Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
… ima zares posebno moč … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Valentina Assejeva. Prevedel: Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
… ima zares posebno moč … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Valentina Assejeva. Prevedel: Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah
V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki bo v oddaji Med štirimi stenami spregovorila o osebni izkušnji spolnega nasilja, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti.
Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki bo v oddaji Med štirimi stenami spregovorila o osebni izkušnji spolnega nasilja, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Televizijska ekipa se je udeležila črnomaljskega obredja ob godu sv. Jurija in turistično-kulturne prireditve Jurjevanje ter odkrivala stare šege in navade, ki še danes zaznamuje osrednje mesto Bele krajine. Manjše mesto je zraslo na okljuku rek Dobličica in Lahinja, izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pa je mesto imelo med drugo svetovno vojno, ko je bilo sedež osvobojenega ozemlja in so se v njem zvrstili številni politični in kulturni dogodki. V oddaji bosta spregovorila sodelavec Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj Tadej Fink in vodja Mestne muzejske zbirke Janez Weiss.
Televizijska ekipa se je udeležila črnomaljskega obredja ob godu sv. Jurija in turistično-kulturne prireditve Jurjevanje ter odkrivala stare šege in navade, ki še danes zaznamuje osrednje mesto Bele krajine. Manjše mesto je zraslo na okljuku rek Dobličica in Lahinja, izjemno pomembno zgodovinsko vlogo pa je mesto imelo med drugo svetovno vojno, ko je bilo sedež osvobojenega ozemlja in so se v njem zvrstili številni politični in kulturni dogodki. V oddaji bosta spregovorila sodelavec Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj Tadej Fink in vodja Mestne muzejske zbirke Janez Weiss.
Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.
Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.
Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije; Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje Adecco; dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Valjavec
Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije; Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje Adecco; dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Valjavec
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.
V prejšnjem stoletju je bilo študentsko gibanje v Sloveniji najdejavnejše v obdobju med letoma 1968 in 1972. Vrhunec je doživelo spomladi leta 1971, ko so študentje izvedli protest na Aškerčevi cesti v Ljubljani. 14. aprila tistega leta se je pred poslopjem Filozofske fakultete zbralo okoli 2000 študentov, ki so protestirali zaradi prometa in hrupa na Aškerčevi cesti, ki je bila takrat ena najbolj obremenjenih ljubljanskih prometnic, ob njej pa še danes stoji več fakultet in srednjih šol. Študentje so po eni uri govorov in vzklikov niso razšli, ampak so se odpravili proti središču mesta, kjer so svoje zahteve prebrali še pred skupščino. Njihova glavna zahteva ‒ ureditev sistema obvoznih cest ‒ ni bila uspešna, a ker je na protestu sodelovalo tako veliko študentov, je pomenil ta dogodek odločilno etapo v razvoju študentskega gibanja, so zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
V prejšnjem stoletju je bilo študentsko gibanje v Sloveniji najdejavnejše v obdobju med letoma 1968 in 1972. Vrhunec je doživelo spomladi leta 1971, ko so študentje izvedli protest na Aškerčevi cesti v Ljubljani. 14. aprila tistega leta se je pred poslopjem Filozofske fakultete zbralo okoli 2000 študentov, ki so protestirali zaradi prometa in hrupa na Aškerčevi cesti, ki je bila takrat ena najbolj obremenjenih ljubljanskih prometnic, ob njej pa še danes stoji več fakultet in srednjih šol. Študentje so po eni uri govorov in vzklikov niso razšli, ampak so se odpravili proti središču mesta, kjer so svoje zahteve prebrali še pred skupščino. Njihova glavna zahteva ‒ ureditev sistema obvoznih cest ‒ ni bila uspešna, a ker je na protestu sodelovalo tako veliko študentov, je pomenil ta dogodek odločilno etapo v razvoju študentskega gibanja, so zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kaj pomeni biti čuvaj resnice vesta dolgoletna dopisnika RTV Slovenija, ki sta nedavno v imenu Društva novinarjev Slovenije prejela nagrado za izstopajoče novinarske dosežke. Novinar Boštjan Anžin in snemalka ter montažerka in novinarka Janja Lakner Anžin sta svoje dopisniške izkušnje iz Beograda pa tudi Berlina delila z voditeljico Karin Sabadin.
Kaj pomeni biti čuvaj resnice vesta dolgoletna dopisnika RTV Slovenija, ki sta nedavno v imenu Društva novinarjev Slovenije prejela nagrado za izstopajoče novinarske dosežke. Novinar Boštjan Anžin in snemalka ter montažerka in novinarka Janja Lakner Anžin sta svoje dopisniške izkušnje iz Beograda pa tudi Berlina delila z voditeljico Karin Sabadin.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Ime tedna je postal Tomato Košir, mednarodno uveljavljen vizualni oblikovalec, ki je z najnovejšo naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv znova požel pozornost tako v Sloveniji kot v tujini. Njegov vizualni komentar "Ameriški napad na Venezuelo", s katerim je še enkrat drzno nastavil ogledalo družbi, si je že dan pred izidom ogledalo milijon ljudi, kar je največji doseg njegovih naslovnic do zdaj.
