Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih

Škotska, 2/3

14. 1. 2025

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

45 min

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

Agatha Christie, kraljica skrivnosti

Agatha Christie, kraljica skrivnosti, 2/3

14. 1. 2025

Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 2. del: Neznana destinacija Drugi del raziskuje verjetno najbolj znano poglavje v življenju Agathe Christie, ko so leta 1926 njen avto našli na robu prepada, za njo pa se je izgubila vsaka sled. Deset dni so policisti, časnikarji in javnost ugibali, kaj bi se lahko zgodilo z njo, in iskala jo je vsa država. Še danes malokdo verjame, da je zares izgubila spomin, kot je trdila, vendar avtorica dokumentarca izbrska zanimive podatke, ki njeno zgodbo podpirajo. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Jardine

51 min

Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 2. del: Neznana destinacija Drugi del raziskuje verjetno najbolj znano poglavje v življenju Agathe Christie, ko so leta 1926 njen avto našli na robu prepada, za njo pa se je izgubila vsaka sled. Deset dni so policisti, časnikarji in javnost ugibali, kaj bi se lahko zgodilo z njo, in iskala jo je vsa država. Še danes malokdo verjame, da je zares izgubila spomin, kot je trdila, vendar avtorica dokumentarca izbrska zanimive podatke, ki njeno zgodbo podpirajo. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Jardine

Biotopi

Narava v nevarnosti

14. 1. 2025

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

25 min

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

Ernest in Celestinca

Skrivnost Zelene miši

14. 1. 2025

Celestinca zaloti Zeleno miš, kako na zelenjavnem vrtu krade korenje. Zelena miš ji pretresena prizna, da to počne le zaradi svojega starejšega brata, ki jo želi za vsako ceno spremeniti v izurjeno tatico.

12 min

Celestinca zaloti Zeleno miš, kako na zelenjavnem vrtu krade korenje. Zelena miš ji pretresena prizna, da to počne le zaradi svojega starejšega brata, ki jo želi za vsako ceno spremeniti v izurjeno tatico.

Koncerti – razvedrilni

Nina Pušlar show, 1. del koncerta

14. 1. 2025

Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.

69 min

Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.

Strasti

Strasti, 7/60

14. 1. 2025

Dr. Vasja se nepričakovano vrne s potovanja, kar razjezi Ano. Ištvan razloži Gabru osnovne poteze načrta za posel, ki ga pripravljata. Gaber poskuša preko Ane priti do podatkov o očetovi firmi. Nika odkrije nov akt in se razjezi na Penzla. Katjo zamenja pri snemanju videospota, kjer nastopi kot angel zemlje.

30 min

Dr. Vasja se nepričakovano vrne s potovanja, kar razjezi Ano. Ištvan razloži Gabru osnovne poteze načrta za posel, ki ga pripravljata. Gaber poskuša preko Ane priti do podatkov o očetovi firmi. Nika odkrije nov akt in se razjezi na Penzla. Katjo zamenja pri snemanju videospota, kjer nastopi kot angel zemlje.

G. Bates proti Pošti

G. Bates proti Pošti, 2/4

14. 1. 2025

ep. 2 Pojavi se vedno več najemnikov poštnih poslovalnic, ki imajo težave, Pošta pa jih obtožuje kraje denarja in celo sproža sodne postopke proti njim. Takšna usoda doleti tudi najemnico poštne poslovalnice Jo Hamilton, ki mora Pošti vrniti ogromno vsoto denarja. Jo se za pomoč obrne na poslanca v parlamentu. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol

47 min

ep. 2 Pojavi se vedno več najemnikov poštnih poslovalnic, ki imajo težave, Pošta pa jih obtožuje kraje denarja in celo sproža sodne postopke proti njim. Takšna usoda doleti tudi najemnico poštne poslovalnice Jo Hamilton, ki mora Pošti vrniti ogromno vsoto denarja. Jo se za pomoč obrne na poslanca v parlamentu. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol

Dnevna soba

Od Cerkvenjaka do Harvarda

14. 1. 2025

Gostja oddaje je Ana Breznik, ena redkih Slovenk, ki je končala dodiplomski študij na sloviti univerzi Harvard v Bostonu. Spregovorila bo o svojih ameriških sanjah, o pasteh in priložnostih študentskega življenja v Bostonu.

