Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V afganistanskem mestu Bamyan tri lokalna dekleta pod vodstvom slovenske trenerke Ane sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se soočijo z nepremostljivimi kulturnimi razlikami in neizprosnostjo evropskega profesionalnega športa.
V afganistanskem mestu Bamyan tri lokalna dekleta pod vodstvom slovenske trenerke Ane sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se soočijo z nepremostljivimi kulturnimi razlikami in neizprosnostjo evropskega profesionalnega športa.
V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj. FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow
V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj. FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Odrasli odidejo na srečanje s sosedi in otroci ostanejo sami v taboru. Brez nadzora staršev se igrajo s poveljniško palico, zaradi katere se že celo večnost prepirajo s klanom Medvedov.
Odrasli odidejo na srečanje s sosedi in otroci ostanejo sami v taboru. Brez nadzora staršev se igrajo s poveljniško palico, zaradi katere se že celo večnost prepirajo s klanom Medvedov.
Brata Sever ostajata v Indiji, kjer si na trdnjavi Jaigarh ogledata največji top na kolesih na svetu. Nato se odpravita proti vzhodu države, natančneje v mesto Bikaner v Rajasthanu. Tam si izposodita rikšo in se z njo sama podata na raziskovanje znamenite puščave Thar.
Brata Sever ostajata v Indiji, kjer si na trdnjavi Jaigarh ogledata največji top na kolesih na svetu. Nato se odpravita proti vzhodu države, natančneje v mesto Bikaner v Rajasthanu. Tam si izposodita rikšo in se z njo sama podata na raziskovanje znamenite puščave Thar.
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Prav je, da si sredi tedna privoščimo vrhunsko kosilo, ki nam bo dalo moči. Pripravili bomo domač piščančji Cordon bleu, ki ga bomo postregli s kremno omako in z brusnicami. Če si v kuhinji že privoščimo kaj pregrešnega, naj bo to res dobro in doma pripravljeno!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Prav je, da si sredi tedna privoščimo vrhunsko kosilo, ki nam bo dalo moči. Pripravili bomo domač piščančji Cordon bleu, ki ga bomo postregli s kremno omako in z brusnicami. Če si v kuhinji že privoščimo kaj pregrešnega, naj bo to res dobro in doma pripravljeno!
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Prevedel: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Prevedel: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Bliža se prvi šolski dan. Simon noče v šolo! Mamica in očka mu vlivata pogum, a jima ga ne uspe prepričati, da bo v šoli prijetno. Zjutraj se nerad poslovi od njiju. V razredu s prijazno učiteljico Patricijo in sošolci res preživi veselo in zanimivo dopoldne. Ko mamica Eva in očka Andrej prideta ponj, Simon noče domov!
Bliža se prvi šolski dan. Simon noče v šolo! Mamica in očka mu vlivata pogum, a jima ga ne uspe prepričati, da bo v šoli prijetno. Zjutraj se nerad poslovi od njiju. V razredu s prijazno učiteljico Patricijo in sošolci res preživi veselo in zanimivo dopoldne. Ko mamica Eva in očka Andrej prideta ponj, Simon noče domov!
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
V državnem zboru poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Danes bo pred poslankami in poslanci več zakonskih predlogov s področja pravosodja, med drugimi o kazenski obravnavi mladoletnikov. Čakamo ga več kot 15 let; predvideva prednostno vodenje kazenskih postopkov proti mladoletnikom in specializacijo vseh sodelujočih. Danes je na dnevnem redu tudi predlog zakona o zaščiti pred strateškimi, tako imenovanimi SLAPP tožbami. To so očitno neutemeljene in pretirane tožbe, največkrat namenjene zastraševanju in utišanju novinarjev in predstavnikov civilne družbe. V oddaji tudi: - Evropska unija si želi odpreti pot na azijske trge tudi s trgovinskim dogovorom z Indijo. - Nova zakonodaja o zbiranju smeti bo zvišala stroške za podjetja, manjši pa bodo za gospodinjstva. - Reprezentanti v dvoranskem nogometu po zmagi proti Belgiji ohranjajo upe na četrtfinale Eura.
