Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Dve leti po Vadimovi in Brigittini poroki Vadim posname svoj prvi film In Bog je ustvaril žensko. Navdih zanj je dobil pri Brigitte, ki pooseblja svobodo, lepoto, brezsramnost, mešanico izzivalnosti in nedolžnosti, zaradi česar obnori vse moške. Za prizorišče snemanja izbere sredozemsko vasico Saint-Tropez, vlogo njenega ljubimca pa ponudi nadobudnemu mlademu igralcu. Jean-Louis Trintignant je izobražen, zaprt in strog mladenič, ki sprva Brigitte ne pritegne. A kmalu začneta med igranjem prizorov čutiti neustavljivo strast. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Dve leti po Vadimovi in Brigittini poroki Vadim posname svoj prvi film In Bog je ustvaril žensko. Navdih zanj je dobil pri Brigitte, ki pooseblja svobodo, lepoto, brezsramnost, mešanico izzivalnosti in nedolžnosti, zaradi česar obnori vse moške. Za prizorišče snemanja izbere sredozemsko vasico Saint-Tropez, vlogo njenega ljubimca pa ponudi nadobudnemu mlademu igralcu. Jean-Louis Trintignant je izobražen, zaprt in strog mladenič, ki sprva Brigitte ne pritegne. A kmalu začneta med igranjem prizorov čutiti neustavljivo strast. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Bit in Anže na lastni koži izkusita misterij Južne Koreje, kjer na javnih površinah praktično ni košev za smeti, a tudi smeti na tleh ni videti. Sprašujeta se, kam z odpadki, ko si na prostem. Južna Koreja je znana po visokih tehnologijah. Mednje sodijo tudi hitri vlaki, ki dosežejo hitrosti več kot 300 km/h. Z enim od njih se iz Seula odpravita v približno uro oddaljeni Daejeon. Tam obiščeta znameniti vrelec tople vode, v katerem domačini namakajo noge in ga seveda preizkusita tudi sama. Za vrhunec potovanja se odpravita še na eno najbolj varovanih območij na svetu – mejo s Severno Korejo. Ob obisku demilitariziranega območja svoboda dobi povsem novo dimenzijo.
Bit in Anže na lastni koži izkusita misterij Južne Koreje, kjer na javnih površinah praktično ni košev za smeti, a tudi smeti na tleh ni videti. Sprašujeta se, kam z odpadki, ko si na prostem. Južna Koreja je znana po visokih tehnologijah. Mednje sodijo tudi hitri vlaki, ki dosežejo hitrosti več kot 300 km/h. Z enim od njih se iz Seula odpravita v približno uro oddaljeni Daejeon. Tam obiščeta znameniti vrelec tople vode, v katerem domačini namakajo noge in ga seveda preizkusita tudi sama. Za vrhunec potovanja se odpravita še na eno najbolj varovanih območij na svetu – mejo s Severno Korejo. Ob obisku demilitariziranega območja svoboda dobi povsem novo dimenzijo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Snežakov športni dan Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Snežakov športni dan Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.
Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.
Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, njenega konca še ni na vidiku. Kamen spotike ostajajo predvsem ozemeljska vprašanja, Kijev in Moskva si poleg zračnih napadov izmenjujeta tudi očitke o odgovornosti za neuspeh mirovnega procesa. Zdi se, da mednarodni pozivi k miru vedno znova naletijo na gluha ušesa. Drugi poudarki oddaje: Vlada bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodatni odstotek. Po novem električnem mrku težave na vzhodu države povečini odpravljene. Slovenski kriminalisti razkrili mednarodno kriminalno združbo.
Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, njenega konca še ni na vidiku. Kamen spotike ostajajo predvsem ozemeljska vprašanja, Kijev in Moskva si poleg zračnih napadov izmenjujeta tudi očitke o odgovornosti za neuspeh mirovnega procesa. Zdi se, da mednarodni pozivi k miru vedno znova naletijo na gluha ušesa. Drugi poudarki oddaje: Vlada bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodatni odstotek. Po novem električnem mrku težave na vzhodu države povečini odpravljene. Slovenski kriminalisti razkrili mednarodno kriminalno združbo.
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.
Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Govorili smo o novostih, ki jih je prinesla zakonodaja na področju bolniških odsotnosti. Od novega leta veljajo novi režim gibanja, več laičnih kontrol in strožje kazni v primeru kršitev. Veliko ljudi pa se sprašuje, kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne. Da ne boste v dvomih ali celo ravnali narobe, vabljeni k poslušanju.
Govorili smo o novostih, ki jih je prinesla zakonodaja na področju bolniških odsotnosti. Od novega leta veljajo novi režim gibanja, več laičnih kontrol in strožje kazni v primeru kršitev. Veliko ljudi pa se sprašuje, kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne. Da ne boste v dvomih ali celo ravnali narobe, vabljeni k poslušanju.
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Uroš Vrhovec je glavni trener kanadske moške skakalne reprezentance in hkrati prvi krojač kanadske reprezentance v smučarskih skokih. Po razočaranju na zimskih olimpijskih igrah 2026, ki se niso izšle kot prejšnje v Pekingu, je Vrhovec spregovoril o prihodnosti dela v kanadski reprezentanci, razkril je katera izmed kanadskih skakalk ima najraje ribolov, izvedeli smo tudi, da je odličen kuhar. Vrhovec, ki je v začetku trenerske kariere deloval tudi v slovenski B reprezentanci in je Cenetu Prevcu nadel prav poseben vzdevek, je govoril tudi o letalnicah od tega, kako vidi ženske polete do spektakularnega padca Primoža Rogliča v Planici. Izveste tudi, zakaj ima Kanada veliko težav s podmladkom in kakšne cilje imata v prihodnosti Alexandria Loutitt in Abigail Strate.
Uroš Vrhovec je glavni trener kanadske moške skakalne reprezentance in hkrati prvi krojač kanadske reprezentance v smučarskih skokih. Po razočaranju na zimskih olimpijskih igrah 2026, ki se niso izšle kot prejšnje v Pekingu, je Vrhovec spregovoril o prihodnosti dela v kanadski reprezentanci, razkril je katera izmed kanadskih skakalk ima najraje ribolov, izvedeli smo tudi, da je odličen kuhar. Vrhovec, ki je v začetku trenerske kariere deloval tudi v slovenski B reprezentanci in je Cenetu Prevcu nadel prav poseben vzdevek, je govoril tudi o letalnicah od tega, kako vidi ženske polete do spektakularnega padca Primoža Rogliča v Planici. Izveste tudi, zakaj ima Kanada veliko težav s podmladkom in kakšne cilje imata v prihodnosti Alexandria Loutitt in Abigail Strate.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Ana in Mara Lina tuhtata, kako preživeti dolgčas, ko Samuel že predlaga svojo idejo – danes se lahko lotite sestavljanja rubikove kocke. Voditelja pa se v studiu spopadeta z viralno igro, ki zagotavlja zapletanje jezika – mak, trak, oblak, vlak so besede, ki bodo poskrbele za današnjo zabavo. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Filipa – je pretekel 10 km maratona? Prespal v igluju? Ali zna na harmoniko zaigrati Zdravljico?
Ana in Mara Lina tuhtata, kako preživeti dolgčas, ko Samuel že predlaga svojo idejo – danes se lahko lotite sestavljanja rubikove kocke. Voditelja pa se v studiu spopadeta z viralno igro, ki zagotavlja zapletanje jezika – mak, trak, oblak, vlak so besede, ki bodo poskrbele za današnjo zabavo. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Filipa – je pretekel 10 km maratona? Prespal v igluju? Ali zna na harmoniko zaigrati Zdravljico?
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško