Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cikel filmov Agnès Varda François je mlad tesar, ki uživa srečno in preprosto življenje z ljubečo ženo Thérèse in dvema majhnima otrokoma. Nekega dne na pošti spozna uslužbenko Emilie, ki postane njegova ljubimka. François zaradi nove ljubezni noče zapustiti žene in otrok, prepričan je, da bi morali biti vsi srečni, ne glede na njegovo dvojno življenje. Pretresljiva in razvpita klasika francoskega novega vala s subtilno ironijo obravnava dvojna merila, ki vladajo v seksističnem svetu. Tako kot junakova zmotna ideja o sreči je tudi film na prvi pogled lahkoten in idiličen, pod površino pa globoko trpek in tragičen. Izvirni naslov: LE BONHEUR / Francoski film, 1965 / Režija in scenarij: Agnès Varda / Igrajo: Jean-Claude Drouot, Claire Drouot, Marie-France Boyer
Cikel filmov Agnès Varda François je mlad tesar, ki uživa srečno in preprosto življenje z ljubečo ženo Thérèse in dvema majhnima otrokoma. Nekega dne na pošti spozna uslužbenko Emilie, ki postane njegova ljubimka. François zaradi nove ljubezni noče zapustiti žene in otrok, prepričan je, da bi morali biti vsi srečni, ne glede na njegovo dvojno življenje. Pretresljiva in razvpita klasika francoskega novega vala s subtilno ironijo obravnava dvojna merila, ki vladajo v seksističnem svetu. Tako kot junakova zmotna ideja o sreči je tudi film na prvi pogled lahkoten in idiličen, pod površino pa globoko trpek in tragičen. Izvirni naslov: LE BONHEUR / Francoski film, 1965 / Režija in scenarij: Agnès Varda / Igrajo: Jean-Claude Drouot, Claire Drouot, Marie-France Boyer
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Brina in Binka se igrata tiho igro in ne smeta črhniti niti besedice, zato v trgovini z igračami ne moreta povedati očiju, katero igračko naj kupijo Mufki za rojstni dan. Oči je med gorami igrač čisto izgubljen, zato zaprosi prijaznega prodajalca Alfija, ki je ta dan prvič v službi, da mu priskoči na pomoč. Alfi se izvrstno znajde v pantomimičnem sporazumevanju z Brino in Binko.
Brina in Binka se igrata tiho igro in ne smeta črhniti niti besedice, zato v trgovini z igračami ne moreta povedati očiju, katero igračko naj kupijo Mufki za rojstni dan. Oči je med gorami igrač čisto izgubljen, zato zaprosi prijaznega prodajalca Alfija, ki je ta dan prvič v službi, da mu priskoči na pomoč. Alfi se izvrstno znajde v pantomimičnem sporazumevanju z Brino in Binko.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Pes Bitzer misli, da bi ga kmet rad zamenjal, zato mu Jon pomaga trenirati. Bitzer pa s svojo vadbo pretirava in začne voditi kmetijo z vojaško natančnostjo.
Pes Bitzer misli, da bi ga kmet rad zamenjal, zato mu Jon pomaga trenirati. Bitzer pa s svojo vadbo pretirava in začne voditi kmetijo z vojaško natančnostjo.
Kadeti morajo paziti malo Filipo, Kuštra pa se igra z zlatim rakovim pokalom, reševalsko nagrado. A navihana rakovica si pokal izbere za svoj novi dom in z njim odbrzi stran. Kadeti postanejo detektivi, da bi jo izsledili – pri tem pa pozabijo na Filipo!
Kadeti morajo paziti malo Filipo, Kuštra pa se igra z zlatim rakovim pokalom, reševalsko nagrado. A navihana rakovica si pokal izbere za svoj novi dom in z njim odbrzi stran. Kadeti postanejo detektivi, da bi jo izsledili – pri tem pa pozabijo na Filipo!
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Stara legenda pravi, da je pošast iz jezera Loch Ness velika kot avtobus. Eni verjamejo, da je pošast resnična, drugi ne. Nekateri pravijo, da je velika kot dinozaver in so ji celo dali ime – Nessie. Reaktivčki bi radi pošast fotografirali in tako dokazali, da živi.
Stara legenda pravi, da je pošast iz jezera Loch Ness velika kot avtobus. Eni verjamejo, da je pošast resnična, drugi ne. Nekateri pravijo, da je velika kot dinozaver in so ji celo dali ime – Nessie. Reaktivčki bi radi pošast fotografirali in tako dokazali, da živi.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Tib in Tamtam presenečena opazujeta, kako v dolino trešči meteorit. Tib je nad ogromnim kamnom iz vesolja navdušen, Tamtam pa se ga na smrt boji in si ne upa v njegovo bližino.
