Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?
Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?
Mala miš Hopka je prepričana, da je najpogumnejša, najpametnejša in najhitrejša miška na svetu. Bolj ko ji to ne uspeva, bolj se dokazuje in hvali pred vrstniki. Po nesrečnem pripetljaju pa se nevede znajde v živalskih nebesih skupaj z lisjakom Beloprscem. Ta je njeno nasprotje, plah in zadržan, besede mu gredo težko z jezika. Že tako miši in lisice ne morejo biti prijatelji, zdaj pa ju je usoda združila v tem novem, nenavadnem svetu. Po številnih dogodivščinah in nepričakovanih prigodah bosta morala premagati sama sebe in združiti moči, da lahko naposled postaneta najboljša prijatelja. Priporočena starost: 7+ Originalni naslov: MYŠI PATŘÍ DO NEBE Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Denisa Grimmová in Jan Bubeníček Scenarij: Alice Nellis in Richard Malatinský Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Primož Pirnat, Borut Veselko, Matej Puc
Mala miš Hopka je prepričana, da je najpogumnejša, najpametnejša in najhitrejša miška na svetu. Bolj ko ji to ne uspeva, bolj se dokazuje in hvali pred vrstniki. Po nesrečnem pripetljaju pa se nevede znajde v živalskih nebesih skupaj z lisjakom Beloprscem. Ta je njeno nasprotje, plah in zadržan, besede mu gredo težko z jezika. Že tako miši in lisice ne morejo biti prijatelji, zdaj pa ju je usoda združila v tem novem, nenavadnem svetu. Po številnih dogodivščinah in nepričakovanih prigodah bosta morala premagati sama sebe in združiti moči, da lahko naposled postaneta najboljša prijatelja. Priporočena starost: 7+ Originalni naslov: MYŠI PATŘÍ DO NEBE Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Denisa Grimmová in Jan Bubeníček Scenarij: Alice Nellis in Richard Malatinský Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Primož Pirnat, Borut Veselko, Matej Puc
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem. Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost? Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Kemičarka in izumiteljica madžarskega rodu Mária Telkes je svoj prodorni um skoraj petdeset let posvečala izrabljanju sončne energije. Projektirala in zgradila je prvo uspešno sodobno domovanje na sončno ogrevanje in odkrila obetavno novo kemikalijo, ki je sončno toploto lahko shranjevala kot akumulator. Šef in kolegi na MIT pa so ji kljub temu ves čas raje metali polena pod noge, kot da bi jo podpirali. Toda Telkesova je vztrajala. Ob smrti leta 1995 je bila lastnica več kot dvajsetih patentov. Zdaj velja za pionirko na področju obnovljivih virov energije. Nepričakovana in v veliki meri pozabljena junakinja je blestela v vizionarstvu in vztrajnosti – kot znanstvenica in ženska je bila v vseh pogledih pred svojim časom. Njene raziskave in inovacije od 30. let prejšnjega stoletja do konca 70. let še vedno vplivajo na to, kako se napajamo z energijo. THE SUN QUEEN / ZDA / 2023 / Režija: Amanda Pollak
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Prvi na zatožni klopi je Vid, razvajen sin vplivnega očeta. Je Vidova zgodba dokaz njegove nedolžnosti ali le premetena laž?
Prvi na zatožni klopi je Vid, razvajen sin vplivnega očeta. Je Vidova zgodba dokaz njegove nedolžnosti ali le premetena laž?
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
Severno obrobje Alp vsako leto zagrne zimska pravljica. Snežna odeja prekrije hribe in doline, planinske koče v gorah so zasnežene do oken. Medtem ko so ljudje na toplem v nižinah, se živali bojujejo za preživetje – nekatere celo sredi zime vzrejajo mladiče. Oddaja prikaže življenje v zaledenelih jezerih, ob potokih in gozdovih, ki ječijo pod težo snega. Zima ni le preizkušnja, je del življenjskega kroga narave. A tudi tu podnebne spremembe silijo živali v nove prilagoditve. WHITE WINTER - A SEASON ON THE NORTHERN ALPINE RIM / WINTER AM ALPENRAND / Nemčija / 2022 / Režija: Jan Haft
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?
Šolski nasilnež Luka, ki ponavlja razred, je očiten krivec – vsaj na prvi pogled. Njegova verzija dogodkov pa vzbudi dvome o tem, kdo je pravi storilec.
Šolski nasilnež Luka, ki ponavlja razred, je očiten krivec – vsaj na prvi pogled. Njegova verzija dogodkov pa vzbudi dvome o tem, kdo je pravi storilec.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.
Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.