32 min

Gostja oddaje je Ana Breznik, ena redkih Slovenk, ki je končala dodiplomski študij na sloviti univerzi Harvard v Bostonu. Spregovorila bo o svojih ameriških sanjah, o pasteh in priložnostih študentskega življenja v Bostonu.

Dnevnik

Dnevnik

14. 1. 2025

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

28 min

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Finomeni!

Aplikacije za zmenkarjenje

14. 1. 2025

Tinder, Grindr ali Bumble? Internetno zmenkarjenje nagovarja vse večje število ljudi, ki v hitrem življenskem slogu nimajo časa za prvi zmenek, veliko hitreje lahko osnoven teren preverijo preko aplikacij za iskanje partnerjev. V povprečju mora uporabnik ali uporabnica pregledati 3960 morebitnih kandidatov, a zgolj 2 % ujemajočih gre na zmenek v živo. Kako smo boljše polovice iskali včasih? Kdaj v življenju si naložimo aplikacijo za zmenkarjenje in kakšen je recept za uspeh?

17 min

Tinder, Grindr ali Bumble? Internetno zmenkarjenje nagovarja vse večje število ljudi, ki v hitrem življenskem slogu nimajo časa za prvi zmenek, veliko hitreje lahko osnoven teren preverijo preko aplikacij za iskanje partnerjev. V povprečju mora uporabnik ali uporabnica pregledati 3960 morebitnih kandidatov, a zgolj 2 % ujemajočih gre na zmenek v živo. Kako smo boljše polovice iskali včasih? Kdaj v življenju si naložimo aplikacijo za zmenkarjenje in kakšen je recept za uspeh?

Intelekta

Ukinjanje preverjanja dejstev ali kako doba post-resnice prehaja v novo fazo

14. 1. 2025

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih.

49 min

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih.

Lahko noč, otroci!

Lila mesto

14. 1. 2025

Tam pečejo tudi palačinke z lila borovničevo marmelado. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

11 min

Tam pečejo tudi palačinke z lila borovničevo marmelado. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Ob osmih

Jure Stojan: Zelo javni manevri Elona Muska prej znak šibkosti kot moči

14. 1. 2025

Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.

16 min

Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.

Umetnost možnega

Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

14. 1. 2025

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

48 min

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Dobro jutro

Dobro jutro

14. 1. 2025

Vabljeni v torkovo družbo oddaje Dobro jutro, kjer vas čaka pester in zanimiv program. Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije bo opozorila na nevarnost zlorab humanitarnih akcij preko spleta. Ljubitelji filmov boste uživali v pogovoru o spletnem festivalu My French Film Festival, ki prinaša izbor francoskih filmskih draguljev. Za zdravje in dobro počutje bo poskrbel fizioterapevt Alen Pavlec, ki bo predstavil vaje za lajšanje bolečin v rokah, vratu in pri rekreativnem športu. V kreativnem kotičku bomo skupaj z lončarko Nino Dečman Kološa oblikovali unikatne glinene žlice ter raziskali terapevtski učinek dela z glino. Za glasbeno vzdušje pa bo poskrbel Žan Vidic, ki smo ga ujeli kar na strehi RTV centra. Goran Obradovič bo na terenu skrbel za lep in urejen Maribor, Katja Treer in Andrej Geržina pa za veder studio.

126 min

Vabljeni v torkovo družbo oddaje Dobro jutro, kjer vas čaka pester in zanimiv program. Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije bo opozorila na nevarnost zlorab humanitarnih akcij preko spleta. Ljubitelji filmov boste uživali v pogovoru o spletnem festivalu My French Film Festival, ki prinaša izbor francoskih filmskih draguljev. Za zdravje in dobro počutje bo poskrbel fizioterapevt Alen Pavlec, ki bo predstavil vaje za lajšanje bolečin v rokah, vratu in pri rekreativnem športu. V kreativnem kotičku bomo skupaj z lončarko Nino Dečman Kološa oblikovali unikatne glinene žlice ter raziskali terapevtski učinek dela z glino. Za glasbeno vzdušje pa bo poskrbel Žan Vidic, ki smo ga ujeli kar na strehi RTV centra. Goran Obradovič bo na terenu skrbel za lep in urejen Maribor, Katja Treer in Andrej Geržina pa za veder studio.

Odmevi

Odmevi

14. 1. 2025

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

26 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Globus

Srbski upor

14. 1. 2025

V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?

30 min

V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?

Studio ob 17.00

Privlačnost kmetovanja za mlade

14. 1. 2025

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

55 min

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jutranja kronika

Znano bo, kako bo potekalo preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo

14. 1. 2025

Zavarovalnica Vzajemna bo danes predstavila podrobnosti preoblikovanja v delniško družbo in kako bo 832 tisoč upravičencem ter zdravstveni blagajni razdelila 96 milijonov evrov. Tisti, ki bodo upravičeni do 120-ih evrov, bodo lahko izbrali denar ali delnice. Drugi poudarki oddaje: - Po oceni generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja bodo morale članice za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP-ja. - Ameriški predsednik Joe Biden je prepričan, da je dogovor o premirju v Gazi tik pred sklenitvijo. - V Los Angelesu ob okrepljenem vetru še vedno divjajo uničujoči požari.

20 min

Zavarovalnica Vzajemna bo danes predstavila podrobnosti preoblikovanja v delniško družbo in kako bo 832 tisoč upravičencem ter zdravstveni blagajni razdelila 96 milijonov evrov. Tisti, ki bodo upravičeni do 120-ih evrov, bodo lahko izbrali denar ali delnice. Drugi poudarki oddaje: - Po oceni generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja bodo morale članice za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP-ja. - Ameriški predsednik Joe Biden je prepričan, da je dogovor o premirju v Gazi tik pred sklenitvijo. - V Los Angelesu ob okrepljenem vetru še vedno divjajo uničujoči požari.

Prvi dnevnik

Prvi dnevnik

14. 1. 2025

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

14 min

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Mimo grede

S ščepcem začinjeno: ingver in kurkuma

13. 1. 2025

Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem gojita mlad ingver in kurkumo.

13 min

Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem gojita mlad ingver in kurkumo.

Vem!

Vem!

14. 1. 2025

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

25 min

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Dogodki in odmevi

Vzajemna bo v skladu s statusnim preoblikovanjem v delniško družbo jutri začela obveščati svoje člane o izračunih deležev

14. 1. 2025

Vzajemna bo v okviru statusnega preoblikovanja družbe jutri začela pošiljati obvestila o tem, kdo je upravičen do vračila deleža v višini do 120 evrov in kdo v višini nad 120 evrov. Po besedah članice uprave Vzajemne Alje Markovič Čas bodo obvestila pošiljali do 11-tega februarja. Drugi poudarki oddaje: - V Elesu zanikajo trditve, da nov omrežninski sistem zmanjšuje konkurenčnost podjetij. Malim poslovnim odjemalcem se je letni strošek za omrežnino v povprečju znižal za več 10 odstotkov, povišal pa se je največjim odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju ter tistim na visoki napetosti. - Katar je osnutke morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi predal tako Hamasu kot Izraelu. Predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed al Ansari pravi, da so zdaj najbližje dogovoru v minulih mesecih. - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bo zavezništvo sprožilo misijo Baltska straža. Po njegovih besedah gre za okrepitev pomorske navzočnosti v Baltskem morju in nadzor ključnih območij zavezništva.

32 min

Vzajemna bo v okviru statusnega preoblikovanja družbe jutri začela pošiljati obvestila o tem, kdo je upravičen do vračila deleža v višini do 120 evrov in kdo v višini nad 120 evrov. Po besedah članice uprave Vzajemne Alje Markovič Čas bodo obvestila pošiljali do 11-tega februarja. Drugi poudarki oddaje: - V Elesu zanikajo trditve, da nov omrežninski sistem zmanjšuje konkurenčnost podjetij. Malim poslovnim odjemalcem se je letni strošek za omrežnino v povprečju znižal za več 10 odstotkov, povišal pa se je največjim odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju ter tistim na visoki napetosti. - Katar je osnutke morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi predal tako Hamasu kot Izraelu. Predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed al Ansari pravi, da so zdaj najbližje dogovoru v minulih mesecih. - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bo zavezništvo sprožilo misijo Baltska straža. Po njegovih besedah gre za okrepitev pomorske navzočnosti v Baltskem morju in nadzor ključnih območij zavezništva.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

14. 1. 2025

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

12 min

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Poročila

Požari še vedno pustošijo po Los Angelesu

14. 1. 2025

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

2 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Vroči mikrofon

Plinovod čez kmetijska zemljišča?

14. 1. 2025

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

13 min

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

Zapisi iz močvirja

Slovenci letijo v nebo

14. 1. 2025

Danes pa o temah, ki niso od tega sveta. Oziroma od tega planeta. Slovenija je te dni postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije Esa. Prireditev je potekala v Vitanju, kar pomeni, da je morala slovenska elita na Googlovih zemljevidih najti Vitanje in kako se do tja pride. Ob slovenski politični eliti je bila prisotna še slovenska estrada, oboji z vesoljsko tematiko. S tem, da si težko ločil, kdo na prireditvi so resnični vesoljci, in kdo se za vesoljce samo izdaja. Prireditev je potekala pod geslom ali motom »Slovenija – majhna na Zemlji, velika v vesolju«. Kar je kljub PR-ovskemu presežku v sloganu debela laž. Oziroma vsaj ne ustreza dejstvom, za katere se v profesionalnih medijih borimo. Resnica je namreč ta, da je Slovenija na planetu Zemlja majhna država, še manjša, neznatna, skoraj znotraj statistične napake mičkena pa je Slovenija v vesolju. Kar niti ni nič tragičnega, kajti celo največje države na Zemlji so v primerjavi z vesoljem neznatne. Eno je vesolje, drugo pa so slogani kreativnih direktorjev. Kakorkoli; ob Hermanu Potočniku smo Slovenci imeli še nekaj pomembnih vesoljskih pionirjev. Recimo astronavte slovenskega rodu, pa tudi raziskovalce, kot je bil Dušan Petrač in nenazadnje umetnike, kot je Dragan Živadinov. Ampak to so obrobnosti. Poskusimo si predstavljati, z močjo vesoljske domišljije, kako bomo Slovenci čim bolj tvorno pomagali pri kolonizaciji vesolja. Najprej je treba priti gor. Tehnološke rešitve so sicer znane, a so izjemno drage. Nekateri v Sloveniji predlagajo, da si že z obiskom naših gora precej blizu, druga metoda, ki je sicer nekaj bolj ortodoksna, pa predlaga hitrorastočo fižolovko, s pomočjo katere je potem mogoče splezati na luno. Še ena metoda je, da sedemo na inflacijo ali življenjske stroške ali cene nepremičnin, saj so to vse kategorije, ki letijo v nebo; težava je le v tem, da je vesolje končno, dražénje našega življenja pa kot kaže brezmejno. Kakorkoli bomo že Slovenci prišli gor, ostaja glavno vprašanje, kaj bomo tam počeli. Govorci na uradnem sprejemu v evropsko vesoljsko druščino so se strinjali, da je vlaganje v vesoljsko industrijo, ki je bila lani vredna 604 milijarde evrov in raste z 9-odstotno letno rastjo, odlična priložnost za slovensko gospodarstvo. V veliki črnini naj bi bilo polno poslovnih priložnosti. Tako s civilnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji znosnejše, kot tudi z obrambnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji neznosnejše. Z drugo besedo; glavna naloga evropskih pa tudi ostalih vesoljskih agencij je v kozmos izstreliti kapitalizem. Ker kot vse na Zemlji, se mora tudi vesolje najprej splačati, da postane zanimivo. Kot nam kažejo vsakodnevne vesoljske aspiracije multimilijarderjev, je vesolje, ki je bilo na začetku vesoljske tekme ideološko bojišče, danes postalo tržišče. V vesolju od začetka časa veljajo osnovni fizikalni zakoni, zadnjih nekaj let pa še zakoni trga. Torej se je Slovenija, sklepamo, priključila Esi tako pozno zaradi tega, ker pred tem v vesolju ni bilo bog ve kaj profita. Bili so stroški in prestiž, se pravi kategorije, ki si jih Slovenci ne moremo ravno privoščiti. Čim pa je mogoče v vesolju služiti, smo zraven. Kar ni naključje, saj smo – če sklepamo po našem bleščečem kripto trgu, kripto inovacijah in kripto milijonarjih – Slovenci mojstri za delati denar iz nič, oziroma v primeru vesolja v nič. Najbolj nenavadno je, da evropski vesoljski umi, ter po novem tudi slovenska vesoljska terminologija, uporabljajo izraz »vesoljski sektor«. Kot da bi bilo vesolje del neke korporacije, ki ima oddelek za »človeške vire«, računovodstvo, »skupne službe« in pa »vesoljski sektor«. Je pa ravno obratno: vesolje ima »zemeljski sektor«, ki pa je nezanimiv, zaprašen in krvav, pozabljen v zadnjem predalu vesoljskega arhiva. Če smo že uničili naš domači planet, pa obstaja velika možnost, da nam vesolja ne bo uspelo uničiti. Kvečjemu se lahko zgodi obratno. Paradoks, s katerim se kapitalisti na čelu človeštva spravljajo v vesolje, je ta isti paradoks, ki je v vesolje že na začetku civilizacije inštaliral domovanja bogov, medtem ko so pokopališča ostala na Zemlji.

6 min

Danes pa o temah, ki niso od tega sveta. Oziroma od tega planeta. Slovenija je te dni postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije Esa. Prireditev je potekala v Vitanju, kar pomeni, da je morala slovenska elita na Googlovih zemljevidih najti Vitanje in kako se do tja pride. Ob slovenski politični eliti je bila prisotna še slovenska estrada, oboji z vesoljsko tematiko. S tem, da si težko ločil, kdo na prireditvi so resnični vesoljci, in kdo se za vesoljce samo izdaja. Prireditev je potekala pod geslom ali motom »Slovenija – majhna na Zemlji, velika v vesolju«. Kar je kljub PR-ovskemu presežku v sloganu debela laž. Oziroma vsaj ne ustreza dejstvom, za katere se v profesionalnih medijih borimo. Resnica je namreč ta, da je Slovenija na planetu Zemlja majhna država, še manjša, neznatna, skoraj znotraj statistične napake mičkena pa je Slovenija v vesolju. Kar niti ni nič tragičnega, kajti celo največje države na Zemlji so v primerjavi z vesoljem neznatne. Eno je vesolje, drugo pa so slogani kreativnih direktorjev. Kakorkoli; ob Hermanu Potočniku smo Slovenci imeli še nekaj pomembnih vesoljskih pionirjev. Recimo astronavte slovenskega rodu, pa tudi raziskovalce, kot je bil Dušan Petrač in nenazadnje umetnike, kot je Dragan Živadinov. Ampak to so obrobnosti. Poskusimo si predstavljati, z močjo vesoljske domišljije, kako bomo Slovenci čim bolj tvorno pomagali pri kolonizaciji vesolja. Najprej je treba priti gor. Tehnološke rešitve so sicer znane, a so izjemno drage. Nekateri v Sloveniji predlagajo, da si že z obiskom naših gora precej blizu, druga metoda, ki je sicer nekaj bolj ortodoksna, pa predlaga hitrorastočo fižolovko, s pomočjo katere je potem mogoče splezati na luno. Še ena metoda je, da sedemo na inflacijo ali življenjske stroške ali cene nepremičnin, saj so to vse kategorije, ki letijo v nebo; težava je le v tem, da je vesolje končno, dražénje našega življenja pa kot kaže brezmejno. Kakorkoli bomo že Slovenci prišli gor, ostaja glavno vprašanje, kaj bomo tam počeli. Govorci na uradnem sprejemu v evropsko vesoljsko druščino so se strinjali, da je vlaganje v vesoljsko industrijo, ki je bila lani vredna 604 milijarde evrov in raste z 9-odstotno letno rastjo, odlična priložnost za slovensko gospodarstvo. V veliki črnini naj bi bilo polno poslovnih priložnosti. Tako s civilnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji znosnejše, kot tudi z obrambnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji neznosnejše. Z drugo besedo; glavna naloga evropskih pa tudi ostalih vesoljskih agencij je v kozmos izstreliti kapitalizem. Ker kot vse na Zemlji, se mora tudi vesolje najprej splačati, da postane zanimivo. Kot nam kažejo vsakodnevne vesoljske aspiracije multimilijarderjev, je vesolje, ki je bilo na začetku vesoljske tekme ideološko bojišče, danes postalo tržišče. V vesolju od začetka časa veljajo osnovni fizikalni zakoni, zadnjih nekaj let pa še zakoni trga. Torej se je Slovenija, sklepamo, priključila Esi tako pozno zaradi tega, ker pred tem v vesolju ni bilo bog ve kaj profita. Bili so stroški in prestiž, se pravi kategorije, ki si jih Slovenci ne moremo ravno privoščiti. Čim pa je mogoče v vesolju služiti, smo zraven. Kar ni naključje, saj smo – če sklepamo po našem bleščečem kripto trgu, kripto inovacijah in kripto milijonarjih – Slovenci mojstri za delati denar iz nič, oziroma v primeru vesolja v nič. Najbolj nenavadno je, da evropski vesoljski umi, ter po novem tudi slovenska vesoljska terminologija, uporabljajo izraz »vesoljski sektor«. Kot da bi bilo vesolje del neke korporacije, ki ima oddelek za »človeške vire«, računovodstvo, »skupne službe« in pa »vesoljski sektor«. Je pa ravno obratno: vesolje ima »zemeljski sektor«, ki pa je nezanimiv, zaprašen in krvav, pozabljen v zadnjem predalu vesoljskega arhiva. Če smo že uničili naš domači planet, pa obstaja velika možnost, da nam vesolja ne bo uspelo uničiti. Kvečjemu se lahko zgodi obratno. Paradoks, s katerim se kapitalisti na čelu človeštva spravljajo v vesolje, je ta isti paradoks, ki je v vesolje že na začetku civilizacije inštaliral domovanja bogov, medtem ko so pokopališča ostala na Zemlji.

