolezenskem stanju bolnik, ob vseh dostopnih podatkih, kar sam oblikuje diagnozo. Potem pa pride k zdravniku in mu že razlaga, kaj je z njim. Kaj ob taki internetni anamnezi misli in doživlja zdravnik, ki ima za sabo študij na medicinski fakulteti, specializacijo in precej delovnih izkušenj in modrosti, je pa drugo vprašanje. Ne nazadnje gre marsikomu verjetno na živce, če mu pametuje nekdo, ki ni iz njegove stroke. Zamislimo si situacijo iz evangelija za današnjo nedeljo, v kateri so se znašli Simon Peter, ribič iz Kafarnauma ob Galilejskem jezeru, in njegova ribiška družabnika, Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Fantje so vso noč lovili ribe, a niso nič ujeli. Na obali razočarani izpirajo ribiške mreže. In vtem se pojavi neki pridigar, ki najprej stopi v čoln in iz njega začne učiti ljudi. Potem pa se obrne k Simonu Petru in mu reče: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Si predstavljate, kako se je moralo zabliskati v glavi tega galilejskega ribiča! Vsak ribič ve, da se ribe lovi ponoči. Zdaj pa ti pride neki pridigarski tišler iz Nazareta in pametuje profesionalcem, naj gredo lovit sredi belega dneva! Kar pa je v tej točki izjemnega pomena, je to, da se sicer kolerično eksplozivni Simon Peter ne razburi, ampak s ponižnostjo sprejme Učiteljevo povabilo. Sledi izjemen čudežni ulov rib, temu pa odziv Simona Petra, ko reče Jezusu: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nadnaravni, čudežni dogodek ga tako pretrese, da se zave neizmerne veličine človeka, ki stoji pred njim, ob tem pa svoje lastne grešnosti in nevrednosti, zato pa mu je jasno, da nikakor ne spada v njegovo družbo. Toda Jezus, ki ne išče popolnih, brezhibnih in izklesanih ljudi, mu reče: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« Hoditi z Jezusom, biti njegov, biti v Njegovi bližini in navzočnosti vsekakor človeka lahko navdaja tudi s strahom in sramom. Zato reakcija Simona Petra ne preseneča: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Seveda je bistveno pri tem, da se zavedamo, da niso naši talenti, usposobljenost, moralna brezhibnost ali značajska prikupnost tisto, zaradi česar bi nas Gospod povabil, naj hodimo za Njim. Nasprotno: ne glede na naše danosti, nepopolnosti ali grešnost nas vabi, naj mu sledimo. Pri tem pa bo lahko uporabil tudi to, kar je položeno v nas, in nadgradil, saj Jezus tudi Simonu Petru ne spremeni njegovega osnovnega poklica – da je namreč ribič, ampak ga nadgradi: »Odslej boš ljudi lovil.« Ne gre torej za našo popolnost ali usposobljenost, ampak za pripravljenost hoditi za Jezusom in se učiti, kako biti vse bolj Njegov.
Danes, ko so na spletu na razpolago skorajda vsi podatki, se nemalokrat zgodi, da si v bolezenskem stanju bolnik, ob vseh dostopnih podatkih, kar sam oblikuje diagnozo. Potem pa pride k zdravniku in mu že razlaga, kaj je z njim. Kaj ob taki internetni anamnezi misli in doživlja zdravnik, ki ima za sabo študij na medicinski fakulteti, specializacijo in precej delovnih izkušenj in modrosti, je pa drugo vprašanje. Ne nazadnje gre marsikomu verjetno na živce, če mu pametuje nekdo, ki ni iz njegove stroke. Zamislimo si situacijo iz evangelija za današnjo nedeljo, v kateri so se znašli Simon Peter, ribič iz Kafarnauma ob Galilejskem jezeru, in njegova ribiška družabnika, Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Fantje so vso noč lovili ribe, a niso nič ujeli. Na obali razočarani izpirajo ribiške mreže. In vtem se pojavi neki pridigar, ki najprej stopi v čoln in iz njega začne učiti ljudi. Potem pa se obrne k Simonu Petru in mu reče: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Si predstavljate, kako se je moralo zabliskati v glavi tega galilejskega ribiča! Vsak ribič ve, da se ribe lovi ponoči. Zdaj pa ti pride neki pridigarski tišler iz Nazareta in pametuje profesionalcem, naj gredo lovit sredi belega dneva! Kar pa je v tej točki izjemnega pomena, je to, da se sicer kolerično eksplozivni Simon Peter ne razburi, ampak s ponižnostjo sprejme Učiteljevo povabilo. Sledi izjemen čudežni ulov rib, temu pa odziv Simona Petra, ko reče Jezusu: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nadnaravni, čudežni dogodek ga tako pretrese, da se zave neizmerne veličine človeka, ki stoji pred njim, ob tem pa svoje lastne grešnosti in nevrednosti, zato pa mu je jasno, da nikakor ne spada v njegovo družbo. Toda Jezus, ki ne išče popolnih, brezhibnih in izklesanih ljudi, mu reče: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« Hoditi z Jezusom, biti njegov, biti v Njegovi bližini in navzočnosti vsekakor človeka lahko navdaja tudi s strahom in sramom. Zato reakcija Simona Petra ne preseneča: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Seveda je bistveno pri tem, da se zavedamo, da niso naši talenti, usposobljenost, moralna brezhibnost ali značajska prikupnost tisto, zaradi česar bi nas Gospod povabil, naj hodimo za Njim. Nasprotno: ne glede na naše danosti, nepopolnosti ali grešnost nas vabi, naj mu sledimo. Pri tem pa bo lahko uporabil tudi to, kar je položeno v nas, in nadgradil, saj Jezus tudi Simonu Petru ne spremeni njegovega osnovnega poklica – da je namreč ribič, ampak ga nadgradi: »Odslej boš ljudi lovil.« Ne gre torej za našo popolnost ali usposobljenost, ampak za pripravljenost hoditi za Jezusom in se učiti, kako biti vse bolj Njegov.
Študenti v bitki s časom- iztekajo se roki za zaključek študija po starem. Po novem tudi fizioterapija na Ptuju. SB Ptuj se še vedno ukvarja z bremenom preteklosti, gre za 6,5 milijona evrov izgube. Prvi delni podatki o turističnem obisku v Mariboru poleti kažejo na vnovično rast števila obiskovalcev. Vrata zaprl mariborski otok - kopalcev manj kot lani. Na Pohorju odpirajo nov čebelarski dom. Na gradu Slovenska Bistrica so danes začeli dvodnevno tradicionalno občinsko prireditev Podobe bistriških domačij. V Starošinjcih pripravljajo 10. Zahvala polju. Na 14. simpoziju Forma viva so ves teden ustvarjali skulpture iz kamna, ki bodo na koncu v Makolah ostale in krasile pot Forma vive, kjer je iz preteklih simpozijev že 170 skulptur, nekatere pa krasijo tudi druge slovenske kraje. V Mariborski Umetnostni galeriji so na ogled postavili skupinsko razstavo z naslovom Srečno, arheologi Dve leti sta minili od poskusa postavitve svetovnega rekorda v globinskem potapljanju, ki se ga je na Hrvaškem lotil Mariborčan Jure Daić. Dogodke o tem podvigu je osvetlil športni dokumentarni film Dokler Me Vdih Ne Loči, pod katerega se je podpisala Haidy Kancler. Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca igra v slovaškem Popradu prvo od treh pripravljalnih tekem s tamkajšnjo reprezentanco. Voditeljica: Duška Lah Gosti: Anita Arzenšek, podžupanja občine Hoče Slivnica Miran Pregl, čebelar
Študenti v bitki s časom- iztekajo se roki za zaključek študija po starem. Po novem tudi fizioterapija na Ptuju. SB Ptuj se še vedno ukvarja z bremenom preteklosti, gre za 6,5 milijona evrov izgube. Prvi delni podatki o turističnem obisku v Mariboru poleti kažejo na vnovično rast števila obiskovalcev. Vrata zaprl mariborski otok - kopalcev manj kot lani. Na Pohorju odpirajo nov čebelarski dom. Na gradu Slovenska Bistrica so danes začeli dvodnevno tradicionalno občinsko prireditev Podobe bistriških domačij. V Starošinjcih pripravljajo 10. Zahvala polju. Na 14. simpoziju Forma viva so ves teden ustvarjali skulpture iz kamna, ki bodo na koncu v Makolah ostale in krasile pot Forma vive, kjer je iz preteklih simpozijev že 170 skulptur, nekatere pa krasijo tudi druge slovenske kraje. V Mariborski Umetnostni galeriji so na ogled postavili skupinsko razstavo z naslovom Srečno, arheologi Dve leti sta minili od poskusa postavitve svetovnega rekorda v globinskem potapljanju, ki se ga je na Hrvaškem lotil Mariborčan Jure Daić. Dogodke o tem podvigu je osvetlil športni dokumentarni film Dokler Me Vdih Ne Loči, pod katerega se je podpisala Haidy Kancler. Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca igra v slovaškem Popradu prvo od treh pripravljalnih tekem s tamkajšnjo reprezentanco. Voditeljica: Duška Lah Gosti: Anita Arzenšek, podžupanja občine Hoče Slivnica Miran Pregl, čebelar
