Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
V pravljični zgodbi brez besed in s čudovito glasbo osamljen majhen deček na božični večer pred hišo postavi sneženega moža. Ponoči, ko vsi trdno spijo, sneženi mož oživi. Dečka stisne v naročje in z njim odleti na severni tečaj, na srečanje z zelo pomembno osebo, z Božičkom.
V pravljični zgodbi brez besed in s čudovito glasbo osamljen majhen deček na božični večer pred hišo postavi sneženega moža. Ponoči, ko vsi trdno spijo, sneženi mož oživi. Dečka stisne v naročje in z njim odleti na severni tečaj, na srečanje z zelo pomembno osebo, z Božičkom.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarčiča pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogo-stejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni na-predka namesto bruto domačega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domačo srečo. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevža Lenarčiča, Amirja Muratovića in Rada Likona je bil predstavljen že na števil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovč.
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarčiča pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogo-stejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni na-predka namesto bruto domačega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domačo srečo. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevža Lenarčiča, Amirja Muratovića in Rada Likona je bil predstavljen že na števil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovč.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V Zakajzato raste papirnato drevo, ki pa mu nenadoma zmanjka listov. Le kdo je vsega obtrgal in zakaj grabežljivca ni mogoče opaziti?
V Zakajzato raste papirnato drevo, ki pa mu nenadoma zmanjka listov. Le kdo je vsega obtrgal in zakaj grabežljivca ni mogoče opaziti?
Zafrk robotkom ponosno pokaže svojo največjo in najboljšo sliko doslej. Toda robotki niso navdušeni. Pravijo, da so videli že večje in boljše slike: te so v puščavi pri Nazci. Zafrk sklene, da bo tudi on ustvaril svojo sliko v puščavi.
Zafrk robotkom ponosno pokaže svojo največjo in najboljšo sliko doslej. Toda robotki niso navdušeni. Pravijo, da so videli že večje in boljše slike: te so v puščavi pri Nazci. Zafrk sklene, da bo tudi on ustvaril svojo sliko v puščavi.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Zdravilna zelišča rastejo na travnikih in v gredicah. Postala so pomembne sestavine v sodobni, zdravi prehrani. Avtonomna pokrajina Vojvodina je žitnica Srbije, saj je tamkajšnja prst izjemno rodovitna. Umetniški par Ana Vrbaški in Marko Dinjaški živita v hišici na robu gozda. Ana pogosto pripravlja tradicionalne jedi v brezmesnih različicah, saj je vegetarijanka. Za sarmo, na primer, namesto mletega mesa navadno uporabi ajdovo kašo, nasekljano zelenjavo in oreščke. Glavno mesto Vojvodine Novi Sad, v katerem ob Srbih že stoletja sobiva kar 25 različnih narodnih skupin, je bilo v letih 2021/2022 Evropska prestolnica kulture. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.
Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
V kneževini Lihtenštajn na njivici sredi vasi raste skoraj pozabljena sorta koruze z biserno belimi zrni – rebel. Annelies in Kurt Gemer skrbita, da sorta ne bi izginila. S prijatelji sta ustanovila klub, ki skrbi za njivo in skrbno obira in suši koruzo rebel. Obirajo jo med jesenskimi počitnicami, da lahko sodelujejo tudi otroci. Naredijo tudi strašila za prihodnje leto. Kuharici pripravita specialiteto, pražen koruzni zdrob z bezgovim kompotom, k pečenki pa postrežeta narastek iz tega zdroba. Anneliesin desetletni vnuk iz koruzne moke speče pecivo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Wilma Pradetto
"A nisem vedno govoril, da demokracija potrebuje pokončne ljudi ostrega duha in trdnih principov?" (Mitja) V tej epizodi blesti Nejc, dobitnik evropskega priznanja za avtorsko fotografijo. To mu precej zviša ceno - člani uredništva z grozo ugibajo višino njegovega mesečnega prejemka. Če ni kar višji od plače direktorja živalskega vrta... Novi lastnik zahteva pomlajevanje kadrov in Mitja najde čudežno rešitev za vse. Da o parcialnih pomladitvah pri Marti in Veroniki ne izgubljamo besed. Nejčeva skrivnostna plača skozi pravo optiko dobi popolnoma drugo vrednost in Mitja dela račun brez krčmarja.
"A nisem vedno govoril, da demokracija potrebuje pokončne ljudi ostrega duha in trdnih principov?" (Mitja) V tej epizodi blesti Nejc, dobitnik evropskega priznanja za avtorsko fotografijo. To mu precej zviša ceno - člani uredništva z grozo ugibajo višino njegovega mesečnega prejemka. Če ni kar višji od plače direktorja živalskega vrta... Novi lastnik zahteva pomlajevanje kadrov in Mitja najde čudežno rešitev za vse. Da o parcialnih pomladitvah pri Marti in Veroniki ne izgubljamo besed. Nejčeva skrivnostna plača skozi pravo optiko dobi popolnoma drugo vrednost in Mitja dela račun brez krčmarja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?
Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Bliža se konec leta in z njim tradicionalna podelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom v letu 2025. Po glasovanju Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) so bili lani najboljši športna plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in nogometna reprezentanca Slovenije. Tradicionalnim priznanjem za športnico in športnika leta, invalida leta in mlado športno osebnost leta se pridružujejo še nagrade za žensko in moško ter individualno ekipo. Letošnja prireditev Športnik leta bo v torek, 9. decembra, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija. Voditelja tokratne osrednje športne prireditve v državi ob koncu leta bosta športni novinar Anže Bašelj ter voditeljica in pevka Flora Ema Lotrič. Podelitev bo pospremila zasedba vrhunskih glasbenikov Momento Cigano, zapeli pa bodo Flora Ema Lotrič, Rudi Bučar, Gregor Ravnik in pevka skupine Tabu Katarina Samobor.
Bliža se konec leta in z njim tradicionalna podelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom v letu 2025. Po glasovanju Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) so bili lani najboljši športna plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in nogometna reprezentanca Slovenije. Tradicionalnim priznanjem za športnico in športnika leta, invalida leta in mlado športno osebnost leta se pridružujejo še nagrade za žensko in moško ter individualno ekipo. Letošnja prireditev Športnik leta bo v torek, 9. decembra, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija. Voditelja tokratne osrednje športne prireditve v državi ob koncu leta bosta športni novinar Anže Bašelj ter voditeljica in pevka Flora Ema Lotrič. Podelitev bo pospremila zasedba vrhunskih glasbenikov Momento Cigano, zapeli pa bodo Flora Ema Lotrič, Rudi Bučar, Gregor Ravnik in pevka skupine Tabu Katarina Samobor.
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Mineva 30 let od sklenitve in slavnostnega podpisa Daytonskega sporazuma. Dogovora, ki je Bosni in Hercegovini prinesel mir, a tudi začrtal njeno zapleteno in precej nefunkcionalno politično ureditev. Je ureditev iz Daytona 30 let pozneje še vedno primeren okvir za državo Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ki si vsi želijo popravkov sporazuma, a se tudi o minimalnem kompromisu ne morejo zediniti?
Mineva 30 let od sklenitve in slavnostnega podpisa Daytonskega sporazuma. Dogovora, ki je Bosni in Hercegovini prinesel mir, a tudi začrtal njeno zapleteno in precej nefunkcionalno politično ureditev. Je ureditev iz Daytona 30 let pozneje še vedno primeren okvir za državo Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ki si vsi želijo popravkov sporazuma, a se tudi o minimalnem kompromisu ne morejo zediniti?
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V torkovi oddaji bomo preverili, kaj za domačo kinematografijo pomenijo kar tri nominacije za evropske filmske nagrade, in z mestnim viničarjem razjasnili, ali je Stara trta res izgubila svoj rekord proti tekmici iz Tibeta, nato pa se bomo posvetili prepoznavanju znakov zasvojenosti z zasloni pri mladostnikih, posadili božični terarij v družbi krokodiljih pupkov ter druženje sklenili s svežo glasbo Parvani Violet. Goran Obradovič se bo celotno jutri preizkušal v poklicu picopeka, v studiu pa bosta tudi tokrat Katja Treer in Andrej Geržina.
V torkovi oddaji bomo preverili, kaj za domačo kinematografijo pomenijo kar tri nominacije za evropske filmske nagrade, in z mestnim viničarjem razjasnili, ali je Stara trta res izgubila svoj rekord proti tekmici iz Tibeta, nato pa se bomo posvetili prepoznavanju znakov zasvojenosti z zasloni pri mladostnikih, posadili božični terarij v družbi krokodiljih pupkov ter druženje sklenili s svežo glasbo Parvani Violet. Goran Obradovič se bo celotno jutri preizkušal v poklicu picopeka, v studiu pa bosta tudi tokrat Katja Treer in Andrej Geržina.
Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.
Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal se v tokratni oddaji posveti trem jedem, ki jih lahko pripravimo čez konec tedna, ko imamo več časa in volje za kuhanje. Pokaže pripravo maslenega piščanca, počasi pečenega svinjskega plečeta s krompirjem s parmezanom in dušenim ohrovtom ter razkošno grmado z oblački iz meringe. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal se v tokratni oddaji posveti trem jedem, ki jih lahko pripravimo čez konec tedna, ko imamo več časa in volje za kuhanje. Pokaže pripravo maslenega piščanca, počasi pečenega svinjskega plečeta s krompirjem s parmezanom in dušenim ohrovtom ter razkošno grmado z oblački iz meringe. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.
Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.
