Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sneguljčica in Rdeča kapica postaneta najboljši prijateljici, ko se Sneguljčica spopade z zlobno kraljico, Rdeča kapica pa z dvema lačnima volkovoma – enim, ki je požrl njeno babico in se našemil v njene obleke, in drugim, ki je pohrustal nekaj nič hudega slutečih pujskov.
Sneguljčica in Rdeča kapica postaneta najboljši prijateljici, ko se Sneguljčica spopade z zlobno kraljico, Rdeča kapica pa z dvema lačnima volkovoma – enim, ki je požrl njeno babico in se našemil v njene obleke, in drugim, ki je pohrustal nekaj nič hudega slutečih pujskov.
Matura 2026: filmska priredba irske novele Rejenka avtorice Claire Keegan Zgodba je postavljena na irsko podeželje na začetek 80. let. Plašna in redkobesedna deklica Cáit živi v revščini na kmetiji s številnimi bratci in sestricami ter starši, ki jo zanemarjajo. Cáit pogosto zbeži od doma in vandra v samoti. Z novim dojenčkom na poti starši zanjo ne morejo skrbeti, zato jo čez poletje pošljejo k sorodnici Eibhlín in njenemu možu Seánu. Po začetnih težavah v sporazumevanju par vzljubi tiho deklico kot lastno hčer in s prijaznostjo in pozornostjo pridobi njeno zaupanje. Tudi deklica se naveže nanju in se v novi hiši začne počutiti kot doma. Gre za celovečerni prvenec irskega režiserja Colma Bairéada in za filmsko adaptacijo novele Rejenka (Foster) izpod peresa irske pisateljice Claire Keegan. Kritiška javnost je film opevala zaradi presunljivega učinka subtilno zastavljene zgodbe ter izjemnih igralcev, posebej mlade debitantke Catherine Clinch. Nekaj edinstvenega, celo za irsko produkcijo, je tudi to, da liki govorijo v irščini. Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji je film prejel tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja in veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu. Novela Rejenka, ki jo sicer izšla tudi v slovenskem prevodu Maje Novak pri založbi Modrijan, je leta 2026 postala eno od umetnostnih besedil, s katerim se morajo slovenski dijaki seznaniti za opravljanje maturitetnega izpita pri angleščini. Izvirni naslov: An Cailín Ciúin / Irski film, 2022 / Režija in scenarij: Colm Bairéad / Po zgodbi »Foster« avtorice Claire Keegan / Fotografija: Kate McCullough / Montaža: John Murphy / Glasba: Stephen Rennicks / Igrajo: Catherine Clinch, Carrie Crowley, Andrew Bennett, Michael Patric, Kate Nic Chonaonaigh
Matura 2026: filmska priredba irske novele Rejenka avtorice Claire Keegan Zgodba je postavljena na irsko podeželje na začetek 80. let. Plašna in redkobesedna deklica Cáit živi v revščini na kmetiji s številnimi bratci in sestricami ter starši, ki jo zanemarjajo. Cáit pogosto zbeži od doma in vandra v samoti. Z novim dojenčkom na poti starši zanjo ne morejo skrbeti, zato jo čez poletje pošljejo k sorodnici Eibhlín in njenemu možu Seánu. Po začetnih težavah v sporazumevanju par vzljubi tiho deklico kot lastno hčer in s prijaznostjo in pozornostjo pridobi njeno zaupanje. Tudi deklica se naveže nanju in se v novi hiši začne počutiti kot doma. Gre za celovečerni prvenec irskega režiserja Colma Bairéada in za filmsko adaptacijo novele Rejenka (Foster) izpod peresa irske pisateljice Claire Keegan. Kritiška javnost je film opevala zaradi presunljivega učinka subtilno zastavljene zgodbe ter izjemnih igralcev, posebej mlade debitantke Catherine Clinch. Nekaj edinstvenega, celo za irsko produkcijo, je tudi to, da liki govorijo v irščini. Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji je film prejel tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja in veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu. Novela Rejenka, ki jo sicer izšla tudi v slovenskem prevodu Maje Novak pri založbi Modrijan, je leta 2026 postala eno od umetnostnih besedil, s katerim se morajo slovenski dijaki seznaniti za opravljanje maturitetnega izpita pri angleščini. Izvirni naslov: An Cailín Ciúin / Irski film, 2022 / Režija in scenarij: Colm Bairéad / Po zgodbi »Foster« avtorice Claire Keegan / Fotografija: Kate McCullough / Montaža: John Murphy / Glasba: Stephen Rennicks / Igrajo: Catherine Clinch, Carrie Crowley, Andrew Bennett, Michael Patric, Kate Nic Chonaonaigh
Film je zasnovan kot režiserjev fiktivni dialog z babico Cesiro, ki jo sprašuje o vsem, kar ga zanima. To je pričevanje o izkušnji nedavnih generacij italijanskih izseljencev in poklon njihovemu pogumu. Začetek 20. stoletja, vas Ughettera v severnem delu Italije, v kateri živi družina Ughetto. Življenje v tej regiji je postalo zelo težko in Ughettovi sanjajo o boljši prihodnosti na tujem. Legenda pripoveduje, da je Luigi Ughetto prečkal Alpe in začel novo življenje v Franciji, s tem pa za vselej spremenil usodo svoje ljubljene družine. Njegov vnuk odpotuje v preteklost, da bi podoživel njihovo zgodovino. Originalni naslov: INTERDIT AUX CHIENS ET AUX ITALIENS Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Alain Ughetto Scenarij: Alexis Galmot, Anne Paschetta in Alain Ughetto Glasovi: Ariane Ascaride, Alain Ughetto, Stefano Paganini, Diego Giuliani
Film je zasnovan kot režiserjev fiktivni dialog z babico Cesiro, ki jo sprašuje o vsem, kar ga zanima. To je pričevanje o izkušnji nedavnih generacij italijanskih izseljencev in poklon njihovemu pogumu. Začetek 20. stoletja, vas Ughettera v severnem delu Italije, v kateri živi družina Ughetto. Življenje v tej regiji je postalo zelo težko in Ughettovi sanjajo o boljši prihodnosti na tujem. Legenda pripoveduje, da je Luigi Ughetto prečkal Alpe in začel novo življenje v Franciji, s tem pa za vselej spremenil usodo svoje ljubljene družine. Njegov vnuk odpotuje v preteklost, da bi podoživel njihovo zgodovino. Originalni naslov: INTERDIT AUX CHIENS ET AUX ITALIENS Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Alain Ughetto Scenarij: Alexis Galmot, Anne Paschetta in Alain Ughetto Glasovi: Ariane Ascaride, Alain Ughetto, Stefano Paganini, Diego Giuliani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Joan Noele Gordon (25. 12. 1919–14. 4. 1985), pionirka in legenda britanske televizije, je bila prva ženska, ki se je pojavila na barvni televiziji, skoraj dve desetletji je bila obraz vsakodnevne nadaljevanke Razpotje (izvirni naslov: Crossroads), v vlogi lastnice motela Meg Mortimer. Nolly je zvezda, a jo leta 1981, na vrhuncu uspeha, brez opozorila in pojasnila odpustijo. V ušesih ji odzvanjajo šefove zadnje besede, da se morajo vse dobre stvari enkrat končati. Da bi rešila svojo kariero, se Nolly vrne na gledališki oder. Prežeta z dvomi in iskanjem razlogov, da so jo odpustili, čuti veliko breme in ugotovi, da potrebuje pobeg nekam daleč. Odpotuje v Azijo, kjer končno tudi odkrije, zakaj je morala oditi. ep. 1 Igralka Noele Gordon - Nolly je zvezda britanske serije Razpotje (Crossroads). Številni gledalci jo navdušeno spremljajo že leta. Potem pa se TV-mreža nenadoma odloči, da bo Noele odpustila. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Joan Noele Gordon (25. 12. 1919–14. 4. 1985), pionirka in legenda britanske televizije, je bila prva ženska, ki se je pojavila na barvni televiziji, skoraj dve desetletji je bila obraz vsakodnevne nadaljevanke Razpotje (izvirni naslov: Crossroads), v vlogi lastnice motela Meg Mortimer. Nolly je zvezda, a jo leta 1981, na vrhuncu uspeha, brez opozorila in pojasnila odpustijo. V ušesih ji odzvanjajo šefove zadnje besede, da se morajo vse dobre stvari enkrat končati. Da bi rešila svojo kariero, se Nolly vrne na gledališki oder. Prežeta z dvomi in iskanjem razlogov, da so jo odpustili, čuti veliko breme in ugotovi, da potrebuje pobeg nekam daleč. Odpotuje v Azijo, kjer končno tudi odkrije, zakaj je morala oditi. ep. 1 Igralka Noele Gordon - Nolly je zvezda britanske serije Razpotje (Crossroads). Številni gledalci jo navdušeno spremljajo že leta. Potem pa se TV-mreža nenadoma odloči, da bo Noele odpustila. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Martin pove Karlu, da želi kupiti Davidovo hišo. Karel se ne strinja in vztraja, da bo ostala last družine. David želi hišo prodati, da bi popravil krivice, pa tudi dobil denar za odškodnino, za katero ga toži bolnišnica. Karel meni, da David ni kriv, saj je za njegovim dejanjem stal dober namen. Tudi posledice so po njegovem mnenju le nesrečen splet okoliščin. Pretrese ga, ko izve, kaj bo z Davidom, če bo spoznan za krivega. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Martin pove Karlu, da želi kupiti Davidovo hišo. Karel se ne strinja in vztraja, da bo ostala last družine. David želi hišo prodati, da bi popravil krivice, pa tudi dobil denar za odškodnino, za katero ga toži bolnišnica. Karel meni, da David ni kriv, saj je za njegovim dejanjem stal dober namen. Tudi posledice so po njegovem mnenju le nesrečen splet okoliščin. Pretrese ga, ko izve, kaj bo z Davidom, če bo spoznan za krivega. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Karel je vesel, da družinama skupaj uspeva, vendar si Olga še vedno dopisuje z Aleno. Zdaj ko živijo skupaj, tega pred Terezo ne more skrivati. Karel sluti, da bo to prineslo težave. Jakub in Tomáš sta na praznovanju sošolkinega rojstnega dne poredna in zakuhata spor med starši v majhnem mestecu, kjer se že tako vsi poznajo med seboj. Rudolf ponovno naveže stike s Kateřino, ki mu pomaga rešiti zagato mamine bolezni. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Karel je vesel, da družinama skupaj uspeva, vendar si Olga še vedno dopisuje z Aleno. Zdaj ko živijo skupaj, tega pred Terezo ne more skrivati. Karel sluti, da bo to prineslo težave. Jakub in Tomáš sta na praznovanju sošolkinega rojstnega dne poredna in zakuhata spor med starši v majhnem mestecu, kjer se že tako vsi poznajo med seboj. Rudolf ponovno naveže stike s Kateřino, ki mu pomaga rešiti zagato mamine bolezni. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
ep. 3: Družina Franz Kafka je imel težaven odnos z oblastniškim in poniževalnim očetom. Z zamerami do očeta se je soočil v več kot sto strani dolgem pismu, ki ga ni nikoli odposlal. Oče Franza potisne v vlogo tovarnarja, poleg tega močno nasprotuje sinovemu prijateljevanju z igralcem tradicionalnega jidiškega gledališča Löwyjem. Prav očitki na račun prijatelja, ki ga Hermann Kafka ozmerja z mrčesom, pisatelja spodbudijo k pisanju Preobrazbe, bržkone najvplivnejšega literarnega dela 20. stoletja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 3: Družina Franz Kafka je imel težaven odnos z oblastniškim in poniževalnim očetom. Z zamerami do očeta se je soočil v več kot sto strani dolgem pismu, ki ga ni nikoli odposlal. Oče Franza potisne v vlogo tovarnarja, poleg tega močno nasprotuje sinovemu prijateljevanju z igralcem tradicionalnega jidiškega gledališča Löwyjem. Prav očitki na račun prijatelja, ki ga Hermann Kafka ozmerja z mrčesom, pisatelja spodbudijo k pisanju Preobrazbe, bržkone najvplivnejšega literarnega dela 20. stoletja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Predsedničino izjavo, da si ne želi, da bi vlado sestavljal posameznik, "ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve", bodo komentirali politični analitik Bogdan Biščak, politolog dr. Alem Maksuti in sociolog dr. Gorazd Kovačič. Zakaj mladi volijo desnico, pa bosta pojasnila Sabina Leben, sociologinja iz sindikata Mladi plus, in dr. Rudi Klanjšek, sociolog z mariborske univerze, soavtor velike študije o slovenski mladini MLADI 2024.
Predsedničino izjavo, da si ne želi, da bi vlado sestavljal posameznik, "ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve", bodo komentirali politični analitik Bogdan Biščak, politolog dr. Alem Maksuti in sociolog dr. Gorazd Kovačič. Zakaj mladi volijo desnico, pa bosta pojasnila Sabina Leben, sociologinja iz sindikata Mladi plus, in dr. Rudi Klanjšek, sociolog z mariborske univerze, soavtor velike študije o slovenski mladini MLADI 2024.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam. Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi "Ob osmih Na kvadrat", ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.
Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam. Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi "Ob osmih Na kvadrat", ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mladiček kivimamuta obtiči na zaplatici snega, ki se hitro taja. Zaradi občutljivih podplatov se ne more premikati po grobih površinah, zato mu Rdečka in grahozavri priskočijo na pomoč.
Mladiček kivimamuta obtiči na zaplatici snega, ki se hitro taja. Zaradi občutljivih podplatov se ne more premikati po grobih površinah, zato mu Rdečka in grahozavri priskočijo na pomoč.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora; Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana; Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora; Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana; Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
K izidom volitev v državni zbor bodo danes prišteli glasove iz tujine in tiste, oddane na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Glasovi iz tujine bi še lahko vplivali na volilni izid. Predsednica države Nataša Pirc Musar je medtem na neformalne pogovore povabila predsednike vseh strank novega sklica parlamenta. Pozvala jih je, naj čim prej poiščejo pot do 46-ih glasov, a uradnih pogovorov z izjemo tistih pri predsedniku vlade še ni bilo. Vodje strank se bodo znova sešli sredi tedna, tudi analitiki pa opozarjajo, da bi se morale stranke sprijazniti z izidom in preseči razlike, da bi lahko dobili novo vlado. V oddaji tudi o tem: - Evropa poziva k pogajanjem, Netanjahu in Trump pa razmišljata o razširitvi ofenzive proti Iranu in Libanonu - Na srbskih lokalnih volitvah številni incidenti in nasilje, Vučić pohitel z razglasitvijo zmage - Gospodarska negotovost vse bolj vpliva tudi na prioritete slovenskih delojemalcev
K izidom volitev v državni zbor bodo danes prišteli glasove iz tujine in tiste, oddane na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Glasovi iz tujine bi še lahko vplivali na volilni izid. Predsednica države Nataša Pirc Musar je medtem na neformalne pogovore povabila predsednike vseh strank novega sklica parlamenta. Pozvala jih je, naj čim prej poiščejo pot do 46-ih glasov, a uradnih pogovorov z izjemo tistih pri predsedniku vlade še ni bilo. Vodje strank se bodo znova sešli sredi tedna, tudi analitiki pa opozarjajo, da bi se morale stranke sprijazniti z izidom in preseči razlike, da bi lahko dobili novo vlado. V oddaji tudi o tem: - Evropa poziva k pogajanjem, Netanjahu in Trump pa razmišljata o razširitvi ofenzive proti Iranu in Libanonu - Na srbskih lokalnih volitvah številni incidenti in nasilje, Vučić pohitel z razglasitvijo zmage - Gospodarska negotovost vse bolj vpliva tudi na prioritete slovenskih delojemalcev
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Končni izidi državnozborskih volitev bodo znani dopoldne, uradni pa najpozneje čez en teden. Včerajšnji pogovori predsednikov strank pri predsednici republike pričakovano niso prinesli odgovora, kdo bo oblikoval vlado. Druge teme: - Goriva bodo dražja, točenje odslej brez omejitev - ZDA še naprej grozijo Iranu, ki zanika pogajanja - Nacionalno preverjanje znanja letos s spremenjenimi pravili
Končni izidi državnozborskih volitev bodo znani dopoldne, uradni pa najpozneje čez en teden. Včerajšnji pogovori predsednikov strank pri predsednici republike pričakovano niso prinesli odgovora, kdo bo oblikoval vlado. Druge teme: - Goriva bodo dražja, točenje odslej brez omejitev - ZDA še naprej grozijo Iranu, ki zanika pogajanja - Nacionalno preverjanje znanja letos s spremenjenimi pravili
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Oče Lise pove, da ne bo šel na odvzem vzorca za analizo DNK, ker se mami to ne zdi smiselno. Lise pa rezultati njene analize ne dajo miru. Skrbi jo, ker se njena mama vede skrajno nenavadno. Čeprav ji sicer telefonira vsak dan, je na lepem nedosegljiva. Oče jo pomiri, da je s prijateljicami v Hamburgu. Toda Lise eno od prijateljic, s katerimi naj bi mama odpotovala, sreča v velnesu … CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Oče Lise pove, da ne bo šel na odvzem vzorca za analizo DNK, ker se mami to ne zdi smiselno. Lise pa rezultati njene analize ne dajo miru. Skrbi jo, ker se njena mama vede skrajno nenavadno. Čeprav ji sicer telefonira vsak dan, je na lepem nedosegljiva. Oče jo pomiri, da je s prijateljicami v Hamburgu. Toda Lise eno od prijateljic, s katerimi naj bi mama odpotovala, sreča v velnesu … CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Jonas Vingegaard še naprej zmaguje v tej sezoni, tokrat je bil najboljši na dirki po Kataloniji. Začele so se enodnevne belgijske preizkušnje, ki prinašajo naslednje vrhunce te sezone. Zelo se jih veseli tudi nekdanji vrhunski kolesar, zdaj pa športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Borut Božič, ki je gost v tokratni epizodi podkasta. Božič skupaj z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentira dogajanje v preteklem tednu, v bahrajnski ekipi so bili veseli predvsem uspeha Lennyja Martineza, ki je bil na dirki po Kataloniji skupno drugi. Ekipa Bahrain Victorius si veliko obeta na prihajajočih dirkah, tudi z Matejem Mohoričem. Borut Božič je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu, ki na najvišji ravni vztrajno napreduje ter o tem kaj lahko od njega pričakujemo v naslednjih letih.
Jonas Vingegaard še naprej zmaguje v tej sezoni, tokrat je bil najboljši na dirki po Kataloniji. Začele so se enodnevne belgijske preizkušnje, ki prinašajo naslednje vrhunce te sezone. Zelo se jih veseli tudi nekdanji vrhunski kolesar, zdaj pa športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Borut Božič, ki je gost v tokratni epizodi podkasta. Božič skupaj z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentira dogajanje v preteklem tednu, v bahrajnski ekipi so bili veseli predvsem uspeha Lennyja Martineza, ki je bil na dirki po Kataloniji skupno drugi. Ekipa Bahrain Victorius si veliko obeta na prihajajočih dirkah, tudi z Matejem Mohoričem. Borut Božič je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu, ki na najvišji ravni vztrajno napreduje ter o tem kaj lahko od njega pričakujemo v naslednjih letih.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.
Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.
V Planici je padel zastor nad olimpijsko zimo 2025/26. Pod nepozabno sezono sta z osvojitvijo velikega kristalnega globusa podpisana Domen in Nika Prevc, ki je z 242,5 metra pod Poncami postavila še ženski svetovni rekord. Nad dogajanjem v svetu smučarskih skokov pa že šest sezon bdi Italijan Sandro Pertile, ki je bil gost zadnje epizode prve sezone podkasta 254,5. Italijan je razkril, da bo Planica v prihodnjih sezonah na sporedu en teden prej, da že dolgo potekajo pogovori o tem, da bi skoki prešli na sistem klubov, navdušen je nad razvojem ženskih smučarskih poletov, debata je tekla tudi o novem nadzoru opreme, za zanimivost sezone pa sta po njegovem mnenju poskrbela Domen in Nika Prevc. V sezoni 2028/29 bo ena perioda tekem potekala v hibridnem formatu.
V Planici je padel zastor nad olimpijsko zimo 2025/26. Pod nepozabno sezono sta z osvojitvijo velikega kristalnega globusa podpisana Domen in Nika Prevc, ki je z 242,5 metra pod Poncami postavila še ženski svetovni rekord. Nad dogajanjem v svetu smučarskih skokov pa že šest sezon bdi Italijan Sandro Pertile, ki je bil gost zadnje epizode prve sezone podkasta 254,5. Italijan je razkril, da bo Planica v prihodnjih sezonah na sporedu en teden prej, da že dolgo potekajo pogovori o tem, da bi skoki prešli na sistem klubov, navdušen je nad razvojem ženskih smučarskih poletov, debata je tekla tudi o novem nadzoru opreme, za zanimivost sezone pa sta po njegovem mnenju poskrbela Domen in Nika Prevc. V sezoni 2028/29 bo ena perioda tekem potekala v hibridnem formatu.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.