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Pol leta od terorističnega napada Hamasa na Izrael, ki je bil povod za izraelsko krvavo ofenzivo v Gazi, se izraelska vojska umika iz južnega dela enklave. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je medtem jasen, da premirja ne bo, dokler se ne vrnejo vsi talci. Ob tem je zatrdil, da jih do zmage loči le še en korak. Po mnogih mestih po svetu so potekali protesti za končanje vojne, več sto ljudi se je zbralo tudi v Ljubljani. Druge teme: - Napete razmere na ukrajinsko-ruski fronti, Rusija trdi, da je Ukrajina napadla nuklearko Zaporožje - Ob zamiku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi izvajalce skrbi tudi pomanjkanje kadra - Nedavni kibernetski napadi zahtevajo okrepitev zaščite in preventive na tem področju
Pol leta od terorističnega napada Hamasa na Izrael, ki je bil povod za izraelsko krvavo ofenzivo v Gazi, se izraelska vojska umika iz južnega dela enklave. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je medtem jasen, da premirja ne bo, dokler se ne vrnejo vsi talci. Ob tem je zatrdil, da jih do zmage loči le še en korak. Po mnogih mestih po svetu so potekali protesti za končanje vojne, več sto ljudi se je zbralo tudi v Ljubljani. Druge teme: - Napete razmere na ukrajinsko-ruski fronti, Rusija trdi, da je Ukrajina napadla nuklearko Zaporožje - Ob zamiku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi izvajalce skrbi tudi pomanjkanje kadra - Nedavni kibernetski napadi zahtevajo okrepitev zaščite in preventive na tem področju
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki s svojo divjo vožnjo po nedovoljenih poteh povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na to opozarjajo tudi prebivalci Pohorja; kmetje, lastniki gozdov, lovci. Skupina podpisnikov je zato na poslance ter ministrstvo za okolje in prostor naslovila javni poziv k bolj korenitim zakonskim spremembam glede vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Ti opozarjajo, da zakonske določbe brez nadzora nimajo smisla. PRIPRAVILA: FRANJA PIŽMOHT SLIKA: ANDREJ LIKAVEC MONTAŽA: FRANCI RIBIČ
V slovenskih gozdovih je vse več voznikov motornih vozil, ki s svojo divjo vožnjo po nedovoljenih poteh povzročajo nepopravljivo škodo naravi. Na to opozarjajo tudi prebivalci Pohorja; kmetje, lastniki gozdov, lovci. Skupina podpisnikov je zato na poslance ter ministrstvo za okolje in prostor naslovila javni poziv k bolj korenitim zakonskim spremembam glede vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Ti opozarjajo, da zakonske določbe brez nadzora nimajo smisla. PRIPRAVILA: FRANJA PIŽMOHT SLIKA: ANDREJ LIKAVEC MONTAŽA: FRANCI RIBIČ
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je pred kratkih izdala knjigo Neslišni zvoki dleta o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, s katero njegovo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Knjiga je posebna po tem, da vsebuje tudi naslikane kretnje znakovnega jezika, s čimer želijo avtorji prispevati k boljši znakovni pismenosti ljudi z gluhoto. Slovenski znakovni jezik namreč obsega približno 25 000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, treba ga je še bogatiti in širiti. Ob mednarodnem dnevu pa s sogovornico postavimo tudi ogledalo odnosu širše družbe do gluhih in pometemo z nekaj stereotipi o gluhih, med drugim tudi s tem, da je poimenovanje 'gluhonemi' žaljivo.
Samo dva dni pa nas loči od začetka Festivala Lent, ko bo Maribor zajelo živahno festivalsko dogajanje. Danes so podpisali še sponzorske pogodbe. Kljub zmanjšanemu proračunu organizatorji obiskovalcem ponujajo okrog 150 dogodkov na 17 prizoriščih. Sicer pa festival prinaša tudi nekaj novosti. PRIPRAVILA: MATEJA TOMAŠIČ SLIKA: MIRKO ČAVNIČAR, DOKUMENTACIJA TV SLOVENIJA MONTAŽA: MATJAŽ PREŠEREN Gost: Boris Črnič, Festival Lent
Samo dva dni pa nas loči od začetka Festivala Lent, ko bo Maribor zajelo živahno festivalsko dogajanje. Danes so podpisali še sponzorske pogodbe. Kljub zmanjšanemu proračunu organizatorji obiskovalcem ponujajo okrog 150 dogodkov na 17 prizoriščih. Sicer pa festival prinaša tudi nekaj novosti. PRIPRAVILA: MATEJA TOMAŠIČ SLIKA: MIRKO ČAVNIČAR, DOKUMENTACIJA TV SLOVENIJA MONTAŽA: MATJAŽ PREŠEREN Gost: Boris Črnič, Festival Lent
Pred pol ure naj bi se pred obalo Marseilla začel prvi današnji finalni plov, s katerim bi prireditelji skušali dokončati olimpijsko tekmovanje v formuli kite, a so ga prestavili. Kdaj bodo izvedli drugo finalno regato, še ni povsem jasno. V skupnem seštevku še vedno najbolje kaže Koprčanu Toniju Vodišku. Od zlata ga loči le ena zmaga v finalu. V oddaji tudi o tem: - V naseljih Močila in Gorenje polje po dveh tednih uporaba pitne vode še vedno prepovedana. - Z razvojem metod strojnega učenja in umetne inteligence do večje kakovosti raziskovalnih in zdravstvenih storitev. - Ameriški študent nabiral izkušnje v šempetrski bolnišnici - Festival Radovljica letos v ospredje postavlja glasbeno dediščino koprskih arhivov.
Pred pol ure naj bi se pred obalo Marseilla začel prvi današnji finalni plov, s katerim bi prireditelji skušali dokončati olimpijsko tekmovanje v formuli kite, a so ga prestavili. Kdaj bodo izvedli drugo finalno regato, še ni povsem jasno. V skupnem seštevku še vedno najbolje kaže Koprčanu Toniju Vodišku. Od zlata ga loči le ena zmaga v finalu. V oddaji tudi o tem: - V naseljih Močila in Gorenje polje po dveh tednih uporaba pitne vode še vedno prepovedana. - Z razvojem metod strojnega učenja in umetne inteligence do večje kakovosti raziskovalnih in zdravstvenih storitev. - Ameriški študent nabiral izkušnje v šempetrski bolnišnici - Festival Radovljica letos v ospredje postavlja glasbeno dediščino koprskih arhivov.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Še dober mesec nas loči od lokalnih volitev, ko bomo v državi po štirih letih spet izbirali župane in občinske svetnike. Napeto bo tudi na Ptuju, kjer naj bi se za županski stolček potegovalo najmanj devet kandidatov. Štiri smo vam pred časom že predstavili, tokrat so na vrsti še trije kandidati. Iz Ptuja GABRIJELA MILOŠIČ Snemalec TIBOR PAVLIČ Montažer IGOR PURNAT
Še dober mesec nas loči od lokalnih volitev, ko bomo v državi po štirih letih spet izbirali župane in občinske svetnike. Napeto bo tudi na Ptuju, kjer naj bi se za županski stolček potegovalo najmanj devet kandidatov. Štiri smo vam pred časom že predstavili, tokrat so na vrsti še trije kandidati. Iz Ptuja GABRIJELA MILOŠIČ Snemalec TIBOR PAVLIČ Montažer IGOR PURNAT
Medtem ko ljubitelji odbojke pogledujete proti Italiji, kjer bo slovenska moška reprezentanca na svetovnem prvenstvu jutri proti Japonski odigrala drugo tekmo v skupini A, loči slovenske klube še mesec od začetka sezone. V hoškem Formisu, ki nastopa v prvi ženski odbojkarski ligi, so dodobra spremenili igralsko zasedbo. Pripravil DRAGO SORŠAK Slika ROMAN PREHAR Montaža UROŠ VIČAR
Medtem ko ljubitelji odbojke pogledujete proti Italiji, kjer bo slovenska moška reprezentanca na svetovnem prvenstvu jutri proti Japonski odigrala drugo tekmo v skupini A, loči slovenske klube še mesec od začetka sezone. V hoškem Formisu, ki nastopa v prvi ženski odbojkarski ligi, so dodobra spremenili igralsko zasedbo. Pripravil DRAGO SORŠAK Slika ROMAN PREHAR Montaža UROŠ VIČAR
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?