Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pozno je že, Brina in Binka pa še kar čofotata v banji in nočeta zlesti iz vode. Oči vse to potrpežljivo prenaša, ker noče biti nadležen starš, ki kar naprej ukazuje. In se ujame v zanko. V igro stojnica s hamburgerji, ki ji ni videti konca, dokler Brina in Binka, pa tudi oči, ne drgetajo od mraza s čisto pomodrelimi ustnicami.
Pozno je že, Brina in Binka pa še kar čofotata v banji in nočeta zlesti iz vode. Oči vse to potrpežljivo prenaša, ker noče biti nadležen starš, ki kar naprej ukazuje. In se ujame v zanko. V igro stojnica s hamburgerji, ki ji ni videti konca, dokler Brina in Binka, pa tudi oči, ne drgetajo od mraza s čisto pomodrelimi ustnicami.
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Tokrat Reaktivčke čaka polet v domovino sambe, na karneval v Riu. Skupaj z Vodirogom se zelo veselijo plesnih ritmov in zabave v družbi milijonov ljudi z vsega sveta. Toda načrte jim prekriža nekdo, ki bi rad v miru gledal televizijo.
Tokrat Reaktivčke čaka polet v domovino sambe, na karneval v Riu. Skupaj z Vodirogom se zelo veselijo plesnih ritmov in zabave v družbi milijonov ljudi z vsega sveta. Toda načrte jim prekriža nekdo, ki bi rad v miru gledal televizijo.
Velikan Gregor neustavljivo kiha, zato je ves Zakajzato poln njegovih bacilov. Le kaj bi bilo treba storiti, da se znebi prehlada? Najprej si mora pošteno umiti roke.
Velikan Gregor neustavljivo kiha, zato je ves Zakajzato poln njegovih bacilov. Le kaj bi bilo treba storiti, da se znebi prehlada? Najprej si mora pošteno umiti roke.
Maja in Cvetka se ne moreta strinjati glede izbora nove medicinske sestre. Na srečo Miletov spodrsljaj pokaže, da je Cvetkina intuicija pri izbiri medicinske sestre prava. Majo po napornem dnevu v službi doma pričaka presenečenje.
Maja in Cvetka se ne moreta strinjati glede izbora nove medicinske sestre. Na srečo Miletov spodrsljaj pokaže, da je Cvetkina intuicija pri izbiri medicinske sestre prava. Majo po napornem dnevu v službi doma pričaka presenečenje.
Prihaja zima in volkovi morajo pripraviti zalogo hrane. Akela izbere Mavglija, da vodi trop v lov na bivole. Mavglijevemu tekmecu Fau pa ta zamisel ni prav nič všeč.
Prihaja zima in volkovi morajo pripraviti zalogo hrane. Akela izbere Mavglija, da vodi trop v lov na bivole. Mavglijevemu tekmecu Fau pa ta zamisel ni prav nič všeč.
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Ko začne hrana skrivnostno izginjati, se piknik spremeni v (ribo)lov.
Ko začne hrana skrivnostno izginjati, se piknik spremeni v (ribo)lov.
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Napadi na Bližnjem vzhodu ne pojenjajo. "Vojna bo trajala, dokler bo treba," je vnovič zatrdil ameriški predsednik Trump. Sporočil je, da so ameriške sile uničile vojaške tarče na otoku Karg, ki je znan kot kronski dragulj iranske naftne industrije. Druge teme: - Razbremenitev plač med možnimi ukrepi za okrepitev gospodarske konkurenčnosti. - Glavkom učinkovito upočasnimo s preventivo, pravi stroka. - Po državi bodo tradicionalne čistilne akcije.
Napadi na Bližnjem vzhodu ne pojenjajo. "Vojna bo trajala, dokler bo treba," je vnovič zatrdil ameriški predsednik Trump. Sporočil je, da so ameriške sile uničile vojaške tarče na otoku Karg, ki je znan kot kronski dragulj iranske naftne industrije. Druge teme: - Razbremenitev plač med možnimi ukrepi za okrepitev gospodarske konkurenčnosti. - Glavkom učinkovito upočasnimo s preventivo, pravi stroka. - Po državi bodo tradicionalne čistilne akcije.
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Gakija in Laro smo presenetili sredi intenzivnih priprav na … Nikoli ne boste uganili! Kot prva človeka bosta poletela v vesolje. Sta dovolj zdrava? Se sploh znajdeta v zahtevnih okoliščinah? Bosta res prva ali ju je že kdo prehitel? Namestite si svoje astronavtske čelade in s kot skok v dvajseto stoletje!
Gakija in Laro smo presenetili sredi intenzivnih priprav na … Nikoli ne boste uganili! Kot prva človeka bosta poletela v vesolje. Sta dovolj zdrava? Se sploh znajdeta v zahtevnih okoliščinah? Bosta res prva ali ju je že kdo prehitel? Namestite si svoje astronavtske čelade in s kot skok v dvajseto stoletje!
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.