Ime tedna je postal Tomato Košir, mednarodno uveljavljen vizualni oblikovalec, ki je z najnovejšo naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv znova požel pozornost tako v Sloveniji kot v tujini. Njegov vizualni komentar "Ameriški napad na Venezuelo", s katerim je še enkrat drzno nastavil ogledalo družbi, si je že dan pred izidom ogledalo milijon ljudi, kar je največji doseg njegovih naslovnic do zdaj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pozornost zveze Nato je vse bolj usmerjena proti Arktiki. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je sporočil, da pripravljajo nove korake za krepitev varnosti arktičnega območja. Poudaril je, da se zaveznice strinjajo s pomembnostjo varnosti Arktike. Zavedamo se, da se z odprtjem morskih poti povečuje tveganje večje aktivnosti Kitajske in Rusije, je dodal Rutte. Drugi poudarki oddaje: - Iranski protestniki odrezani od sveta, mednarodna poročila o vse več ubitih - Začela so se volilna opravila, kandidature bo mogoče vlagati do 19-ega februarja. - Mariborska lesarska šola ob nevarnosti zrušitve strehe pod težo snega začasno brez telovadnice
Pozornost zveze Nato je vse bolj usmerjena proti Arktiki. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je sporočil, da pripravljajo nove korake za krepitev varnosti arktičnega območja. Poudaril je, da se zaveznice strinjajo s pomembnostjo varnosti Arktike. Zavedamo se, da se z odprtjem morskih poti povečuje tveganje večje aktivnosti Kitajske in Rusije, je dodal Rutte. Drugi poudarki oddaje: - Iranski protestniki odrezani od sveta, mednarodna poročila o vse več ubitih - Začela so se volilna opravila, kandidature bo mogoče vlagati do 19-ega februarja. - Mariborska lesarska šola ob nevarnosti zrušitve strehe pod težo snega začasno brez telovadnice
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Danes bodo stekla volilna opravila pred volitvami v državni zbor, ki bodo 22. marca. Možno bo vlagati kandidature oziroma oddati podpise podpore posamezni kandidatni listi. Uradna volilna kampanja se bo sicer začela 19. februarja. Pristojni ob tem bolj kot kdaj prej svarijo pred morebitnim vplivom iz tujine. Ostali poudarki oddaje: - Protesti v Iranu v dveh tednih zahtevali več kot 500 življenj. - Skupina evropskih držav o načrtih za okrepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji. - Parkiranje v Ljubljani je od danes dražje.
Danes bodo stekla volilna opravila pred volitvami v državni zbor, ki bodo 22. marca. Možno bo vlagati kandidature oziroma oddati podpise podpore posamezni kandidatni listi. Uradna volilna kampanja se bo sicer začela 19. februarja. Pristojni ob tem bolj kot kdaj prej svarijo pred morebitnim vplivom iz tujine. Ostali poudarki oddaje: - Protesti v Iranu v dveh tednih zahtevali več kot 500 življenj. - Skupina evropskih držav o načrtih za okrepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji. - Parkiranje v Ljubljani je od danes dražje.
V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.
V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Iran si ne želi vojne, a je popolnoma pripravljen nanjo, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči ob ameriških grožnjah z vojaškim posegom zaradi zatiranja protestov. Kot je dodal, so pripravljeni tudi na poštena pogajanja. To je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah se s Teheranom dogovarjajo o srečanju, pri čemer ni izključil ukrepanja pred morebitnim sestankom. Drugi poudarki oddaje: - Od danes mogoče vlaganje kandidatur za parlamentarne volitve. - V Kopru največji upad števila policistov v državi, na Goriškem le še ena enota s 24-urnim dežurstvom. - V Celju se je izlegel mladič ene od najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Iran si ne želi vojne, a je popolnoma pripravljen nanjo, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči ob ameriških grožnjah z vojaškim posegom zaradi zatiranja protestov. Kot je dodal, so pripravljeni tudi na poštena pogajanja. To je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah se s Teheranom dogovarjajo o srečanju, pri čemer ni izključil ukrepanja pred morebitnim sestankom. Drugi poudarki oddaje: - Od danes mogoče vlaganje kandidatur za parlamentarne volitve. - V Kopru največji upad števila policistov v državi, na Goriškem le še ena enota s 24-urnim dežurstvom. - V Celju se je izlegel mladič ene od najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.
V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.
"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.