Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.
Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
Cmokci se znajdejo sredi velikega nereda! Pospravijo ga in vse predmete postavijo na pravo mesto, pri tem pa se celo zabavajo. Kasneje uživajo v zelo pomembnem prigrizku.
Cmokci se znajdejo sredi velikega nereda! Pospravijo ga in vse predmete postavijo na pravo mesto, pri tem pa se celo zabavajo. Kasneje uživajo v zelo pomembnem prigrizku.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Južnoitalijansko mesto Agnone leži v Molizeju, manj znani deželi severno od Apulije. Pasquale Marinelli je iz stare družine zvonarjev. Njegova tašča Tonina je izvrstna kuharica, ki pripravlja značilno enolončnico z ohrovtom in krompirjem, kroglice iz ribanega sira, starega kruha in jajc, sladke "uccelline" in zahtevno juho "zuppa alla santé", ki so jo v teh krajih prvič pripravili ob obisku neapeljske kraljice.
Južnoitalijansko mesto Agnone leži v Molizeju, manj znani deželi severno od Apulije. Pasquale Marinelli je iz stare družine zvonarjev. Njegova tašča Tonina je izvrstna kuharica, ki pripravlja značilno enolončnico z ohrovtom in krompirjem, kroglice iz ribanega sira, starega kruha in jajc, sladke "uccelline" in zahtevno juho "zuppa alla santé", ki so jo v teh krajih prvič pripravili ob obisku neapeljske kraljice.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.
Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.
Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.
Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.