Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu. Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev. FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman
Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu. Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev. FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Trump sporoča: ker mi niste dali Nobelove nagrade za mir, bom napadel in zavzel Grenlandijo. Je bila Evropa kdaj bližje vojni z Ameriko, bo pojasnil Samuel Žbogar, stalni predstavnik Slovenije pri svetovni organizaciji ZN. Kako bi izgledala Slovenija, če bi vlada nevladnim organizacijam zaprla pipe, pa bodo pojasnili Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa, Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, in Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij.
Trump sporoča: ker mi niste dali Nobelove nagrade za mir, bom napadel in zavzel Grenlandijo. Je bila Evropa kdaj bližje vojni z Ameriko, bo pojasnil Samuel Žbogar, stalni predstavnik Slovenije pri svetovni organizaciji ZN. Kako bi izgledala Slovenija, če bi vlada nevladnim organizacijam zaprla pipe, pa bodo pojasnili Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa, Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, in Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
... za katerem so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... za katerem so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Število spolnih zlorab narašča, opažajo v nevladnih organizacijah, tudi zato, ker moderna popkultura vsebuje številne elemente nasilja kot pomembnega ali celo ključnega dela ljubezenskega odnosa. Večina spolnih zlorab se dogaja v najožjem krogu, storilci so največkrat družinski člani, prijatelji, sosedje. V naslednjem prispevku boste slišali pretresljivo zgodbo 14-letnice, ki jo je od desetega leta zlorabljal sosed. Gre za družinskega človeka, spoštovanega v vaški skupnosti. Najstnica pa je zbrala pogum in ga soočila s posledicami, ki jih ima zaradi njegovega nasilja, ter njun pogovor tudi posnela. Za našo oddajo je spregovorila tudi njena mama, ki se sprašuje, katere znake zlorabe je pri svoji hčerki spregledala in kaj lahko svetuje staršem. Anka Pirš.
Število spolnih zlorab narašča, opažajo v nevladnih organizacijah, tudi zato, ker moderna popkultura vsebuje številne elemente nasilja kot pomembnega ali celo ključnega dela ljubezenskega odnosa. Večina spolnih zlorab se dogaja v najožjem krogu, storilci so največkrat družinski člani, prijatelji, sosedje. V naslednjem prispevku boste slišali pretresljivo zgodbo 14-letnice, ki jo je od desetega leta zlorabljal sosed. Gre za družinskega človeka, spoštovanega v vaški skupnosti. Najstnica pa je zbrala pogum in ga soočila s posledicami, ki jih ima zaradi njegovega nasilja, ter njun pogovor tudi posnela. Za našo oddajo je spregovorila tudi njena mama, ki se sprašuje, katere znake zlorabe je pri svoji hčerki spregledala in kaj lahko svetuje staršem. Anka Pirš.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.
Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
Športni prispevki za objavo na spletu.
Športni prispevki za objavo na spletu.
Ajdovščina je danes gospodarsko, upravno in kulturno središče Vipavske doline, v zgodovini pa je imela kot antično naselje z imenom Pri mrzli reki in Castra pomembno vlogo na prehodu med Aquileio in Emono. Arheološki ostanki so danes prezentirani tako v mestni muzejski zbirki kot v zgodovinskem jedru, ki ga zaznamuje tudi več galerij, predstavili pa bomo še industrijsko dediščino mesta. O Ajdovščini bodo spregovorili arheologinja Ana Kruh, akademska slikarka Polona Kunaver Ličen, vodja Lokarjeve galerije Vladimir Bačič in direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Ajdovščina je danes gospodarsko, upravno in kulturno središče Vipavske doline, v zgodovini pa je imela kot antično naselje z imenom Pri mrzli reki in Castra pomembno vlogo na prehodu med Aquileio in Emono. Arheološki ostanki so danes prezentirani tako v mestni muzejski zbirki kot v zgodovinskem jedru, ki ga zaznamuje tudi več galerij, predstavili pa bomo še industrijsko dediščino mesta. O Ajdovščini bodo spregovorili arheologinja Ana Kruh, akademska slikarka Polona Kunaver Ličen, vodja Lokarjeve galerije Vladimir Bačič in direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.
Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.
Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.
Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.
Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.
Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.
Pet podatkov o etimologiji imen ameriških zveznih držav, iščemo napačnega!
Pet podatkov o etimologiji imen ameriških zveznih držav, iščemo napačnega!
Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.
Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.
Ime tedna je postal Toni Mulec, slovenski motociklistični dirkač, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Ne gre le za vrhunski osebni dosežek, temveč tudi za najboljšo uvrstitev slovenskega tekmovalca v zgodovini nastopov na reliju Dakar, najslovitejši in najzahtevnejši vzdržljivostni reli preizkušnji na svetu.
Ime tedna je postal Toni Mulec, slovenski motociklistični dirkač, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Ne gre le za vrhunski osebni dosežek, temveč tudi za najboljšo uvrstitev slovenskega tekmovalca v zgodovini nastopov na reliju Dakar, najslovitejši in najzahtevnejši vzdržljivostni reli preizkušnji na svetu.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Mariborski jutranjiki bodo v torkovem jutru preverjali, ali so javne stavbe končno dostopne vsem ali pa so zakoni le mrtva črka na papirju. Odkrivali bodo tudi manj znano zgodbo ljubljanske mumije in skrivnostnega predmeta, ki je pripotoval z njo, ter zrli v nebo – leto 2026 namreč prinaša prave vesoljske spektakle. Adrenalin bo dvigoval Goran Obradović, ki se bo ob svetovnem pokalu na Rogli prvič preizkusil na deski, za konec pa bodo nazdravljali tradiciji. Priljubljena oddaja Na vrtu praznuje že 30 let. Na terenu bo tokrat Katja Treer ponovno sedla v šolsko klop, oddajo pa bo vodil Andrej Geržina.
Mariborski jutranjiki bodo v torkovem jutru preverjali, ali so javne stavbe končno dostopne vsem ali pa so zakoni le mrtva črka na papirju. Odkrivali bodo tudi manj znano zgodbo ljubljanske mumije in skrivnostnega predmeta, ki je pripotoval z njo, ter zrli v nebo – leto 2026 namreč prinaša prave vesoljske spektakle. Adrenalin bo dvigoval Goran Obradović, ki se bo ob svetovnem pokalu na Rogli prvič preizkusil na deski, za konec pa bodo nazdravljali tradiciji. Priljubljena oddaja Na vrtu praznuje že 30 let. Na terenu bo tokrat Katja Treer ponovno sedla v šolsko klop, oddajo pa bo vodil Andrej Geržina.
Ali so ljubljanski policisti decembra 2024 med vklepanjem 37-letnika presegli pooblastila in ali so odgovorni za njegovo smrt? Šest policistov in dve policistki iz Policijske postaje Ljubljana Center bo moralo letos zaradi tragičnega dogodka sesti na zatožno klop ljubljanskega Okrožnega sodišča. Tožilstvo enega izmed njih sumi, da je povzročil smrt iz malomarnosti, petim pa očita, da pokojnemu niso nudili prve pomoči. Očitki so sledili ugotovitvam Ministrstva za notranje zadeve, da so policisti nestrokovno uporabili prijem davljenja ter opustili takojšnje nudenje prve pomoči. Medtem ko policija odgovarja, da za vse vpletene policiste do pravnomočne sodne odločitve velja domneva nedolžnosti, so svojci prepričani, da je bila smrt posledica pretirane uporabe sile, pristojnim pa očitajo zavlačevanje in prikrivanje. Nina Mrzlikar.
Ali so ljubljanski policisti decembra 2024 med vklepanjem 37-letnika presegli pooblastila in ali so odgovorni za njegovo smrt? Šest policistov in dve policistki iz Policijske postaje Ljubljana Center bo moralo letos zaradi tragičnega dogodka sesti na zatožno klop ljubljanskega Okrožnega sodišča. Tožilstvo enega izmed njih sumi, da je povzročil smrt iz malomarnosti, petim pa očita, da pokojnemu niso nudili prve pomoči. Očitki so sledili ugotovitvam Ministrstva za notranje zadeve, da so policisti nestrokovno uporabili prijem davljenja ter opustili takojšnje nudenje prve pomoči. Medtem ko policija odgovarja, da za vse vpletene policiste do pravnomočne sodne odločitve velja domneva nedolžnosti, so svojci prepričani, da je bila smrt posledica pretirane uporabe sile, pristojnim pa očitajo zavlačevanje in prikrivanje. Nina Mrzlikar.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev
V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev