Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Shipton Abbottu vlada veliko vznemirjenje, saj se je v mesto po mnogih letih vrnila znamenita, dolgo pogrešana slika kobile, ki jo je ustvaril priznan lokalni slikar August Craig. Plemkinja Fitzallan jo namerava naslednji dan na javni ceremoniji odkupiti od zbiralca umetnin Terencea Withama in jo podariti mestu. Da se sliki čez noč ne bi kaj zgodilo, Humphreyjeva bodoča tašča Anne, ki prireditev organizira, prosi za pomoč njegovo ekipo. Kelby se javi, da bo prenočil v dvorcu in stražil. BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
V Shipton Abbottu vlada veliko vznemirjenje, saj se je v mesto po mnogih letih vrnila znamenita, dolgo pogrešana slika kobile, ki jo je ustvaril priznan lokalni slikar August Craig. Plemkinja Fitzallan jo namerava naslednji dan na javni ceremoniji odkupiti od zbiralca umetnin Terencea Withama in jo podariti mestu. Da se sliki čez noč ne bi kaj zgodilo, Humphreyjeva bodoča tašča Anne, ki prireditev organizira, prosi za pomoč njegovo ekipo. Kelby se javi, da bo prenočil v dvorcu in stražil. BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Jon in ostali ugotovijo, da je Kmetija odličen prostor za ustvarjanje glasbe.
Jon in ostali ugotovijo, da je Kmetija odličen prostor za ustvarjanje glasbe.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.
Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, blokado pristanišč bodo nadaljevali. Na pogajanja v Pakistan medtem ni odpotovala nobena delegacija. Drugi poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri brez soglasja za predlagano zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - Članice Evropske unije potrdile uredbo, ki ukinja označevanje gensko spremenjenih rastlin z manj kot 20 spremembami genoma. - V ljubljanski Unionski dvorani sinoči obudili dva ključna radijska posnetka iz let 1938 in 1941, ki pričata o predvojnem sijaju slovenskega zborovstva.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, blokado pristanišč bodo nadaljevali. Na pogajanja v Pakistan medtem ni odpotovala nobena delegacija. Drugi poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri brez soglasja za predlagano zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - Članice Evropske unije potrdile uredbo, ki ukinja označevanje gensko spremenjenih rastlin z manj kot 20 spremembami genoma. - V ljubljanski Unionski dvorani sinoči obudili dva ključna radijska posnetka iz let 1938 in 1941, ki pričata o predvojnem sijaju slovenskega zborovstva.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
V tokratni oddaji Avtomobilnost vas peljemo na sever Francije, v srce Renaultove električne proizvodnje - pravzaprav v Renaultovo električno mesto “Electricity". Z električno “katrco” in “petko” prevozimo pot od Pariza do tovarn Cleon in Douai, kjer Renault izdeluje njune vitalne električne komponente in ju skupaj še z nekaterimi električnimi modeli tudi sestavlja. Sledi še en električni duel: hyundai inster proti ioniqu 5. Koliko učinkovitosti dejansko izgubimo, če izberemo večjo baterijo za daljši doseg? Razkrivamo konkretne številke. Za konec obiščemo še razvojni center kitajskega giganta Cheryja (znamki Jaecoo in Omoda) v bližini Frankfurta. Zakaj so Kitajci razvoj svojih vozil za svetovni trg zaupali evropskim inženirjem? Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, tehnologijo in prihodnost mobilnosti.
V tokratni oddaji Avtomobilnost vas peljemo na sever Francije, v srce Renaultove električne proizvodnje - pravzaprav v Renaultovo električno mesto “Electricity". Z električno “katrco” in “petko” prevozimo pot od Pariza do tovarn Cleon in Douai, kjer Renault izdeluje njune vitalne električne komponente in ju skupaj še z nekaterimi električnimi modeli tudi sestavlja. Sledi še en električni duel: hyundai inster proti ioniqu 5. Koliko učinkovitosti dejansko izgubimo, če izberemo večjo baterijo za daljši doseg? Razkrivamo konkretne številke. Za konec obiščemo še razvojni center kitajskega giganta Cheryja (znamki Jaecoo in Omoda) v bližini Frankfurta. Zakaj so Kitajci razvoj svojih vozil za svetovni trg zaupali evropskim inženirjem? Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, tehnologijo in prihodnost mobilnosti.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.