Tib in Tamtam presenečena opazujeta, kako v dolino trešči meteorit. Tib je nad ogromnim kamnom iz vesolja navdušen, Tamtam pa se ga na smrt boji in si ne upa v njegovo bližino.
"Pri nas se nikakor ne ukvarjamo s politiko, še najmanj pa z uredniško". (Marta de Villeneuve) Medijska zarota proti udarnemu tabloidu Blisku bo razkrita z udarnim intervjujem same odgovorne urednice. Čeprav se Vili trudi okrog Monike in jo zaman spominja na njuno romanco "v torek ob pol treh", je njegova spolna opredeljenost v očeh kolegov še vedno nejasna. Veronika, tudi globoko prizadeta zaradi odnosa kolegov do nje, se tolaži z velikimi količinami krofov, išče pomoči preko telefona za odvisnike od hrane in najde maščevanje v nelektorirani številki Bliska. Usodna zamenjava se zgodi, ko Marta osebno intervijuva slavno operno pevko Degenijo Debarovski. Ali Blisku grozi neizogiben škandal?
"Pri nas se nikakor ne ukvarjamo s politiko, še najmanj pa z uredniško". (Marta de Villeneuve) Medijska zarota proti udarnemu tabloidu Blisku bo razkrita z udarnim intervjujem same odgovorne urednice. Čeprav se Vili trudi okrog Monike in jo zaman spominja na njuno romanco "v torek ob pol treh", je njegova spolna opredeljenost v očeh kolegov še vedno nejasna. Veronika, tudi globoko prizadeta zaradi odnosa kolegov do nje, se tolaži z velikimi količinami krofov, išče pomoči preko telefona za odvisnike od hrane in najde maščevanje v nelektorirani številki Bliska. Usodna zamenjava se zgodi, ko Marta osebno intervijuva slavno operno pevko Degenijo Debarovski. Ali Blisku grozi neizogiben škandal?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Poznate besede hvala, prosim, oprostite, izvolite? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Poznate besede hvala, prosim, oprostite, izvolite? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
V zadnjem četrtfinalu se bosta za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov potegovali Jasna Kalan in Silva Cigoj. Jasna Kalan prihaja iz Podlešja pri Šentjurju in prevzema očetovo zeliščarsko kmetijo, Silva Cigoj pa prihaja s turistične kmetije Arkade Cigoj v Črničah. Gre za znano turistično kmetijo na Vipavskem, cenjena pa je tudi zaradi vrhunske kulinarike ter izvrstnih vin. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Dejan Dogaja z družino in bendom, Tanja Zajc Zupan in Teja Saksida, ansambla Vzrock in Spev ter Mirna Reynolds, ki bo po 20 letih spet zapela uspešnico Zdravnik v novi preobleki.
V zadnjem četrtfinalu se bosta za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov potegovali Jasna Kalan in Silva Cigoj. Jasna Kalan prihaja iz Podlešja pri Šentjurju in prevzema očetovo zeliščarsko kmetijo, Silva Cigoj pa prihaja s turistične kmetije Arkade Cigoj v Črničah. Gre za znano turistično kmetijo na Vipavskem, cenjena pa je tudi zaradi vrhunske kulinarike ter izvrstnih vin. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Dejan Dogaja z družino in bendom, Tanja Zajc Zupan in Teja Saksida, ansambla Vzrock in Spev ter Mirna Reynolds, ki bo po 20 letih spet zapela uspešnico Zdravnik v novi preobleki.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta obraza že tretje sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si od ponedeljka do četrtka predajata kuharsko štafeto, vas učita novih kuharskih trikov in opogumljata kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste ta teden že jedli ribe? Danes se bo Petra lotila postrvi, ki je tako rekoč naša domača riba in ima rada čisto in hladno vodo. V Sloveniji se najbolje počutijo v alpskih rekah in globinah Bohinjskega jezera. Postrvi pa pogosto tudi gojijo, zato je ni težko najti v trgovinah. Pripravili bomo ribje cmočke z grahovo omako. To bo naša predjed ali lahka večerja. Nato se bomo lotili še postrvi po mlinarsko, zraven pa se bo odlično prilegla domača krompirjeva solata, ki jo bomo prav posebno začinili. K tako pripravljeni postrvi se prileže kakšen rizling ali drugo dobro štajersko vino. No, pa tudi jabolčni sok, za vse tiste, ki se v teh dneh pri alkoholu držijo posta.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta obraza že tretje sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si od ponedeljka do četrtka predajata kuharsko štafeto, vas učita novih kuharskih trikov in opogumljata kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste ta teden že jedli ribe? Danes se bo Petra lotila postrvi, ki je tako rekoč naša domača riba in ima rada čisto in hladno vodo. V Sloveniji se najbolje počutijo v alpskih rekah in globinah Bohinjskega jezera. Postrvi pa pogosto tudi gojijo, zato je ni težko najti v trgovinah. Pripravili bomo ribje cmočke z grahovo omako. To bo naša predjed ali lahka večerja. Nato se bomo lotili še postrvi po mlinarsko, zraven pa se bo odlično prilegla domača krompirjeva solata, ki jo bomo prav posebno začinili. K tako pripravljeni postrvi se prileže kakšen rizling ali drugo dobro štajersko vino. No, pa tudi jabolčni sok, za vse tiste, ki se v teh dneh pri alkoholu držijo posta.