Društvo športnih novinarjev je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše na prireditvi Športnik leta.Še tretje leto zapored sta največ glasov športnih novinarjev dobila Janja Garnbret in Tadej Pogačar. V oddaji tudi o tem: - Državni svet bo odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o božičnici. - Ukrajinski predsednik Zelenski po obtožbah Washingtona pod določenimi pogoji pripravljen izvesti volitve. - Človekove pravice je treba dejavno varovati, odmeva ob današnjem svetovnem dnevu.
Društvo športnih novinarjev je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše na prireditvi Športnik leta.Še tretje leto zapored sta največ glasov športnih novinarjev dobila Janja Garnbret in Tadej Pogačar. V oddaji tudi o tem: - Državni svet bo odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o božičnici. - Ukrajinski predsednik Zelenski po obtožbah Washingtona pod določenimi pogoji pripravljen izvesti volitve. - Človekove pravice je treba dejavno varovati, odmeva ob današnjem svetovnem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste bili pridni? Vas je obiskal Miklavž? Se je vsaj parkelj spomnil na vas s kakšno šibo? Miklavž in parkeljni so se poslovili za eno leto, toda parkeljni so za seboj pustili kotel. In danes bo zadišalo iz njega! Kaj mislite, da parkelj da v kotel? Čebulo. Veliko čebule. In če imaš veliko čebule, narediš čebulno juho. Zato je danes na jedilniku francoska čebulna juha, zapečena s sirom, v parkeljnovem krušnem kotlu.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste bili pridni? Vas je obiskal Miklavž? Se je vsaj parkelj spomnil na vas s kakšno šibo? Miklavž in parkeljni so se poslovili za eno leto, toda parkeljni so za seboj pustili kotel. In danes bo zadišalo iz njega! Kaj mislite, da parkelj da v kotel? Čebulo. Veliko čebule. In če imaš veliko čebule, narediš čebulno juho. Zato je danes na jedilniku francoska čebulna juha, zapečena s sirom, v parkeljnovem krušnem kotlu.
Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.
Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.
Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Projekt Odprte zidanice se širi iz Dolenjske še na področje Haloz in Lendavskih goric. Kako izgleda sveže odprti tropski deževni gozd na robu Postojne? Ekipa Na lepše pa se je mudila tudi v mariborskem podzemlju - v labirintu Vinagove vinske kleti ter v rovih na Trznem.
Projekt Odprte zidanice se širi iz Dolenjske še na področje Haloz in Lendavskih goric. Kako izgleda sveže odprti tropski deževni gozd na robu Postojne? Ekipa Na lepše pa se je mudila tudi v mariborskem podzemlju - v labirintu Vinagove vinske kleti ter v rovih na Trznem.
Dr. Mateja Ratej kot zgodovinarka sodobnemu času postavlja zrcalo. Dokazuje, da zgodovina niso le suhoparni podatki, letnice, oprijemljiva in nesporna dejstva. Zgodovina so tudi tako imenovani mali ljudje, običajni ljudje, in ravno njihova življenja odsevajo realističen utrip pravzaprav vseh zgodovinskih obdobij. Zaposlena je na ZRC SAZU, na Inštitutu za kulturno zgodovino, je urednica, publicistka, kolumnistka in avtorica več znanstvenih monografij in študij. Ni le raziskovalka preteklosti, ampak tudi kritična opazovalka sedanjosti.
Dr. Mateja Ratej kot zgodovinarka sodobnemu času postavlja zrcalo. Dokazuje, da zgodovina niso le suhoparni podatki, letnice, oprijemljiva in nesporna dejstva. Zgodovina so tudi tako imenovani mali ljudje, običajni ljudje, in ravno njihova življenja odsevajo realističen utrip pravzaprav vseh zgodovinskih obdobij. Zaposlena je na ZRC SAZU, na Inštitutu za kulturno zgodovino, je urednica, publicistka, kolumnistka in avtorica več znanstvenih monografij in študij. Ni le raziskovalka preteklosti, ampak tudi kritična opazovalka sedanjosti.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.
Televizijske kamere so se aprila leta 1964 ustavile v telovadnici Partizana v Ljubljani, kjer sta profesorja Drago Ulaga in Janez Tome spregovorila o pravilni telovadbi za predšolske otroke. V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Kamere so tako posnele otroke med tekanjem, skakanjem in hojo po gredi, njihove korake pa je spremljal novinar Tugo Klasinc.
Televizijske kamere so se aprila leta 1964 ustavile v telovadnici Partizana v Ljubljani, kjer sta profesorja Drago Ulaga in Janez Tome spregovorila o pravilni telovadbi za predšolske otroke. V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Kamere so tako posnele otroke med tekanjem, skakanjem in hojo po gredi, njihove korake pa je spremljal novinar Tugo Klasinc.
Žaba se zaljubi v vrtnega palčka. Ko palček izgine, je obupana. Ji bodo prijatelji pomagali, čeprav se jim zdi vse skupaj čisto noro?
Žaba se zaljubi v vrtnega palčka. Ko palček izgine, je obupana. Ji bodo prijatelji pomagali, čeprav se jim zdi vse skupaj čisto noro?
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.
Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.