Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Ali Slovenija res potrebuje urad za deportacije, so neonacisti na Primorskem že sredi predvolilne kampanje, kdo naj se boji Šutarjevega zakona in v kaj bi se lahko prebudili po volitvah, bo pojasnil kriminolog dr. Dragan Petrovec. Je ameriški bogataš in spolni prestopnik Jeffrey Epstein mlada dekleta, ki so jih potem spolno zlorabljali, novačil tudi v Sloveniji, pa bosta pojasnila preiskovalna novinarja Anuška Delić (Oštro) in Primož Cirman (Necenzurirano).
Ali Slovenija res potrebuje urad za deportacije, so neonacisti na Primorskem že sredi predvolilne kampanje, kdo naj se boji Šutarjevega zakona in v kaj bi se lahko prebudili po volitvah, bo pojasnil kriminolog dr. Dragan Petrovec. Je ameriški bogataš in spolni prestopnik Jeffrey Epstein mlada dekleta, ki so jih potem spolno zlorabljali, novačil tudi v Sloveniji, pa bosta pojasnila preiskovalna novinarja Anuška Delić (Oštro) in Primož Cirman (Necenzurirano).
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Tudi počitnice lahko utrudijo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Tudi počitnice lahko utrudijo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Na letošnjem Festivalu gorniškega filma bo na ogled 34 filmov, med njimi 9 slovenskih. Festival prinaša pester spremljevalni program in predstavlja tudi priložnost za druženje vseh, ki so jim gore in narava še posebej pri srcu.
Na letošnjem Festivalu gorniškega filma bo na ogled 34 filmov, med njimi 9 slovenskih. Festival prinaša pester spremljevalni program in predstavlja tudi priložnost za druženje vseh, ki so jim gore in narava še posebej pri srcu.
Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.
Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
V ZDA in v Evropi odmeva objava dokumentov o pokojnem poslovnežu Jeffreyu Epsteinu, obsojenem zaradi nepredstavljivega spolnega izkoriščanja mladoletnic. Dokumenti so razkrili ali potrdili, da so bili z Epsteinom povezani številni zelo bogati in vplivni ljudje: politiki, akademiki in poslovneži. Britanski princ Andrew in njegova nekdanja žena Sarah Ferguson, Bill in Hillary Clinton, Elon Musk, Bill Gates, Mick Jagger – to je le nekaj imen iz dokumentov. Ti razkrivajo tudi politična preigravanja in poskuse vplivanja ameriške administracije na izide volitev v Evropi. Kaj vse se skriva na več kot treh milijonih strani dokumentov, do katerih lahko zdaj vsak dostopa na spletni strani ameriškega pravosodnega ministrstva?
V ZDA in v Evropi odmeva objava dokumentov o pokojnem poslovnežu Jeffreyu Epsteinu, obsojenem zaradi nepredstavljivega spolnega izkoriščanja mladoletnic. Dokumenti so razkrili ali potrdili, da so bili z Epsteinom povezani številni zelo bogati in vplivni ljudje: politiki, akademiki in poslovneži. Britanski princ Andrew in njegova nekdanja žena Sarah Ferguson, Bill in Hillary Clinton, Elon Musk, Bill Gates, Mick Jagger – to je le nekaj imen iz dokumentov. Ti razkrivajo tudi politična preigravanja in poskuse vplivanja ameriške administracije na izide volitev v Evropi. Kaj vse se skriva na več kot treh milijonih strani dokumentov, do katerih lahko zdaj vsak dostopa na spletni strani ameriškega pravosodnega ministrstva?
