Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Junija lani so Združene države ob izraelski podpori napadle iranske jedrske obrate, da bi ustavile ali vsaj upočasnile razvoj iranskega jedrskega orožja. To bi omejilo moč teokratskega režima. Iran program nadaljuje, zato Američani okoli prve šiitske sile znova kopičijo vojaške enote, hkrati pa se z Iranom pogajajo. Na ulice iranskih mest so se vrnili protestniki, vendar Zahod očitno ne bo dopustil, da bi se iranski režim dokopal do jedrskega orožja.
Junija lani so Združene države ob izraelski podpori napadle iranske jedrske obrate, da bi ustavile ali vsaj upočasnile razvoj iranskega jedrskega orožja. To bi omejilo moč teokratskega režima. Iran program nadaljuje, zato Američani okoli prve šiitske sile znova kopičijo vojaške enote, hkrati pa se z Iranom pogajajo. Na ulice iranskih mest so se vrnili protestniki, vendar Zahod očitno ne bo dopustil, da bi se iranski režim dokopal do jedrskega orožja.
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Kako je maček Vilibald prelisičil miši na gradu ... Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: Beverley J. Letchworth Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Kako je maček Vilibald prelisičil miši na gradu ... Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: Beverley J. Letchworth Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.
V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.
Cmokci odkrijejo gred. Rožnati cmokec je ne more prečkati, ker vsakokrat prej izgubi ravnotežje. Bo z malce pomoči vseeno lahko prišel na drugo stran?
Cmokci odkrijejo gred. Rožnati cmokec je ne more prečkati, ker vsakokrat prej izgubi ravnotežje. Bo z malce pomoči vseeno lahko prišel na drugo stran?
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam
V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?
Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.