Odmevi

Aleš Jug o tem, zakaj so požari v LA tako uničujoči

14. 1. 2025

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

4 min

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Odmevi

Bodo v Los Angelesu sploh dobili zavarovalnico za požgane domove?

14. 1. 2025

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

2 min

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Veliki slovenski pok

Opazovanje Zemlje

14. 1. 2025

S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.

11 min

S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.

Korenine fantazijske književnosti

Korenine fantazijske književnosti, 2/4

14. 1. 2025

Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes. 2. del: William Morris V drugem delu dokumentarne serije ilustrator John Howe najprej odpotuje v Veliko Britanijo, kjer si ogleda rojstno hišo enega od »očetov« fantazijske književnosti, vsestranskega umetnika Williama Morrisa. Nato v ZDA obišče priznano avtorico fantazijskih romanov Robin Hobbs, ki mu zaupa, kako doživlja Morrisova dela in kakšen je po njenem mnenju širši družbeni pomen fantazijske književnosti. THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants

26 min

Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes. 2. del: William Morris V drugem delu dokumentarne serije ilustrator John Howe najprej odpotuje v Veliko Britanijo, kjer si ogleda rojstno hišo enega od »očetov« fantazijske književnosti, vsestranskega umetnika Williama Morrisa. Nato v ZDA obišče priznano avtorico fantazijskih romanov Robin Hobbs, ki mu zaupa, kako doživlja Morrisova dela in kakšen je po njenem mnenju širši družbeni pomen fantazijske književnosti. THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants

Radijski dnevnik

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem do vračila deleža

14. 1. 2025

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

20 min

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

Dnevnik

Razrešili ravnatelja Pečana

14. 1. 2025

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Odmevi

Vzajemna vrača del vplačanih premij

14. 1. 2025

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

8 min

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

23. Redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, prenos

14. 1. 2025

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-C), skrajšani postopek, EPA 1783-IX 2. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2025, EPA 1844-IX

126 min

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-C), skrajšani postopek, EPA 1783-IX 2. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2025, EPA 1844-IX

Aktualno Radia Koper

Blaž Turk: Ameriškim gasilcem bi bili zdaj bolj v napoto kot v pomoč

14. 1. 2025

Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:

9 min

Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:

Svetovalni servis

Opuščanje kajenja

14. 1. 2025

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

26 min

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

Jutranja kronika

Vzajemna bo začela svoje člane pričela obveščati o izračunih deležev

14. 1. 2025

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo danes predstavila aktivnosti obveščanja upravičencev v postopku statusnega preoblikovanja zavarovalnice v delniško družbo. Jutri bodo svoje člane pričeli obveščati o izračunih deležev. Obveščanje bo potekalo do sredine februarja. Najprej bodo pošto prejeli tisti, ki imajo v Vzajemni do 120 evrov vreden delež, ti se bodo nato odločili za izplačilo ali za delnice. Upravičenci nad 120 evrov pa imajo na izbiro le delnice. V oddajii tudi o tem: - Dogovor o premirju v Gazi naj bi bil tik pred sprejetjem - Rutte: Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP - Tretjina ptujskih podjetij vezanih na avtomobilsko industrijo s padcem naročil

11 min

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo danes predstavila aktivnosti obveščanja upravičencev v postopku statusnega preoblikovanja zavarovalnice v delniško družbo. Jutri bodo svoje člane pričeli obveščati o izračunih deležev. Obveščanje bo potekalo do sredine februarja. Najprej bodo pošto prejeli tisti, ki imajo v Vzajemni do 120 evrov vreden delež, ti se bodo nato odločili za izplačilo ali za delnice. Upravičenci nad 120 evrov pa imajo na izbiro le delnice. V oddajii tudi o tem: - Dogovor o premirju v Gazi naj bi bil tik pred sprejetjem - Rutte: Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati več kot tri odstotke BDP - Tretjina ptujskih podjetij vezanih na avtomobilsko industrijo s padcem naročil

Dobro jutro

Zajemimo življenje z veliko glineno žlico

14. 1. 2025

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

21 min

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Šport

Anže Lanišek in Nika Prevc državna prvaka v smučarskih skokih

14. 1. 2025

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Drugi pogled

Amarachi Bede Osuji, Nigerija

14. 1. 2025

V tokratni oddaji Drugi pogled bomo spoznali mladega Nigerijca z imenom Amarachi Bede Osuji. Za Slovenijo je prvič slišal pred dobrimi desetimi leti, danes pa je tukaj njegov dom, tu si je ustvaril tudi družino. In čeprav, kot sam pravi, slovenščina ni najlažja – in mu kakšne daljše besede in skloni še vedno delajo težave – se je ob obisku v našem radijskem studiu s kolegico Tadejo Bizilj pogovarjal kar v našem, slovenskem jeziku. Poslušajmo oddajo, besedilo je prebrala Špela Šebenik.

9 min

V tokratni oddaji Drugi pogled bomo spoznali mladega Nigerijca z imenom Amarachi Bede Osuji. Za Slovenijo je prvič slišal pred dobrimi desetimi leti, danes pa je tukaj njegov dom, tu si je ustvaril tudi družino. In čeprav, kot sam pravi, slovenščina ni najlažja – in mu kakšne daljše besede in skloni še vedno delajo težave – se je ob obisku v našem radijskem studiu s kolegico Tadejo Bizilj pogovarjal kar v našem, slovenskem jeziku. Poslušajmo oddajo, besedilo je prebrala Špela Šebenik.

O živalih in ljudeh

O živalih in ljudeh

14. 1. 2025

Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.

25 min

Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.

Šport

Šport ob 19h

14. 1. 2025

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

10 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Dnevnik

Nov zaplet pri varovanju v zadevi Kavaški klan

14. 1. 2025

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

2 min

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Kdo smo?

Rapalska pogodba in Primorci

14. 1. 2025

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).

34 min

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).

Poročila

Poročila ob petih

14. 1. 2025

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

8 min

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Radijska igra

Franček Rudolf: Nesrečni princ

14. 1. 2025

Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

34 min

Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.


Čakalna vrsta

Prispevki Radijska igra

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine