Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Mesec dni pred državnozborskimi volitvami se uradno začenja kampanja, v kateri bodo stranke nagovarjale volivce. Še do polnoči pa imajo čas za vložitev svojih kandidatnih list. Drugi poudarki oddaje: - Ob redni pobuda še za dodatno uskladitev pokojnin. - Na Trumpovem odboru za mir bo sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije. - V povezavi z afero Epstein pridržan nekdanji princ Andrew.
Mesec dni pred državnozborskimi volitvami se uradno začenja kampanja, v kateri bodo stranke nagovarjale volivce. Še do polnoči pa imajo čas za vložitev svojih kandidatnih list. Drugi poudarki oddaje: - Ob redni pobuda še za dodatno uskladitev pokojnin. - Na Trumpovem odboru za mir bo sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije. - V povezavi z afero Epstein pridržan nekdanji princ Andrew.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.