Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Dyan spozna, da imata s Caryjem preveč različne želje in cilje, da bi imelo njuno razmerje prihodnost, zato ga zapusti. Strti Cary se po ljubezenski nasvet zateče k stari prijateljici Grace, zdaj monaški princesi. Mladi Archie na avdicijah v New Yorku ni uspešen, dokler ga znanec ne priporoči bohemskemu zakonskemu paru, ki pripravlja novo gledališko predstavo in išče igralca za glavno moško vlogo. Uspešni debi na odrskih deskah Archieju odpre vrata tudi v svet filma. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Dyan spozna, da imata s Caryjem preveč različne želje in cilje, da bi imelo njuno razmerje prihodnost, zato ga zapusti. Strti Cary se po ljubezenski nasvet zateče k stari prijateljici Grace, zdaj monaški princesi. Mladi Archie na avdicijah v New Yorku ni uspešen, dokler ga znanec ne priporoči bohemskemu zakonskemu paru, ki pripravlja novo gledališko predstavo in išče igralca za glavno moško vlogo. Uspešni debi na odrskih deskah Archieju odpre vrata tudi v svet filma. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
Predstavniki neparlamentarnih strank bodo odgovarjali na vprašanja o zdravstvu in gospodarstvu. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Predstavniki neparlamentarnih strank bodo odgovarjali na vprašanja o zdravstvu in gospodarstvu. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dve zgodbi dveh fantičev - Nejca in Mihca … Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisala: Karolina Kolmanič. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Dve zgodbi dveh fantičev - Nejca in Mihca … Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisala: Karolina Kolmanič. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji.
Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Film prikazuje približno desetletno obdobje, petdeseta in začetek šestdesetih let 20. stoletja, v življenju francoske umetnice Niki de Saint Phalle (29. 10. 1930–21. 5. 2002), ki je bila model, slikarka, kiparka in pisateljica. Niki je okolje, v katerem je odraščala, pozneje označila kot pekel. Bila je samosvoj in uporniški otrok. Odraščanje v katoliški družini, v kateri je bila mama kaznovalna, oče pa jo je zlorabljal, je pustilo posledice. Leta 1953 je bila prvič hospitalizirana zaradi depresije. Na psihiatrijo se je vrnila še nekajkrat in prav tam je ustvarila prve umetniške skice. Veliko let je preživela v boju s patriarhatom in sponami tistega časa, pa tudi z lastnimi demoni. Sebe je videla kot žensko in umetnico, konkretnejšim definicijam se je izogibala. Nikoli se ni pridružila feminističnemu gibanju, a je vedno izražala idejo o močni ženskosti. Ukvarjala se je z žensko, njenim položajem v družbi, z njeno lepoto in telesom. Za njeno ustvarjanje so značilne pisane barve, mozaični vzorci in velike barvite skulpture teles – nekatere še danes krasijo javne površine po svetu. NIKI / 2024 / Francija, Belgija Scenarij: Céline Sallette, Samuel Doux Režija: Céline Sallette V glavnih vlogah: Charlotte Le Bon, John Robinson, Damien Bonnard, Judith Chemla, Alain Fromager, Virgile Bramly, Grégoire Monsaingeon, Nora Arnezeder, John Fou
Film prikazuje približno desetletno obdobje, petdeseta in začetek šestdesetih let 20. stoletja, v življenju francoske umetnice Niki de Saint Phalle (29. 10. 1930–21. 5. 2002), ki je bila model, slikarka, kiparka in pisateljica. Niki je okolje, v katerem je odraščala, pozneje označila kot pekel. Bila je samosvoj in uporniški otrok. Odraščanje v katoliški družini, v kateri je bila mama kaznovalna, oče pa jo je zlorabljal, je pustilo posledice. Leta 1953 je bila prvič hospitalizirana zaradi depresije. Na psihiatrijo se je vrnila še nekajkrat in prav tam je ustvarila prve umetniške skice. Veliko let je preživela v boju s patriarhatom in sponami tistega časa, pa tudi z lastnimi demoni. Sebe je videla kot žensko in umetnico, konkretnejšim definicijam se je izogibala. Nikoli se ni pridružila feminističnemu gibanju, a je vedno izražala idejo o močni ženskosti. Ukvarjala se je z žensko, njenim položajem v družbi, z njeno lepoto in telesom. Za njeno ustvarjanje so značilne pisane barve, mozaični vzorci in velike barvite skulpture teles – nekatere še danes krasijo javne površine po svetu. NIKI / 2024 / Francija, Belgija Scenarij: Céline Sallette, Samuel Doux Režija: Céline Sallette V glavnih vlogah: Charlotte Le Bon, John Robinson, Damien Bonnard, Judith Chemla, Alain Fromager, Virgile Bramly, Grégoire Monsaingeon, Nora Arnezeder, John Fou
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Najvišji predstavniki Irana, njegove vojske in policije so prisegli zvestobo novemu vrhovnemu voditelju, ki ga je sinoči izglasovala skupščina vladajočih klerikov. Kot so sporočili na državni televiziji, je tretji voditelj Islamske republike Iran postal sin ubitega ajatole Alija Hameneja, ajatola Sajed Modžtaba Hoseini Hamenej. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj dejal, da novi voditelj ne bo dolgo vladal, če ga ne bo odobril Washington. Nad iransko prestolnico se po vrsti ameriških napadov na naftne objekte še vedno valijo oblaki dima, iranska vojska pa je ponoči znova napadla ameriško vojaško infrastrukturo v več zalivskih državah. Iz Libanona tudi to jutro poročajo o okrepljenih izraelskih napadih. Preostali poudarki oddaje: Umetna inteligenca za zdaj še ni povzročila večjih premikov na trgu dela, pravijo slovenski podjetniki. Evropa glede novih orodij zaostaja za Kitajsko in Združenimi državami. Policija bo do konca tedna poostreno preverjala uporabo varnostnega pasu v vozilih. Trendi na tem področju se slabšajo, svari Agencija za varnost prometa. Program Ars ponuja zvočno interpretacijo še drugega romana za letošnji esej na maturi iz slovenščine.
Najvišji predstavniki Irana, njegove vojske in policije so prisegli zvestobo novemu vrhovnemu voditelju, ki ga je sinoči izglasovala skupščina vladajočih klerikov. Kot so sporočili na državni televiziji, je tretji voditelj Islamske republike Iran postal sin ubitega ajatole Alija Hameneja, ajatola Sajed Modžtaba Hoseini Hamenej. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj dejal, da novi voditelj ne bo dolgo vladal, če ga ne bo odobril Washington. Nad iransko prestolnico se po vrsti ameriških napadov na naftne objekte še vedno valijo oblaki dima, iranska vojska pa je ponoči znova napadla ameriško vojaško infrastrukturo v več zalivskih državah. Iz Libanona tudi to jutro poročajo o okrepljenih izraelskih napadih. Preostali poudarki oddaje: Umetna inteligenca za zdaj še ni povzročila večjih premikov na trgu dela, pravijo slovenski podjetniki. Evropa glede novih orodij zaostaja za Kitajsko in Združenimi državami. Policija bo do konca tedna poostreno preverjala uporabo varnostnega pasu v vozilih. Trendi na tem področju se slabšajo, svari Agencija za varnost prometa. Program Ars ponuja zvočno interpretacijo še drugega romana za letošnji esej na maturi iz slovenščine.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.
Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 6. del: Valencia Raper popelje komičarko Sindhu Vee na kulinarični ogled Valencie in jo s pomočjo dvanajstih jedi nauči vsega, kar mora vedeti o tem španskem mestu. Ustavita se ob paelji s sipinim črnilom, različici legendarne riževe jedi, pokusita poseben sendvič in miške z bučo, nato pa se pomerita v tradicionalni igri pelota. Na plaži se ohladita z znamenito horchato iz zemeljskih mandljev ali tigrovih oreščkov in si privoščita kolač s pomarančami, ki v Valencii rastejo kar ob mestnih ulicah. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 6. del: Valencia Raper popelje komičarko Sindhu Vee na kulinarični ogled Valencie in jo s pomočjo dvanajstih jedi nauči vsega, kar mora vedeti o tem španskem mestu. Ustavita se ob paelji s sipinim črnilom, različici legendarne riževe jedi, pokusita poseben sendvič in miške z bučo, nato pa se pomerita v tradicionalni igri pelota. Na plaži se ohladita z znamenito horchato iz zemeljskih mandljev ali tigrovih oreščkov in si privoščita kolač s pomarančami, ki v Valencii rastejo kar ob mestnih ulicah. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Vojna v Iranu in motnje v dobavi surove nafte so cene črnega zlata pognale v nebo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah skoraj povsod po svetu. Tudi pri nas so se opolnoči zvišale, vlada pa je z znižanjem trošarin ublažila podražitev. Liter bencina je tako od polnoči dražji za tri cente, dizelskega goriva za 6,3 centa in kurilnega olja za 8,8 centa. Brez posega države bi voznik za 50 litrov bencina plačal 5,5 evra več, za enako količino dizla pa 8,7 evra več. Preostali poudarki oddaje: Vojna proti Iranu je skoraj končana, ocenil ameriški predsednik Trump, a napovedal njeno zaostritev, če bo Teheran oviral tranzit nafte Na Hrvaškem prvi naborniki začeli obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje Za raziskovanje vloge rek pri onesnaževanju morja spustili v Sočo dva sledilnika za spremljanje poti odpadkov
Vojna v Iranu in motnje v dobavi surove nafte so cene črnega zlata pognale v nebo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah skoraj povsod po svetu. Tudi pri nas so se opolnoči zvišale, vlada pa je z znižanjem trošarin ublažila podražitev. Liter bencina je tako od polnoči dražji za tri cente, dizelskega goriva za 6,3 centa in kurilnega olja za 8,8 centa. Brez posega države bi voznik za 50 litrov bencina plačal 5,5 evra več, za enako količino dizla pa 8,7 evra več. Preostali poudarki oddaje: Vojna proti Iranu je skoraj končana, ocenil ameriški predsednik Trump, a napovedal njeno zaostritev, če bo Teheran oviral tranzit nafte Na Hrvaškem prvi naborniki začeli obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje Za raziskovanje vloge rek pri onesnaževanju morja spustili v Sočo dva sledilnika za spremljanje poti odpadkov
Cene nafte in naftnih derivatov so se od ameriškega in izraelskega napada na Iran občutno povišale, kar je pred prilagoditvijo cen pogonskih goriv opolnoči povzročilo nekaj zaskrbljenosti med potrošniki. Nekateri naftni trgovci pri nas imajo logistične težave zaradi povečanega povpraševanja; pri nas za zdaj sicer ni pričakovati bistvenih podražitev . Druge teme: - Iran pod vodstvom novega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja še naprej kljubuje Združenim državam in Izraelu, ki nadaljujejo napade na islamsko republiko. - Evropa v zadnjih petih letih postala največji kupec orožja; gre zlasti za nakupe od Združenih držav, ki ostajajo največja svetovna izvoznica orožja. - NIJZ ob pomladnih temperaturah opozarja na nevarnost klopov; za zaščito med drugim priporoča preventivno cepljenje.
Cene nafte in naftnih derivatov so se od ameriškega in izraelskega napada na Iran občutno povišale, kar je pred prilagoditvijo cen pogonskih goriv opolnoči povzročilo nekaj zaskrbljenosti med potrošniki. Nekateri naftni trgovci pri nas imajo logistične težave zaradi povečanega povpraševanja; pri nas za zdaj sicer ni pričakovati bistvenih podražitev . Druge teme: - Iran pod vodstvom novega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja še naprej kljubuje Združenim državam in Izraelu, ki nadaljujejo napade na islamsko republiko. - Evropa v zadnjih petih letih postala največji kupec orožja; gre zlasti za nakupe od Združenih držav, ki ostajajo največja svetovna izvoznica orožja. - NIJZ ob pomladnih temperaturah opozarja na nevarnost klopov; za zaščito med drugim priporoča preventivno cepljenje.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Na odprtju mednarodnega literarnega festivala Fabula v Celju je nastopil Kristian Novak, eden najpomembnejših hrvaških sodobnih avtorjev. Romana Črna mati zemla in Cigan, ampak najlepši sta med najbolj branimi, a tudi družbeno relevantnimi deli zadnjega desetletja. Vprašanj rasizma, izključevanja, migracij in nasilja se loteva neposredno ter brez olepševanja in tak je tudi njegov komentar sodobne družbe. Ogledali smo si premiero baleta Tramvaj Poželenje v SNG Maribor. Koreografinja Valentina Turcu je v baletu oživila znamenito delo Tennesseeja Williamsa, ki velja za eno najbolj pretresljivih zgodb 20. stoletja, v središču katere je krhka in kompleksna ženska, ujeta med iluzijo in resničnostjo. Plesno vizijo, pri kateri sodelujejo plesalke in plesalci Grške narodne opere in SNG Maribor, je Valentina Turcu ustvarila na glasbo znamenitih avtorjev, Maxa Richterja, Björk in Elize Lumley. Pogovarjali smo se še s Tomažem Gorkičem, režiserjem nove napete psihološke serije z naslovom Pošast za železno zaveso, ki prihaja na Televizijo Slovenija. Zgodbo je navdihnilo življenje serijskega morilca Metoda Trobca, a ne gre za portret posameznika temveč serija prikaže okoliščine tedanjega časa in prostora, ki so soustvarile pošast. Izmišljena zgodba je zmes psihološkega trilerja, grozljivke, kriminalne drame in družbenega portreta.
Na odprtju mednarodnega literarnega festivala Fabula v Celju je nastopil Kristian Novak, eden najpomembnejših hrvaških sodobnih avtorjev. Romana Črna mati zemla in Cigan, ampak najlepši sta med najbolj branimi, a tudi družbeno relevantnimi deli zadnjega desetletja. Vprašanj rasizma, izključevanja, migracij in nasilja se loteva neposredno ter brez olepševanja in tak je tudi njegov komentar sodobne družbe. Ogledali smo si premiero baleta Tramvaj Poželenje v SNG Maribor. Koreografinja Valentina Turcu je v baletu oživila znamenito delo Tennesseeja Williamsa, ki velja za eno najbolj pretresljivih zgodb 20. stoletja, v središču katere je krhka in kompleksna ženska, ujeta med iluzijo in resničnostjo. Plesno vizijo, pri kateri sodelujejo plesalke in plesalci Grške narodne opere in SNG Maribor, je Valentina Turcu ustvarila na glasbo znamenitih avtorjev, Maxa Richterja, Björk in Elize Lumley. Pogovarjali smo se še s Tomažem Gorkičem, režiserjem nove napete psihološke serije z naslovom Pošast za železno zaveso, ki prihaja na Televizijo Slovenija. Zgodbo je navdihnilo življenje serijskega morilca Metoda Trobca, a ne gre za portret posameznika temveč serija prikaže okoliščine tedanjega časa in prostora, ki so soustvarile pošast. Izmišljena zgodba je zmes psihološkega trilerja, grozljivke, kriminalne drame in družbenega portreta.
Življenje, žal, prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in tudi celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo. O žalovanju obstaja veliko mitov in tudi nerazumevanja. Čeprav morda dobronamerni, so odzivi lahko zelo napačni, pravi Ana Kordeš, ki izgubo doživlja prek osebne zgodbe. Kako in kje najti uteho, če je to sploh mogoče po izgubi otroka?
Življenje, žal, prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in tudi celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo. O žalovanju obstaja veliko mitov in tudi nerazumevanja. Čeprav morda dobronamerni, so odzivi lahko zelo napačni, pravi Ana Kordeš, ki izgubo doživlja prek osebne zgodbe. Kako in kje najti uteho, če je to sploh mogoče po izgubi otroka?
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ime tedna je postal Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega komiteja Pokala Vitranc, ki je v več kot 30 letih s sodelavci poskrbel, da je smučarski praznik v Kranjski gori postal ena od najbolj cenjenih postaj svetovnega pokala v alpskem smučanju. Uspešna 65. izvedba tekmovanja je bila njegova zadnja v tej vlogi. Kandidata sta bila tudi: Domen Prevc, smučarski skakalec, ki si je že pred koncem izjemne sezone zagotovil zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in osvojil veliki kristalni globus. Tako se je kot edini v zgodovini pridružil Fincu Mattiju Nykänenu z vsemi mogočimi naslovi in dosežki v smučarskih skokih in poletih. V dobrem letu je namreč postal tudi svetovni rekorder, svetovni prvak v smučarskih skokih in poletih, prejšnji mesec je osvojil olimpijsko zlato medaljo na veliki skakalnici, januarja pa zlatega orla na novoletni turneji štirih skakalnic. Maja Žunič Fabjančič, vodja kolektiva Pozabljena polovica Novega mesta, kjer so ob mednarodnem dnevu žensk letos že desetič obudili spomin na ženske, ki so v zgodovini pomembno zaznamovale Novo mesto, a je bila njihova vloga spregledana. Z vodenji po pešpoti vzpostavljajo kolektiven spomin in vpogled v življenja izjemnih posameznic, pionirk na svojih področjih, ki so živele in delovale konec 19. in v začetku 20. stoletja. Zahvaljujoč njihovemu delovanju ima Novo mesto štiri nove ulice, poimenovane po ženskah.
Ime tedna je postal Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega komiteja Pokala Vitranc, ki je v več kot 30 letih s sodelavci poskrbel, da je smučarski praznik v Kranjski gori postal ena od najbolj cenjenih postaj svetovnega pokala v alpskem smučanju. Uspešna 65. izvedba tekmovanja je bila njegova zadnja v tej vlogi. Kandidata sta bila tudi: Domen Prevc, smučarski skakalec, ki si je že pred koncem izjemne sezone zagotovil zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in osvojil veliki kristalni globus. Tako se je kot edini v zgodovini pridružil Fincu Mattiju Nykänenu z vsemi mogočimi naslovi in dosežki v smučarskih skokih in poletih. V dobrem letu je namreč postal tudi svetovni rekorder, svetovni prvak v smučarskih skokih in poletih, prejšnji mesec je osvojil olimpijsko zlato medaljo na veliki skakalnici, januarja pa zlatega orla na novoletni turneji štirih skakalnic. Maja Žunič Fabjančič, vodja kolektiva Pozabljena polovica Novega mesta, kjer so ob mednarodnem dnevu žensk letos že desetič obudili spomin na ženske, ki so v zgodovini pomembno zaznamovale Novo mesto, a je bila njihova vloga spregledana. Z vodenji po pešpoti vzpostavljajo kolektiven spomin in vpogled v življenja izjemnih posameznic, pionirk na svojih področjih, ki so živele in delovale konec 19. in v začetku 20. stoletja. Zahvaljujoč njihovemu delovanju ima Novo mesto štiri nove ulice, poimenovane po ženskah.
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. V oddaji tudi o tem - V Iranu množica podprla novega voditelj države, spopadi se stopnjujejo - Francija pripravla obrambno misijo v Hormuški ožini - Vlada z ukrepom ublažila podražitev goriv - Danes bo večinoma sončno, na zahodu možne padavine
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. V oddaji tudi o tem - V Iranu množica podprla novega voditelj države, spopadi se stopnjujejo - Francija pripravla obrambno misijo v Hormuški ožini - Vlada z ukrepom ublažila podražitev goriv - Danes bo večinoma sončno, na zahodu možne padavine