V državnem zboru poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Danes bo pred poslankami in poslanci več zakonskih predlogov s področja pravosodja, med drugimi o kazenski obravnavi mladoletnikov. Čakamo ga več kot 15 let; predvideva prednostno vodenje kazenskih postopkov proti mladoletnikom in specializacijo vseh sodelujočih. Danes je na dnevnem redu tudi predlog zakona o zaščiti pred strateškimi, tako imenovanimi SLAPP tožbami. To so očitno neutemeljene in pretirane tožbe, največkrat namenjene zastraševanju in utišanju novinarjev in predstavnikov civilne družbe. V oddaji tudi: - Evropska unija si želi odpreti pot na azijske trge tudi s trgovinskim dogovorom z Indijo. - Nova zakonodaja o zbiranju smeti bo zvišala stroške za podjetja, manjši pa bodo za gospodinjstva. - Reprezentanti v dvoranskem nogometu po zmagi proti Belgiji ohranjajo upe na četrtfinale Eura.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
Torkova oddaja Dobro jutro nas bo popeljala na zanimivo potovanje skozi čas in različne svetove. Vse se začne v preteklosti, pred natanko 146 leti. Takrat je Thomas Edison patentiral žarnico, mi pa bomo preverili zanimivo legendo, ali je ta izum v našem delu Evrope res najprej zasvetil prav v Mariboru. Od te zgodovinske iskre nas bo pot vodila v sedanjost, kjer tehnologija ne le sveti, ampak tudi misli. Računalniki danes pišejo naloge in se z nami pogovarjajo, strokovnjaki pa bodo razkrili, ali je ta nova realnost za nas priložnost ali grožnja. Tehnološki napredek pa ima tudi svoje pasti, zlasti za mlade. Pri videoigrah se namreč zabava hitro prevesi v zasvojenost, ki načrtno cilja na našo pozornost. A niso vsi mladi ujeti pred zaslone. Spoznali bomo dijaka, ki adrenalin išče v realnem svetu na stezi za karting in nam bo pokazal, kako uspešno krmariti med šolo in dirkami. Za konec pa se bomo še ohladili. Potapljači nas bodo popeljali pod zaledenelo gladino voda, kjer bodo razkrili, kaj se skriva v tišini pod ledom. Na terenu bo tudi tokrat nove zgodbe raziskoval Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Torkova oddaja Dobro jutro nas bo popeljala na zanimivo potovanje skozi čas in različne svetove. Vse se začne v preteklosti, pred natanko 146 leti. Takrat je Thomas Edison patentiral žarnico, mi pa bomo preverili zanimivo legendo, ali je ta izum v našem delu Evrope res najprej zasvetil prav v Mariboru. Od te zgodovinske iskre nas bo pot vodila v sedanjost, kjer tehnologija ne le sveti, ampak tudi misli. Računalniki danes pišejo naloge in se z nami pogovarjajo, strokovnjaki pa bodo razkrili, ali je ta nova realnost za nas priložnost ali grožnja. Tehnološki napredek pa ima tudi svoje pasti, zlasti za mlade. Pri videoigrah se namreč zabava hitro prevesi v zasvojenost, ki načrtno cilja na našo pozornost. A niso vsi mladi ujeti pred zaslone. Spoznali bomo dijaka, ki adrenalin išče v realnem svetu na stezi za karting in nam bo pokazal, kako uspešno krmariti med šolo in dirkami. Za konec pa se bomo še ohladili. Potapljači nas bodo popeljali pod zaledenelo gladino voda, kjer bodo razkrili, kaj se skriva v tišini pod ledom. Na terenu bo tudi tokrat nove zgodbe raziskoval Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Drugi dan zadnje redne seje v tem mandatu so se poslanci v slabih štirih urah prebili skozi osem zakonskih predlogov. Med drugim so obravnavali pomemben, povsem nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ima tako politično kot široko strokovno podporo. Druge teme: - V Bruslju obsežen prostotrgovinski sporazum z Indijo označili za "mater vseh dogovorov"; tudi v New Delhiju govorijo o zgodovinskem trenutku. - Poskusi za umiritev razmer v Minneapolisu: Trump napovedal odhod nekaterih agentov Službe za priseljevanje in carine. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na evropskem prvenstvu - proti Hrvaški za ohranitev upov na polfinale.
Drugi dan zadnje redne seje v tem mandatu so se poslanci v slabih štirih urah prebili skozi osem zakonskih predlogov. Med drugim so obravnavali pomemben, povsem nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ima tako politično kot široko strokovno podporo. Druge teme: - V Bruslju obsežen prostotrgovinski sporazum z Indijo označili za "mater vseh dogovorov"; tudi v New Delhiju govorijo o zgodovinskem trenutku. - Poskusi za umiritev razmer v Minneapolisu: Trump napovedal odhod nekaterih agentov Službe za priseljevanje in carine. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na evropskem prvenstvu - proti Hrvaški za ohranitev upov na polfinale.
Med nebom in zemljo. Mavrični narod. Tri desetletja po padcu aparthedia, ko je bela manjšina vladala temnopolti večini, so rane še vedno odprte. Južna Afrika je ena tistih držav, kjer so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Pod enim soncem obstajata dva svetova. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor je apartheidski režim preselil na milijone temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni sami sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Mnogi, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o svobodni, enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. Avtorica oddaje: Kamen W. Švegl
Med nebom in zemljo. Mavrični narod. Tri desetletja po padcu aparthedia, ko je bela manjšina vladala temnopolti večini, so rane še vedno odprte. Južna Afrika je ena tistih držav, kjer so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Pod enim soncem obstajata dva svetova. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor je apartheidski režim preselil na milijone temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni sami sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Mnogi, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o svobodni, enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. Avtorica oddaje: Kamen W. Švegl
Po svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu 2026 sta Luka Dolar in Cene Prevc v podkastu 254,5 gostila prvega Slovenca, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena smučarskih skokov Roberta Kranjca. Zmotila sta ga med delom v šivalnici v Kranju, kjer je beseda tekla o 29. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, Cene Prevc je razkril zgodbo izpred nekaj let iz Wisłe, seveda pa je voditelja najbolj zanimalo, kako nekdanji odličen letalec Robert Kranjec vidi ta hip najboljšega letalca in skakalca na svetu. Izveste tudi, kako je sestavljen skakalni dres.
Po svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu 2026 sta Luka Dolar in Cene Prevc v podkastu 254,5 gostila prvega Slovenca, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena smučarskih skokov Roberta Kranjca. Zmotila sta ga med delom v šivalnici v Kranju, kjer je beseda tekla o 29. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, Cene Prevc je razkril zgodbo izpred nekaj let iz Wisłe, seveda pa je voditelja najbolj zanimalo, kako nekdanji odličen letalec Robert Kranjec vidi ta hip najboljšega letalca in skakalca na svetu. Izveste tudi, kako je sestavljen skakalni dres.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Val zgražanja in obsodb. Tako se vrstijo odzivi na sobotni dogodek v gostinskem lokalu v Luciji, kjer so se med koncertom pojavili nacistični simboli. Dogodek obsojajo tudi v političnih krogih. V lokalu se od dogodka distancirajo. Organizator pa je naš medij obsul z žaljivkami.
Val zgražanja in obsodb. Tako se vrstijo odzivi na sobotni dogodek v gostinskem lokalu v Luciji, kjer so se med koncertom pojavili nacistični simboli. Dogodek obsojajo tudi v političnih krogih. V lokalu se od dogodka distancirajo. Organizator pa je naš medij obsul z žaljivkami.
Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.
Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?
Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.