Princesa ne mara prinčevih daril in se raje poljublja s svinjskim pastirjem … Pripovedujejo: Aleš Valič, Uroš Smolej, Ivo Ban, Polona Juh, Sabina Kogovšek in Saša Mihelčič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Princesa ne mara prinčevih daril in se raje poljublja s svinjskim pastirjem … Pripovedujejo: Aleš Valič, Uroš Smolej, Ivo Ban, Polona Juh, Sabina Kogovšek in Saša Mihelčič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Izteka se leto razgrajevanja mednarodnega pravnega reda. Leto nove politične resničnosti, novih zavezništev, globalnega nereda. Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn, Združeni narodi, ki so bili pred 80 leti ustanovljeni za ohranjanje miru, pa so nemočno opazovali genocid, trpljenje, lakoto, brezmejno oboroževanje. Ameriški predsednik Trump je svet vrtel okoli prsta: s carinskim izsiljevanjem, novimi diplomatskimi pristopi, mirovnimi dogovori v ameriškem interesu. To je bilo leto krikov nemočnih ljudi: proti uničevanju narave, proti korupciji, proti oblastnikom. Svet v letu 2025 v torek, 30. decembra, na prvem programu Televizije Slovenija. Avtor Adrijan Bakič Montažer Matic Dolničar Realizator Domen Košir
Izteka se leto razgrajevanja mednarodnega pravnega reda. Leto nove politične resničnosti, novih zavezništev, globalnega nereda. Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn, Združeni narodi, ki so bili pred 80 leti ustanovljeni za ohranjanje miru, pa so nemočno opazovali genocid, trpljenje, lakoto, brezmejno oboroževanje. Ameriški predsednik Trump je svet vrtel okoli prsta: s carinskim izsiljevanjem, novimi diplomatskimi pristopi, mirovnimi dogovori v ameriškem interesu. To je bilo leto krikov nemočnih ljudi: proti uničevanju narave, proti korupciji, proti oblastnikom. Svet v letu 2025 v torek, 30. decembra, na prvem programu Televizije Slovenija. Avtor Adrijan Bakič Montažer Matic Dolničar Realizator Domen Košir
V zadnji letošnji epizodi podkasta smo zbrali najbolj zanimive izseke letošnjih epizod in radijskih prenosov ob uspehih slovenskih kolesarjev. Podoživite izjemne uspehe Tadeja Pogačarja, ki je četrtič zmagal na dirki po Franciji, drugič na dirki po Flandriji, debitiral je na dirki Paris - Roubaix ter novi - drugi zaporedni - mavrični majici dodal še naslov evropskega prvaka. Primož Roglič je bil najboljši na dirki po Kataloniji, Matej Mohorič je na svetovnem prvenstvu na makadamu osvojil novo medaljo, med mladimi je nase opozoril Jakob Omrzel, odlična sezona pa je tudi za Urško Žigart. Še enkrat se spomnite uspešnega kolesarskega leta 2025 in srečno v 2026!
V zadnji letošnji epizodi podkasta smo zbrali najbolj zanimive izseke letošnjih epizod in radijskih prenosov ob uspehih slovenskih kolesarjev. Podoživite izjemne uspehe Tadeja Pogačarja, ki je četrtič zmagal na dirki po Franciji, drugič na dirki po Flandriji, debitiral je na dirki Paris - Roubaix ter novi - drugi zaporedni - mavrični majici dodal še naslov evropskega prvaka. Primož Roglič je bil najboljši na dirki po Kataloniji, Matej Mohorič je na svetovnem prvenstvu na makadamu osvojil novo medaljo, med mladimi je nase opozoril Jakob Omrzel, odlična sezona pa je tudi za Urško Žigart. Še enkrat se spomnite uspešnega kolesarskega leta 2025 in srečno v 2026!
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«
Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Le še slabih 40 ur nas loči od novega leta, zato bodo mariborski jutranjiki v torek zjutraj, v živo iz Glavnega trga v Mariboru preverjali praznično dogajanje v Mariboru, raziskali, ali je prvo ulično silvestrovanje potekalo prav tam, ter obudili spomine na mariborsko praznovanje leta 1993. Andrej je Gorana povabil na rekreacijo, kjer sta s pomočjo umetne inteligence pilila veščine, a na koncu doživela precejšen pristanek na realna tla. Goran nas bo popeljal tudi na kmetijo v Voličini, kjer se je ob kavi in "potici, ki to ni" prepričal, da si kmetje z dobro organizacijo tudi v decembru znajo pričarati praznično vzdušje. Mariborski jutranjiki se bodo zazrli tudi v medzvezdje in preleteli najzanimivejše vesoljske dogodke leta 2025, tik pred koncem pa bomo v črno-belem arhivu iz leta 1962 preverili, kakšne želje so imeli takratni obiskovalci ljubljanske tržnice. Oddajo bodo vodili Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina.
Le še slabih 40 ur nas loči od novega leta, zato bodo mariborski jutranjiki v torek zjutraj, v živo iz Glavnega trga v Mariboru preverjali praznično dogajanje v Mariboru, raziskali, ali je prvo ulično silvestrovanje potekalo prav tam, ter obudili spomine na mariborsko praznovanje leta 1993. Andrej je Gorana povabil na rekreacijo, kjer sta s pomočjo umetne inteligence pilila veščine, a na koncu doživela precejšen pristanek na realna tla. Goran nas bo popeljal tudi na kmetijo v Voličini, kjer se je ob kavi in "potici, ki to ni" prepričal, da si kmetje z dobro organizacijo tudi v decembru znajo pričarati praznično vzdušje. Mariborski jutranjiki se bodo zazrli tudi v medzvezdje in preleteli najzanimivejše vesoljske dogodke leta 2025, tik pred koncem pa bomo v črno-belem arhivu iz leta 1962 preverili, kakšne želje so imeli takratni obiskovalci ljubljanske tržnice. Oddajo bodo vodili Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.
Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.
V drugem delu Julita gosti Mitja Bellottija, ki v serijo igra Luko, in Ivano Kristino Mohar, oblikovalko maske. Mitja je tisti, ki je na Ivaninem stolu preživel največ časa, razkrila bosta, kako so se soočali s poletno vročino na snemanju in kako je bilo snemati sanjske prizore.
V drugem delu Julita gosti Mitja Bellottija, ki v serijo igra Luko, in Ivano Kristino Mohar, oblikovalko maske. Mitja je tisti, ki je na Ivaninem stolu preživel največ časa, razkrila bosta, kako so se soočali s poletno vročino na snemanju in kako je bilo snemati sanjske prizore.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro
Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača
Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
V drugem delu pričevanja nam Andrej Kosič, vsestranska in prepoznavna osebnost slovenskega kulturnega prostora, razkriva, kako je s svojim delom zaznamoval umetniško, družbeno in narodno zavest Slovencev v zamejstvu. Po vojni se je družina preselila v Miren, kjer so začeli znova. Oče je obnovil čevljarsko obrt in odprl trgovino v Raštelu, ki je postala znana na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji. Andrej se je vključil v delo: »Moj oče mi je pokazal, kako izbrati pravo usnje in pripraviti čevlje po meri – to je bila prava umetnost.« Slikarsko pot je začel pri Mihaeli Adelgundis Černic, pozneje pa se je izpopolnjeval pri goriških slikarjih. Od leta 1954 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, udeležuje se likovnih srečanj in je v Raštelu odprl svojo galerijo. Njegova umetnost je močno povezana s kraško in vipavsko pokrajino, še posebej z jesenskim barvnim spektrom.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V novi epizodi podkasta 254,5 sta radijski reporter Luka Dolar in strokovni sodelavec TV Slovenija, Cene Prevc, gostila glavnega trenerja turške skakalne reprezentance, Nejca Franka. 38-letnik je devet sezon najprej deloval v slovenski reprezentanci, osem od tega kot pomočnik Gorana Janusa, na čelu turške izbrane vrste je sedmo sezono. Tokratna epizoda je bila posneta po prvi tekmi 74. novoletne turneje v nemškem Oberstdorfu, Nejc Frank pa je z voditeljima podoživel tudi šampionsko turnejo Petra Prevca pred desetimi leti, sogovorniki so razgljabljali o tem, zakaj je bil diskvalificiran Timi Zajc in kakšne možnosti ima Domen Prevc za osvojitev zlatega orla.
V novi epizodi podkasta 254,5 sta radijski reporter Luka Dolar in strokovni sodelavec TV Slovenija, Cene Prevc, gostila glavnega trenerja turške skakalne reprezentance, Nejca Franka. 38-letnik je devet sezon najprej deloval v slovenski reprezentanci, osem od tega kot pomočnik Gorana Janusa, na čelu turške izbrane vrste je sedmo sezono. Tokratna epizoda je bila posneta po prvi tekmi 74. novoletne turneje v nemškem Oberstdorfu, Nejc Frank pa je z voditeljima podoživel tudi šampionsko turnejo Petra Prevca pred desetimi leti, sogovorniki so razgljabljali o tem, zakaj je bil diskvalificiran Timi Zajc in kakšne možnosti ima Domen Prevc za osvojitev zlatega orla.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Julita je v tretjo oddajo povabila Janeza Aleksandra Vrhovca, ki v seriji igra Tomaža, in Filipa Jembriha Jandrasa, režiserja serije. Janez bo podelil, kakšna soigralka je bila kokoška, Filip pa bo povedal nekoliko več o ustvarjanju svoje prve serije, v kateri se za kratek čas pojavi tudi kot igralec.
Julita je v tretjo oddajo povabila Janeza Aleksandra Vrhovca, ki v seriji igra Tomaža, in Filipa Jembriha Jandrasa, režiserja serije. Janez bo podelil, kakšna soigralka je bila kokoška, Filip pa bo povedal nekoliko več o ustvarjanju svoje prve serije, v kateri se za kratek čas pojavi tudi kot igralec.
Inflacija v Sloveniji tudi ta mesec vztraja nad povprečjem območja z evrom, k čemur je največ prispevala podražitev storitev in hrane. Povišana stopnja inflacije je odmev krize iz časa epidemije koronavirusa, medtem pa v gospodarstvu zaradi negotovih razmer svarijo pred morebitno novo krizo. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveno ministrstvo želi z novim pravilnikom ugotoviti dejansko obremenjenost zdravstvenih delavcev. - Rusija v Ukrajini od začetka vojne izgubila najmanj 160 tisoč vojakov, kaže analiza BBC-ja. - Med potapljanjem v Škocjanskih jamah naj bi umrl jamar.
Inflacija v Sloveniji tudi ta mesec vztraja nad povprečjem območja z evrom, k čemur je največ prispevala podražitev storitev in hrane. Povišana stopnja inflacije je odmev krize iz časa epidemije koronavirusa, medtem pa v gospodarstvu zaradi negotovih razmer svarijo pred morebitno novo krizo. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveno ministrstvo želi z novim pravilnikom ugotoviti dejansko obremenjenost zdravstvenih delavcev. - Rusija v Ukrajini od začetka vojne izgubila najmanj 160 tisoč vojakov, kaže analiza BBC-ja. - Med potapljanjem v Škocjanskih jamah naj bi umrl jamar.
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mala kraljična za božič dobi nove sani, a se ne more voziti z njimi, ker ni snega stari stric Valter ji po telefonu svetuje, da mora samo zaplesati, če si kaj želi. Zato vsi zaplešejo snežni ples. Res začne snežiti in kraljična ima vse: sneg, bleščeče sani, pa še stari stric Valter pride na večerjo. Izkaže se, da zaradi snega ne bo mogel priti. Kraljična predlaga, da se vsi z novimi sanmi odpeljejo k njemu.
Mala kraljična za božič dobi nove sani, a se ne more voziti z njimi, ker ni snega stari stric Valter ji po telefonu svetuje, da mora samo zaplesati, če si kaj želi. Zato vsi zaplešejo snežni ples. Res začne snežiti in kraljična ima vse: sneg, bleščeče sani, pa še stari stric Valter pride na večerjo. Izkaže se, da zaradi snega ne bo mogel priti. Kraljična predlaga, da se vsi z novimi sanmi odpeljejo k njemu.
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Bo prisotnost ameriških vojakov v Ukrajini del varnostnih jamstev zanjo? Ukrajinski predsednik Volodimir Zeleneski je s tem predlogom seznanil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na to še ni odgovoril. Po znova nekoliko intenzivnejših pogajanjih in ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco želi Zelenski stopnjevati prizadevanja za končanje vojne, zato je za soboto napovedal srečanje zaveznikov v Ukrajini, ki se bodo nato čez nekaj dni srečali še v Franciji. Druge teme: - Po množičnih protestih v Teheranu iranski predsednik napovedal monetarne reforme. - Znova nekoliko višjo inflacijo najbolj poganjala dražitev hrane in brezalkoholih pijač. - Reševalci potrdili smrt jamarja, ki se je med potapljanjem ponesrečil v Škocjanskih jamah.
Bo prisotnost ameriških vojakov v Ukrajini del varnostnih jamstev zanjo? Ukrajinski predsednik Volodimir Zeleneski je s tem predlogom seznanil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na to še ni odgovoril. Po znova nekoliko intenzivnejših pogajanjih in ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco želi Zelenski stopnjevati prizadevanja za končanje vojne, zato je za soboto napovedal srečanje zaveznikov v Ukrajini, ki se bodo nato čez nekaj dni srečali še v Franciji. Druge teme: - Po množičnih protestih v Teheranu iranski predsednik napovedal monetarne reforme. - Znova nekoliko višjo inflacijo najbolj poganjala dražitev hrane in brezalkoholih pijač. - Reševalci potrdili smrt jamarja, ki se je med potapljanjem ponesrečil v Škocjanskih jamah.
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).