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
V središču, ob 7.15, bo beseda o uredbi EU, ki uvaja dajatev za spletne pakete, cenejše od 150 evrov. Gosta bosta vodja pravne pisarne pri Zvezi potrošnikov Slovenije Petra Lovišček in direktor Uprave za carine na Finančni upravi RS mag. Boris Kastelic. V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Z Andreo Šetina, strokovno vodjo Dolenjskih lekarn, bomo ob 7.40 preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil, na katera opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Urar je poklic, ki je skrit očem javnosti, a je zelo zanimiv in zahteva veliko znanja in vztrajnosti. Urarski mojster David Lečnik bo ob 7.50 predstavil lepote urarskega poklica in poudaril, kako nujno je skrbeti za mehanizme stenskih in ročnih ur, da te tečejo, kot je treba. Karpalni kanal je majhen, a izjemno pomemben prostor v zapestju, skozi katerega poteka mediani živec. Ko pride do njegove utesnitve, se pojavijo simptomi, ki lahko resno vplivajo na kakovost življenja – od blagih mravljincev do močnih bolečin in izgube moči v roki. Gost rubrike Zdravje, po poročilih ob 8.00, bo dr. Ernest Novak, specialist kirurg rekonstruktivne in estetske kirurgije. V Italiji so se začele Zimske olimpijske igre, športno obarvan bo prispevek o curlingu, ki ga je oblikovala Špela Močnik Paradiž, kolegi iz športnega uredništva pa se bodo oglasili v živo iz Predazza, pozdravila nas bo Polona Bertoncelj. Nekaj minut pred deveto bo Jožica Bajc Pivec govorila o zeliščih, ki spodbujajo radoživost, v zadnji uri jutranjega druženja pa gostimo Aktivna seniorja Dareta Vidica in Bibo Jamnik Vidic. Odkrivali boste tudi skritega gosta oziroma gostjo, ki ga razkrijemo malo pred deseto. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
V središču, ob 7.15, bo beseda o uredbi EU, ki uvaja dajatev za spletne pakete, cenejše od 150 evrov. Gosta bosta vodja pravne pisarne pri Zvezi potrošnikov Slovenije Petra Lovišček in direktor Uprave za carine na Finančni upravi RS mag. Boris Kastelic. V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Z Andreo Šetina, strokovno vodjo Dolenjskih lekarn, bomo ob 7.40 preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil, na katera opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Urar je poklic, ki je skrit očem javnosti, a je zelo zanimiv in zahteva veliko znanja in vztrajnosti. Urarski mojster David Lečnik bo ob 7.50 predstavil lepote urarskega poklica in poudaril, kako nujno je skrbeti za mehanizme stenskih in ročnih ur, da te tečejo, kot je treba. Karpalni kanal je majhen, a izjemno pomemben prostor v zapestju, skozi katerega poteka mediani živec. Ko pride do njegove utesnitve, se pojavijo simptomi, ki lahko resno vplivajo na kakovost življenja – od blagih mravljincev do močnih bolečin in izgube moči v roki. Gost rubrike Zdravje, po poročilih ob 8.00, bo dr. Ernest Novak, specialist kirurg rekonstruktivne in estetske kirurgije. V Italiji so se začele Zimske olimpijske igre, športno obarvan bo prispevek o curlingu, ki ga je oblikovala Špela Močnik Paradiž, kolegi iz športnega uredništva pa se bodo oglasili v živo iz Predazza, pozdravila nas bo Polona Bertoncelj. Nekaj minut pred deveto bo Jožica Bajc Pivec govorila o zeliščih, ki spodbujajo radoživost, v zadnji uri jutranjega druženja pa gostimo Aktivna seniorja Dareta Vidica in Bibo Jamnik Vidic. Odkrivali boste tudi skritega gosta oziroma gostjo, ki ga razkrijemo malo pred deseto. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
Pet podatkov o olimpijskih kolajnah, iščemo napačnega!
Pet podatkov o olimpijskih kolajnah, iščemo napačnega!
Vlada je z nekaterimi ukrepi res prišla naproti gospodarstvu, a obenem z dodatnimi obremenitvami poslabšala njegovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Zaradi velikega povečanja stroškov dela je ogroženih 16 tisoč podjetij s skupno 66 tisoč zaposlenimi, v katerih je dodana vrednost manjša od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Tako kažejo izračuni Gospodarske zbornice. Po njenih podatkih so se stroški dela v zadnjem polletju v Sloveniji povečali za več kot petino. Kot pravijo, grozi izguba produktivnosti in delovnih mest ter selitev nekaterih podjetij v tujino. Druge teme: - Dispečerji na številki 112 podpisali stavkovni sporazum z vlado; o še neizpolnjenih zadevah se bodo skušali dogovoriti do konca prihodnjega leta. - Rusija odgovornost za napad na namestnika vodje obveščevalne službe pripisuje Ukrajini in Poljski. - Prebivalci Štepanjskega naselja v Ljubljani opozarjajo, da je parkirnih mest bistveno premalo, županu ponujajo predloge za rešitve.
Vlada je z nekaterimi ukrepi res prišla naproti gospodarstvu, a obenem z dodatnimi obremenitvami poslabšala njegovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Zaradi velikega povečanja stroškov dela je ogroženih 16 tisoč podjetij s skupno 66 tisoč zaposlenimi, v katerih je dodana vrednost manjša od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Tako kažejo izračuni Gospodarske zbornice. Po njenih podatkih so se stroški dela v zadnjem polletju v Sloveniji povečali za več kot petino. Kot pravijo, grozi izguba produktivnosti in delovnih mest ter selitev nekaterih podjetij v tujino. Druge teme: - Dispečerji na številki 112 podpisali stavkovni sporazum z vlado; o še neizpolnjenih zadevah se bodo skušali dogovoriti do konca prihodnjega leta. - Rusija odgovornost za napad na namestnika vodje obveščevalne službe pripisuje Ukrajini in Poljski. - Prebivalci Štepanjskega naselja v Ljubljani opozarjajo, da je parkirnih mest bistveno premalo, županu ponujajo predloge za rešitve.
Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih
Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.
Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.
Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju
Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje gledal tisočkrat in se pri svoji tehniki zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala zamislim o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem. Časovnica: 00:32 Tim Mastnak in tesen fotofiniš 3:55 Ester Ledecka in prihodnost paralelnega veleslaloma na ZOI 7:18 Tišina v Cortini ob padcu Lindsey Vonn 8:38 Tina Maze o nastopu Lindsey Vonn 10:05 Breezy Johnson, zmagovalka smuka 13:22 Domen Prevc pravi, da ni favorit na srednji skakalnici 15:23 Mimo grede o obvezni opremi v italijanski kuhinji 22:01 Pogovor s Timom Mastnakom 25:50 Pogovor z Benjaminom Karlom 28:51 Pogovor z Domnom Prevcem 32:45 Pogovor z Breezy Johnson 35:51 Reportaža med obiskovalci ženskega smuka
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje gledal tisočkrat in se pri svoji tehniki zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala zamislim o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem. Časovnica: 00:32 Tim Mastnak in tesen fotofiniš 3:55 Ester Ledecka in prihodnost paralelnega veleslaloma na ZOI 7:18 Tišina v Cortini ob padcu Lindsey Vonn 8:38 Tina Maze o nastopu Lindsey Vonn 10:05 Breezy Johnson, zmagovalka smuka 13:22 Domen Prevc pravi, da ni favorit na srednji skakalnici 15:23 Mimo grede o obvezni opremi v italijanski kuhinji 22:01 Pogovor s Timom Mastnakom 25:50 Pogovor z Benjaminom Karlom 28:51 Pogovor z Domnom Prevcem 32:45 Pogovor z Breezy Johnson 35:51 Reportaža med obiskovalci ženskega smuka
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Ime tedna je postal Pavle Čuk, vodja smučišča Ski Bor v Črnem Vrhu nad Idrijo, ki je pred več kot dvajsetimi leti obnovil smučarske naprave in tako smučišče, ki beleži že šestdeset let organiziranega smučanja, rešil pred propadom. Od takrat skupaj z ekipo vsako zimo skrbi za izdelavo umetnega snega in zagon naprav ter tako ohranja pri življenju eno redkih malih smučišč pri nas, ki ostaja priljubljeno med vsemi generacijami.
Ime tedna je postal Pavle Čuk, vodja smučišča Ski Bor v Črnem Vrhu nad Idrijo, ki je pred več kot dvajsetimi leti obnovil smučarske naprave in tako smučišče, ki beleži že šestdeset let organiziranega smučanja, rešil pred propadom. Od takrat skupaj z ekipo vsako zimo skrbi za izdelavo umetnega snega in zagon naprav ter tako ohranja pri življenju eno redkih malih smučišč pri nas, ki ostaja priljubljeno med vsemi generacijami.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.
Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Specializirani državni tožilci so v zadevi Knovs vložili obtožbo zoper štiri poslance iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurdnega. Druge teme: - Ukrajina zanika obtožbe o organizaciji napada na ruskega generala. - Prebivalci dela Štepanjskega naselja v Ljubljani nekoliko zgladili spor glede parkiranja. - Pripadnika romske skupnosti obsojena zaradi napada na ribniškega župana.
Specializirani državni tožilci so v zadevi Knovs vložili obtožbo zoper štiri poslance iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurdnega. Druge teme: - Ukrajina zanika obtožbe o organizaciji napada na ruskega generala. - Prebivalci dela Štepanjskega naselja v Ljubljani nekoliko zgladili spor glede parkiranja. - Pripadnika romske skupnosti obsojena zaradi napada na ribniškega župana.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Zdaj pa se selimo na Gorenjsko. Prebivalci naselja Hrib v občini Preddvor so obupani. Skozi naselje vodi cesta, ki je tako ozka, da se na njej ne moreta srečati dva avtomobila. Po njej gre predvsem ob koncih tedna in lepem vremenu tudi tisoč vozil na dan, saj je cesta, ki naj bi bila že več kot 60 let le začasna, tudi edina, ki vodi do jezera Črnava, Doma starejših občanov Preddvor in vasi Potoče ter izhodišč za vzpon na hrib Sveti Jakob. Občina bi zgradila novo cesto, ki bi naselje obšla, a se že leta zatika na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Novinarka Alenka Frantar.
Zdaj pa se selimo na Gorenjsko. Prebivalci naselja Hrib v občini Preddvor so obupani. Skozi naselje vodi cesta, ki je tako ozka, da se na njej ne moreta srečati dva avtomobila. Po njej gre predvsem ob koncih tedna in lepem vremenu tudi tisoč vozil na dan, saj je cesta, ki naj bi bila že več kot 60 let le začasna, tudi edina, ki vodi do jezera Črnava, Doma starejših občanov Preddvor in vasi Potoče ter izhodišč za vzpon na hrib Sveti Jakob. Občina bi zgradila novo cesto, ki bi naselje obšla, a se že leta zatika na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Novinarka Alenka Frantar.
Vodni vrelci so v Podčetrtek že pred štirimi stoletji privabljali zdravja željne obiskovalce. Leta 1966 so Atomske toplice tudi uradno odprli, od takrat se zdraviliški turizem ob Sotli in na Kozjanskem neprestano razvija. Kamere TV Slovenija so se v Podčetrtku in takratnih Atomskih Toplicah ustavile septembra leta 1984, ko je bil Podčetrtek za turistični razvoj nagrajen s pomembno nagrado turistični nagelj. Televizijski novinar je bil Peter Božič, za sliko pa je poskrbel Franci Gaber. V Atomskih Toplicah so prvi leseni bazen zgradili leta 1966, 12 let pozneje pa so zgradili tudi istoimenski hotel. Leta 1989 je zraslo apartmajsko naselje. Sledilo je odprtje bazenskega kompleksa Termalija in nato še gradnja zunanjih kompleksov Aqua. Atomske toplice so se v Terme Olimia preimenovale leta 2000. Ime so dobile po srednjeveškem samostanu v Olimju, ki stoji v neposredni bližini term. Danes zdraviliški turizem dopolnjuje celovita turistična ponudba.
Vodni vrelci so v Podčetrtek že pred štirimi stoletji privabljali zdravja željne obiskovalce. Leta 1966 so Atomske toplice tudi uradno odprli, od takrat se zdraviliški turizem ob Sotli in na Kozjanskem neprestano razvija. Kamere TV Slovenija so se v Podčetrtku in takratnih Atomskih Toplicah ustavile septembra leta 1984, ko je bil Podčetrtek za turistični razvoj nagrajen s pomembno nagrado turistični nagelj. Televizijski novinar je bil Peter Božič, za sliko pa je poskrbel Franci Gaber. V Atomskih Toplicah so prvi leseni bazen zgradili leta 1966, 12 let pozneje pa so zgradili tudi istoimenski hotel. Leta 1989 je zraslo apartmajsko naselje. Sledilo je odprtje bazenskega kompleksa Termalija in nato še gradnja zunanjih kompleksov Aqua. Atomske toplice so se v Terme Olimia preimenovale leta 2000. Ime so dobile po srednjeveškem samostanu v Olimju, ki stoji v neposredni bližini term. Danes zdraviliški turizem dopolnjuje celovita turistična ponudba.