Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Jesen je in cmokci se zabavajo ob odkrivanju najzanimivejših listov. Ko Modri cmokec najde seme platane, hitro odkrijejo edinstven in zabaven način igre.
Jesen je in cmokci se zabavajo ob odkrivanju najzanimivejših listov. Ko Modri cmokec najde seme platane, hitro odkrijejo edinstven in zabaven način igre.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Prevedla: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Prevedla: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Mikaela Shiffrin je zdržala pod pritiskom. Četrtič je bila na olimpijskih igrah, osvojila pa je svojo četrto medaljo, tretjo zlato. Radijski reporter Igor Tominec pravi, da se je Američanka s tem utrdila v vlogi ene najboljših smučark vseh časov. Pred tem so se mnogi spominjali tudi njenih spodrsljajev na olimpijskih igrah. Tolikokrat je prišla na tekme v vlogi izrazite favoritinje, zapomnljivi pa niso bili le njeni veličastni uspehi, ampak tudi bridki porazi. Pred Pjongčangom je bil nenadkriljiva v slalomu, pa ga v Južni Koreji končala na četrtem mestu. V Pekingu je odstopila v prvi vožnji tako slaloma kot veleslaloma, navsezadnje je bila tudi že v Cortini v odličnem položaju, da osvoji zlato v ekipni kombinaciji, a ostala brez medalje. V slalomu pa je odpihnila konkurenco. Zmagala je za sekundo in pol. Zdaj imata več naslovov olimpijskega prvaka v alpskem smučanju le Kjetil Andre Aamodt in Janica Kostelić. Slovenski izkupiček je bil tudi na zadnji tekmi programa alpskega smučanja skromen. Najboljša je bila Ana Bucik Jogan na 24. mestu, kar je bilo precej nižje od njenih pričakovanj. Tekmovale so tudi Nika Tomšič, Caterina Sinigoj in Lila Lapanja. Precej vprašanj se je porajalo v slovenski športni javnosti, zakaj so na igrah tekmovale smučarke, ki ne tekmujejo na tekmah najvišje ravni. V tej trojici ima le Nika Tomšič točke svetovnega pokala. Tominec poroča, da so se v slovenski reprezentanci tako odločili, ker so lahko povečali število trenerskega kadra med alpskimi smučarkami na igrah, hkrati je tudi Cortina blizu Slovenije, zato strošek ni bil tako velik kot v primeru, da bi bile igre daleč stran. Tominec dodaja, da to mnogih ni prepričalo. Nekateri nekdanji smučarji in drugi trenerji so mu namreč zaupali, da je to degradacija športa, da so v tem primeru padli vsi kriteriji doseganja olimpijskih norm in da to ni dobro ne za športnice ne za šport. Biatlonke so štafetno preizkušnjo končale na 16. mestu po zelo skromnem strelskem nastopu. Polona Klemenčič je morala štirikrat v kazenski krog, Anamarija Lampič pa dvakrat, Slovenke so zaostale za svojimi pričakovanji. Do konca iger sta ostali še najatraktivnejši disciplini, obe tekmi s skupinskim startom. Edini od Slovencev, ki ima zagotovljen nastop je Jakov Fak, Miha Dovžan in Polona Klemenčič pa še čakata na morebitno odpoved že uvrščenih. Klemenčičeva je druga v čakalni vrsti, Dovžan pa tretji. Igor Tominec in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Mikaela Shiffrin je zdržala pod pritiskom. Četrtič je bila na olimpijskih igrah, osvojila pa je svojo četrto medaljo, tretjo zlato. Radijski reporter Igor Tominec pravi, da se je Američanka s tem utrdila v vlogi ene najboljših smučark vseh časov. Pred tem so se mnogi spominjali tudi njenih spodrsljajev na olimpijskih igrah. Tolikokrat je prišla na tekme v vlogi izrazite favoritinje, zapomnljivi pa niso bili le njeni veličastni uspehi, ampak tudi bridki porazi. Pred Pjongčangom je bil nenadkriljiva v slalomu, pa ga v Južni Koreji končala na četrtem mestu. V Pekingu je odstopila v prvi vožnji tako slaloma kot veleslaloma, navsezadnje je bila tudi že v Cortini v odličnem položaju, da osvoji zlato v ekipni kombinaciji, a ostala brez medalje. V slalomu pa je odpihnila konkurenco. Zmagala je za sekundo in pol. Zdaj imata več naslovov olimpijskega prvaka v alpskem smučanju le Kjetil Andre Aamodt in Janica Kostelić. Slovenski izkupiček je bil tudi na zadnji tekmi programa alpskega smučanja skromen. Najboljša je bila Ana Bucik Jogan na 24. mestu, kar je bilo precej nižje od njenih pričakovanj. Tekmovale so tudi Nika Tomšič, Caterina Sinigoj in Lila Lapanja. Precej vprašanj se je porajalo v slovenski športni javnosti, zakaj so na igrah tekmovale smučarke, ki ne tekmujejo na tekmah najvišje ravni. V tej trojici ima le Nika Tomšič točke svetovnega pokala. Tominec poroča, da so se v slovenski reprezentanci tako odločili, ker so lahko povečali število trenerskega kadra med alpskimi smučarkami na igrah, hkrati je tudi Cortina blizu Slovenije, zato strošek ni bil tako velik kot v primeru, da bi bile igre daleč stran. Tominec dodaja, da to mnogih ni prepričalo. Nekateri nekdanji smučarji in drugi trenerji so mu namreč zaupali, da je to degradacija športa, da so v tem primeru padli vsi kriteriji doseganja olimpijskih norm in da to ni dobro ne za športnice ne za šport. Biatlonke so štafetno preizkušnjo končale na 16. mestu po zelo skromnem strelskem nastopu. Polona Klemenčič je morala štirikrat v kazenski krog, Anamarija Lampič pa dvakrat, Slovenke so zaostale za svojimi pričakovanji. Do konca iger sta ostali še najatraktivnejši disciplini, obe tekmi s skupinskim startom. Edini od Slovencev, ki ima zagotovljen nastop je Jakov Fak, Miha Dovžan in Polona Klemenčič pa še čakata na morebitno odpoved že uvrščenih. Klemenčičeva je druga v čakalni vrsti, Dovžan pa tretji. Igor Tominec in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Spreewald je pokrajina na jugu dežele Brandenburg, ki jo prepreda labirint skoraj tisoč kilometrov stranskih rokavov reke Spree. Po neštetih kanalih in vodotokih se prevažajo s čolni, saj cest skoraj ni. Zaradi majhnih in težko dostopnih polj kmetije niso več donosne, pokrajina je vse bolj odvisna od turizma. Družina Filko iz idilične vasi Lehde se je prilagodila novim časom in se preusmerila v turizem. S kmetijstvom in ribolovom se ukvarja le za svoje potrebe, prav tako tudi z vlaganjem kumaric. Kisle kumarice so najbolj znana specialiteta iz Spreewalda. Tudi Filkovi imajo svoj recept za vlaganje. Medtem ko družina čisti in vlaga kumarice, hči Christin pripravlja spreewaldsko jed: krompir v oblicah s skuto in z lanenim oljem.
Spreewald je pokrajina na jugu dežele Brandenburg, ki jo prepreda labirint skoraj tisoč kilometrov stranskih rokavov reke Spree. Po neštetih kanalih in vodotokih se prevažajo s čolni, saj cest skoraj ni. Zaradi majhnih in težko dostopnih polj kmetije niso več donosne, pokrajina je vse bolj odvisna od turizma. Družina Filko iz idilične vasi Lehde se je prilagodila novim časom in se preusmerila v turizem. S kmetijstvom in ribolovom se ukvarja le za svoje potrebe, prav tako tudi z vlaganjem kumaric. Kisle kumarice so najbolj znana specialiteta iz Spreewalda. Tudi Filkovi imajo svoj recept za vlaganje. Medtem ko družina čisti in vlaga kumarice, hči Christin pripravlja spreewaldsko jed: krompir v oblicah s skuto in z lanenim oljem.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Logarska dolina je po mnenju Lonely Planeta ena najlepših evropskih alpskih dolin, Solčavsko pa si je prislužilo naziv evropske destinacije odličnosti. A še pred nekaj desetletji so lepote tega dela Slovenije prihajali občudovat le redki. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti – Zgornjo, ki se širi od Soteske v Logarsko dolino, in Spodnjo, ki obsega ravnino ob Savinji. Danes velja za eno privlačnejših slovenskih pokrajin – poleg Logarske doline in Solčavskega goste privabljajo tudi Robanov kot, Golte, dolina Matkov kot, naravni rezervat Menina planina in živahne brzice reke Savinje. Poleti 1979 pa je ta del Slovenije obiskal novinar TV Slovenija Peter Božič in ugotavljal, da je celotna Savinjska dolina glede na svoje izjemne možnosti turistično popolnoma neizkoriščena. Dejal je, da dolina sicer ne ponuja jadranja, morskega sončenja ali razburljivih večerov v diskoklubih, zato pa se ponaša z obilico naravnih lepot, mirom, gostoljubnostjo, dobro hrano in s svojevrstnimi prireditvami.
Logarska dolina je po mnenju Lonely Planeta ena najlepših evropskih alpskih dolin, Solčavsko pa si je prislužilo naziv evropske destinacije odličnosti. A še pred nekaj desetletji so lepote tega dela Slovenije prihajali občudovat le redki. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti – Zgornjo, ki se širi od Soteske v Logarsko dolino, in Spodnjo, ki obsega ravnino ob Savinji. Danes velja za eno privlačnejših slovenskih pokrajin – poleg Logarske doline in Solčavskega goste privabljajo tudi Robanov kot, Golte, dolina Matkov kot, naravni rezervat Menina planina in živahne brzice reke Savinje. Poleti 1979 pa je ta del Slovenije obiskal novinar TV Slovenija Peter Božič in ugotavljal, da je celotna Savinjska dolina glede na svoje izjemne možnosti turistično popolnoma neizkoriščena. Dejal je, da dolina sicer ne ponuja jadranja, morskega sončenja ali razburljivih večerov v diskoklubih, zato pa se ponaša z obilico naravnih lepot, mirom, gostoljubnostjo, dobro hrano in s svojevrstnimi prireditvami.
Dnevni red: 1. Dogovor o delu (17. člen PoPPre). 2. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: prof. dr. Katja Drobnič, v sredo, 18. 2. 2026, ob 9.30, b) zaslišanje priče: Darko Gregorač, v sredo, 18. 2. 2026, ob 10.30.
Dnevni red: 1. Dogovor o delu (17. člen PoPPre). 2. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: prof. dr. Katja Drobnič, v sredo, 18. 2. 2026, ob 9.30, b) zaslišanje priče: Darko Gregorač, v sredo, 18. 2. 2026, ob 10.30.