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola uprizarjala silovite trke teles. Potem sta nenehno preizkušala svoje telesne in duševne meje, v akcije pa vključevala tudi občinstvo. Iz dveh energij sta se zlivala v tretji jaz, ki se je na koncu tako zgostil, da je razpadel nazaj na dvoje, in po dvanajstih letih sta se na Kitajskem zidu z 90-dnevno hojo naproti ob srečanju simbolično poslovila. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki se odpira prav na rojstni dan obeh umetnikov, se osredinja na njuno skupno pot, in sicer najobsežneje do zdaj, marsikaj je na ogled prvič. Nastala je v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman, kurirata jo umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein. Ob razstavi bodo uprizorili tudi rekonstrukcije nekaterih performansov. Ob tej priložnosti se je za Likovne odmeve z Marino Abramović pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Neža Tuma
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola uprizarjala silovite trke teles. Potem sta nenehno preizkušala svoje telesne in duševne meje, v akcije pa vključevala tudi občinstvo. Iz dveh energij sta se zlivala v tretji jaz, ki se je na koncu tako zgostil, da je razpadel nazaj na dvoje, in po dvanajstih letih sta se na Kitajskem zidu z 90-dnevno hojo naproti ob srečanju simbolično poslovila. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki se odpira prav na rojstni dan obeh umetnikov, se osredinja na njuno skupno pot, in sicer najobsežneje do zdaj, marsikaj je na ogled prvič. Nastala je v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman, kurirata jo umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein. Ob razstavi bodo uprizorili tudi rekonstrukcije nekaterih performansov. Ob tej priložnosti se je za Likovne odmeve z Marino Abramović pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Neža Tuma
Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.
Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V centrifugo smo ujeli nekaj nepozabnih izjav in ocen nedeljskega referenduma, težave oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana, ob katerih opazovalec dobi občutek, da se kopja med javnim in zasebnim lomijo na hrbtih pacientov, kar ni prav. Zgodbo tega tedna pa zaključujemo z mislijo, da bi bil morda svet drugačen, boljši, lepši, če bi več brali.
V centrifugo smo ujeli nekaj nepozabnih izjav in ocen nedeljskega referenduma, težave oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana, ob katerih opazovalec dobi občutek, da se kopja med javnim in zasebnim lomijo na hrbtih pacientov, kar ni prav. Zgodbo tega tedna pa zaključujemo z mislijo, da bi bil morda svet drugačen, boljši, lepši, če bi več brali.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.
Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.
Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.
V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljic
V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljic
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Studio je pripravljen, voditelj Sandi Morel in štirje novi pari tekmovalcev pa tudi komaj čakajo, da se znova pomerijo v besedni spretnosti. Komu bo danes sreča naklonjena?
Studio je pripravljen, voditelj Sandi Morel in štirje novi pari tekmovalcev pa tudi komaj čakajo, da se znova pomerijo v besedni spretnosti. Komu bo danes sreča naklonjena?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ob koncu leta domove krasijo božične zvezde, božični kaktus, marsikje tudi naravno praznično drevo in adventni venček. Nekaj namigov, katere naravne materiale uporabiti za decembrsko okrasitev, ponudimo v petkovem Svetovalnem servisu. K temu pa bomo dodali še najpogostejše težave s prezimovanjem rastlin in tudi skrb za sobne rastline v hladnejših mesecih. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak.
Ob koncu leta domove krasijo božične zvezde, božični kaktus, marsikje tudi naravno praznično drevo in adventni venček. Nekaj namigov, katere naravne materiale uporabiti za decembrsko okrasitev, ponudimo v petkovem Svetovalnem servisu. K temu pa bomo dodali še najpogostejše težave s prezimovanjem rastlin in tudi skrb za sobne rastline v hladnejših mesecih. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak.
V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.
V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.