Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Film je portret Louisa Adamiča, premalo znanega Slovenca, ameriškega pisatelja in politika, zelo pomembnega v času 2. svetovne vojne. Luis Adamič je bil cenjen gost tudi v Beli hiši. Skozi preiskavo njegove nepojasnjene smrti v ameriškem New Jerseyu leta 1951 film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in predvsem refleksijo na moderni čas. Stvari, o katerih je pisal Adamič, so še danes aktualne - rasizem, demokracija, sprejemanje imigrantov in vprašanje nacionalne identitete. Film je bil sneman na različnih lokacijah v Sloveniji in ZDA, režirala ga je Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Iza Strehar, producent je bil Studio Virc.
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Mufka se ne more odvaditi sesanja palca, zato mora nositi sramotni ščitek. Teta Tinka jo hoče odvaditi te razvade, a vsa prigovarjanja so bob ob steno. Na obisku pri Brini in Binki se igrajo trgovino s sendviči, a Mufko ščitek preveč ovira, da bi se lahko igrala z njima. Potrta je. Iznajdljivi Brina in Binka pa si izmislita novo igro, kjer Mufke ščitek nič ne moti, in spet se lahko vse tri prešerno zabavajo.
Mufka se ne more odvaditi sesanja palca, zato mora nositi sramotni ščitek. Teta Tinka jo hoče odvaditi te razvade, a vsa prigovarjanja so bob ob steno. Na obisku pri Brini in Binki se igrajo trgovino s sendviči, a Mufko ščitek preveč ovira, da bi se lahko igrala z njima. Potrta je. Iznajdljivi Brina in Binka pa si izmislita novo igro, kjer Mufke ščitek nič ne moti, in spet se lahko vse tri prešerno zabavajo.
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Babica plete šal za vnučke … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Babica plete šal za vnučke … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.
Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.
Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na Krvavcu je prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami začel delovati 14. februarja leta 1957. Leta 1961, ko se je začela širiti FM-radijska mreža, so mu dodali radijski oddajnik. Leta 1965 so začeli oddajati drugi televizijski program, prvi prenos v barvah pa je bilo mogoče spremljati leta 1970. Pomemben mejnik v zgodovini oddajnika je predstavljala izgradnja ceste leta 1980, ki je omogočila izgradnjo železobetonske konstrukcije, kot jo vidimo danes. Posnetki so iz leta 1958, ko so snemalca Franjo Meglič in Marjan Sedej ter režiser Rado Cilenšek poskrbeli za snemanje prevoza in montaže oddajnika na Krvavec.
Na Krvavcu je prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami začel delovati 14. februarja leta 1957. Leta 1961, ko se je začela širiti FM-radijska mreža, so mu dodali radijski oddajnik. Leta 1965 so začeli oddajati drugi televizijski program, prvi prenos v barvah pa je bilo mogoče spremljati leta 1970. Pomemben mejnik v zgodovini oddajnika je predstavljala izgradnja ceste leta 1980, ki je omogočila izgradnjo železobetonske konstrukcije, kot jo vidimo danes. Posnetki so iz leta 1958, ko so snemalca Franjo Meglič in Marjan Sedej ter režiser Rado Cilenšek poskrbeli za snemanje prevoza in montaže oddajnika na Krvavec.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.