Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko se pet otrok odpravi na nenavadno pustolovščino, na lov na medveda, se srečajo z mnogimi nepričakovanimi ovirami. Soočijo se z izzivi in se podajo skozi visoko gosto travo, čez lepljivo blato, skozi mračen gozd in vrtinčast snežni metež. Ko raziskujejo ozko temačno votlino, sestrica Roza in njen pes Rufus ubereta drugo pot kot ostali otroci in se srečata iz oči v oči z medvedom. Sprva se prestrašita, a Roza kmalu ugotovi, da je medved samo prezebel in osamljen in potrebuje prijatelja. A ravno ko se Roza in medved navežeta drug na drugega, jo najdejo drugi otroci, ki ne vejo, da je medved prijazen. Odvlečejo jo stran in dirjajo nazaj skozi podeželje, medved pa jim sledi takoj za petami. Ko so spet na varnem doma, otroci povejo svojim nejevernim staršem in babici, kaj se jim je pripetilo. Zvečer priredijo zabavo, a Roza ne more pozabiti ubogega medveda, ki se je moral osamljen vrniti v svojo temačno votlino.
Ko se pet otrok odpravi na nenavadno pustolovščino, na lov na medveda, se srečajo z mnogimi nepričakovanimi ovirami. Soočijo se z izzivi in se podajo skozi visoko gosto travo, čez lepljivo blato, skozi mračen gozd in vrtinčast snežni metež. Ko raziskujejo ozko temačno votlino, sestrica Roza in njen pes Rufus ubereta drugo pot kot ostali otroci in se srečata iz oči v oči z medvedom. Sprva se prestrašita, a Roza kmalu ugotovi, da je medved samo prezebel in osamljen in potrebuje prijatelja. A ravno ko se Roza in medved navežeta drug na drugega, jo najdejo drugi otroci, ki ne vejo, da je medved prijazen. Odvlečejo jo stran in dirjajo nazaj skozi podeželje, medved pa jim sledi takoj za petami. Ko so spet na varnem doma, otroci povejo svojim nejevernim staršem in babici, kaj se jim je pripetilo. Zvečer priredijo zabavo, a Roza ne more pozabiti ubogega medveda, ki se je moral osamljen vrniti v svojo temačno votlino.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Od zgodnjega razvoja je Ozempic danskega podjetja Novo Nordisk postal eno najbolje prodajanih zdravil na recept. Dokumentarec je prva poglobljena raziskava meteorskega vzpona čudežnega zdravila. Film obravnava tako znanstvene preboje, ki stojijo za zdravilom, kot tudi potencialne družbene vplive zdravila, ki pomaga ljudem hitro shujšati – od povečane potrebe po plastičnih operacijah za odstranjevanje odvečne kože, spremembe pri pripravljenih obrokih, novih oblekah manjših številk do razvijanja vadbe za povečano moč tistih, ki izgubljajo kilograme, saj ob tem izgubijo tudi mišice. Spremlja osebne zgodbe posameznikov na zdravilu in razkriva, kako se spremeni delovanje telesa, ki zavrača nezdravo hrano in celo alkohol. Zdravilo ima tudi potencial pri zdravljenju vseh vrst zasvojenosti, poleg odvisnosti od drog lahko vpliva celo na nekemične odvisnosti, kot so igre na srečo in odvisnost od pornografije. Raziskujejo pa tudi vplive na razvoj Alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih bolezni itd. THE OZEMPIC EFFECT: BEYOND THE WAISTLINE / Kanada / 2025 / Režija: Paul Kemp
Od zgodnjega razvoja je Ozempic danskega podjetja Novo Nordisk postal eno najbolje prodajanih zdravil na recept. Dokumentarec je prva poglobljena raziskava meteorskega vzpona čudežnega zdravila. Film obravnava tako znanstvene preboje, ki stojijo za zdravilom, kot tudi potencialne družbene vplive zdravila, ki pomaga ljudem hitro shujšati – od povečane potrebe po plastičnih operacijah za odstranjevanje odvečne kože, spremembe pri pripravljenih obrokih, novih oblekah manjših številk do razvijanja vadbe za povečano moč tistih, ki izgubljajo kilograme, saj ob tem izgubijo tudi mišice. Spremlja osebne zgodbe posameznikov na zdravilu in razkriva, kako se spremeni delovanje telesa, ki zavrača nezdravo hrano in celo alkohol. Zdravilo ima tudi potencial pri zdravljenju vseh vrst zasvojenosti, poleg odvisnosti od drog lahko vpliva celo na nekemične odvisnosti, kot so igre na srečo in odvisnost od pornografije. Raziskujejo pa tudi vplive na razvoj Alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih bolezni itd. THE OZEMPIC EFFECT: BEYOND THE WAISTLINE / Kanada / 2025 / Režija: Paul Kemp
Martin odpelje Tomáša v Prago na nogometni trening, Jakub pa preživi dan s Karlom v službi. Treningi v Pragi pri Holčevih vzbujajo strah, da bodo izgubili Tomáša. Za povrhu Barbora prepričuje Karla in Olgo, naj za nekaj časa ponudita dom Marku, da mu ne bi bilo treba v mladinski dom. David provocira Karla, saj želi s fizičnim obračunom doseči zadoščenje. V Karlu se nabira jeza in skorajšnja tragedija sodu izbije dno. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Martin odpelje Tomáša v Prago na nogometni trening, Jakub pa preživi dan s Karlom v službi. Treningi v Pragi pri Holčevih vzbujajo strah, da bodo izgubili Tomáša. Za povrhu Barbora prepričuje Karla in Olgo, naj za nekaj časa ponudita dom Marku, da mu ne bi bilo treba v mladinski dom. David provocira Karla, saj želi s fizičnim obračunom doseči zadoščenje. V Karlu se nabira jeza in skorajšnja tragedija sodu izbije dno. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Veveriček Egon in medvedka Ajda odraščata kot brat in sestra v veličastnem kostanjevem drevesu sredi mogočnega gozda. Vsak dan se igrata v srcu narave, odkrivata njene skrivnosti, se učita in podajata na pustolovščine. Zima se je to leto nekoliko podvizala in prehitela nono, ki ji še ni uspelo postoriti vsega potrebnega, preden pritisne mraz. Egon in Ajda se hudujeta zaradi zime. Dnevi so tako kratki, da se ne moreta naigrati. Dovolj imata puste in enolične zime. Zebe ju in povsod je le sneg. Ajdino kočico ponoči polomi sneg. Ajda je obupana in besna na sneg. Pa je zima res tako zoprna in dolgočasna?
Veveriček Egon in medvedka Ajda odraščata kot brat in sestra v veličastnem kostanjevem drevesu sredi mogočnega gozda. Vsak dan se igrata v srcu narave, odkrivata njene skrivnosti, se učita in podajata na pustolovščine. Zima se je to leto nekoliko podvizala in prehitela nono, ki ji še ni uspelo postoriti vsega potrebnega, preden pritisne mraz. Egon in Ajda se hudujeta zaradi zime. Dnevi so tako kratki, da se ne moreta naigrati. Dovolj imata puste in enolične zime. Zebe ju in povsod je le sneg. Ajdino kočico ponoči polomi sneg. Ajda je obupana in besna na sneg. Pa je zima res tako zoprna in dolgočasna?
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Dokumentarci – kulturno-umetniški
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Rdečka iz kletke izpusti male kokosodončke, kmalu pa ugotovi, da so bili zaprti zaradi svoje varnosti! Skupaj z grahozavri se mora domisliti, kako jih bo spravila nazaj na varno.
Rdečka iz kletke izpusti male kokosodončke, kmalu pa ugotovi, da so bili zaprti zaradi svoje varnosti! Skupaj z grahozavri se mora domisliti, kako jih bo spravila nazaj na varno.
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
Rdečka in grahozavri se v gumijastem mehurčku, ki ga naredi prijazni lubenicoklid, odpravijo na podvodno pustolovščino. Ko pa se vmešajo bananaraptorji, se stvari zapletejo.
Rdečka in grahozavri se v gumijastem mehurčku, ki ga naredi prijazni lubenicoklid, odpravijo na podvodno pustolovščino. Ko pa se vmešajo bananaraptorji, se stvari zapletejo.
Med bitko s snežnimi kepami Rdečka in grahozavri iz zimskega spanja po nesreči prebudijo malega kivimamuta. Najprej ga morajo pošteno utruditi, da bo lahko spet zaspal.
Med bitko s snežnimi kepami Rdečka in grahozavri iz zimskega spanja po nesreči prebudijo malega kivimamuta. Najprej ga morajo pošteno utruditi, da bo lahko spet zaspal.
Na ozemlje Rdečke in grahozavrov se naseli mandarinteriks in povzroča precejšnjo zmedo. Če hočejo, da odide, mu morajo nemudoma poiskati prijatelja.
Na ozemlje Rdečke in grahozavrov se naseli mandarinteriks in povzroča precejšnjo zmedo. Če hočejo, da odide, mu morajo nemudoma poiskati prijatelja.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Malemu grahozavru se začne kolcati. Rdečka in njegova prijateljčka iščejo različna zdravila, da bi ga pozdravili, a žal mu nobeno ne pomaga. Še več, izkaže se, da je kolcanje nalezljivo.
Malemu grahozavru se začne kolcati. Rdečka in njegova prijateljčka iščejo različna zdravila, da bi ga pozdravili, a žal mu nobeno ne pomaga. Še več, izkaže se, da je kolcanje nalezljivo.
Jajce se razpoči in iz njega prileze mladiček avokadodona. Rdečka in grahozavri morajo poiskati zabaven način, kako bodo razposajenega mladička odpeljali nazaj k čredi.
Jajce se razpoči in iz njega prileze mladiček avokadodona. Rdečka in grahozavri morajo poiskati zabaven način, kako bodo razposajenega mladička odpeljali nazaj k čredi.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu jagodozavru zbrati pogum in zaplesati prav poseben ples, s katerim si bo našel prijatelja za vse življenje.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu jagodozavru zbrati pogum in zaplesati prav poseben ples, s katerim si bo našel prijatelja za vse življenje.
Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.
Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Med igro Graško odleti daleč, daleč, daleč čez dolino in pristane na neznanem ozemlju. Sam mora najti pot nazaj. Medtem pa ga Rdečka in druga grahozavra poskušata poiskati.
Med igro Graško odleti daleč, daleč, daleč čez dolino in pristane na neznanem ozemlju. Sam mora najti pot nazaj. Medtem pa ga Rdečka in druga grahozavra poskušata poiskati.
Enkrat na leto na drevesih zacvetijo slastne rože, a mladi brokolizaver ni dovolj visok, da bi jih dosegel. Rdečka in grahozavri se odločijo, da mu bodo pomagali.
Enkrat na leto na drevesih zacvetijo slastne rože, a mladi brokolizaver ni dovolj visok, da bi jih dosegel. Rdečka in grahozavri se odločijo, da mu bodo pomagali.
Mladiček kivimamuta obtiči na zaplatici snega, ki se hitro taja. Zaradi občutljivih podplatov se ne more premikati po grobih površinah, zato mu Rdečka in grahozavri priskočijo na pomoč.
Mladiček kivimamuta obtiči na zaplatici snega, ki se hitro taja. Zaradi občutljivih podplatov se ne more premikati po grobih površinah, zato mu Rdečka in grahozavri priskočijo na pomoč.
Rdečka grahozavre po bližnjici vodi domov in nenadoma se izgubi. Ker noče priznati poraza, predlaga, da si kar tam poiščejo udobno posteljo za prenočevanje!
Rdečka grahozavre po bližnjici vodi domov in nenadoma se izgubi. Ker noče priznati poraza, predlaga, da si kar tam poiščejo udobno posteljo za prenočevanje!
Ko se med vročinskim valom na obrežju znajde mladi lubenicoklid, morajo Rdečka in grahozavri napeti možgančke in ugotoviti, kako bodo velikanskega mladička spravili v vodo.
Ko se med vročinskim valom na obrežju znajde mladi lubenicoklid, morajo Rdečka in grahozavri napeti možgančke in ugotoviti, kako bodo velikanskega mladička spravili v vodo.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Mali Timotej prosi prijatelja kita, naj ga pihne vse do Lune. Toda kit pihne premočno in mali Timotej leti mimo Lune vse do Enkelada. To je Saturnova luna, ki brizga visoke curke ledene vode.
Mali Timotej prosi prijatelja kita, naj ga pihne vse do Lune. Toda kit pihne premočno in mali Timotej leti mimo Lune vse do Enkelada. To je Saturnova luna, ki brizga visoke curke ledene vode.
Morje pove malemu Timoteju in njegovi prijateljici mali hobotnici, da ne obstaja od nekdaj. Kako pa je bilo prej, pred morjem? Zemlja jima pokaže, da je bilo na njej nekoč zelo suho.
Morje pove malemu Timoteju in njegovi prijateljici mali hobotnici, da ne obstaja od nekdaj. Kako pa je bilo prej, pred morjem? Zemlja jima pokaže, da je bilo na njej nekoč zelo suho.
Timi in njegovi prijatelji z vrtca imajo prvi izlet na morje. To je dan na plaži s peščenimi gradovi, čofotanjem in školjkami dokler Timijevega ljubljenega medvedka na splavu ne odnese na morje. Lahko pogumni Timi reši dan?
Timi in njegovi prijatelji z vrtca imajo prvi izlet na morje. To je dan na plaži s peščenimi gradovi, čofotanjem in školjkami dokler Timijevega ljubljenega medvedka na splavu ne odnese na morje. Lahko pogumni Timi reši dan?
Luna in Zemlja povabita malega Timoteja in njegovega prijatelja žerjava gledat, kako je nastala Luna. Pred davnimi časi je skozi naše Osončje letelo nešteto asteroidov. In marsikateri od njih se je zaletel v Zemljo.
Luna in Zemlja povabita malega Timoteja in njegovega prijatelja žerjava gledat, kako je nastala Luna. Pred davnimi časi je skozi naše Osončje letelo nešteto asteroidov. In marsikateri od njih se je zaletel v Zemljo.
Mali Timotej ima prijatelja krta, s katerim dela snežene kepe. Mislita, da sta naredila največjo sneženo kepo v vesolju. Ampak ta ni nič proti Jupitru! Ta planet jima bo pokazal, kako je postal tako velik. Nekoč davno je bil kamenček ...
Mali Timotej ima prijatelja krta, s katerim dela snežene kepe. Mislita, da sta naredila največjo sneženo kepo v vesolju. Ampak ta ni nič proti Jupitru! Ta planet jima bo pokazal, kako je postal tako velik. Nekoč davno je bil kamenček ...
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
Ko se mali Timotej in njegov prijatelj lemur igrata z balonom, ju odnese v središče naše galaksije. Tam spoznata številne zvezde: velike, majhne, rumene, modre, rdeče ... Katere so najmočnejše?
Ko se mali Timotej in njegov prijatelj lemur igrata z balonom, ju odnese v središče naše galaksije. Tam spoznata številne zvezde: velike, majhne, rumene, modre, rdeče ... Katere so najmočnejše?
Mali Timotej in njegova prijateljica kresnica občudujeta utrinke. Sprašujeta se, ali morda kresnice ustvarjajo dež svetlobe. To si bosta morala ogledati od bliže. Toda ko mali Timotej ujame utrinek, se ta spremeni v prah.
Mali Timotej in njegova prijateljica kresnica občudujeta utrinke. Sprašujeta se, ali morda kresnice ustvarjajo dež svetlobe. To si bosta morala ogledati od bliže. Toda ko mali Timotej ujame utrinek, se ta spremeni v prah.
Na Zemlji mali Timotej in njegov prijatelj Lemur čutita toploto sonca, z njega pa slišita tudi glasbo. Se na Soncu kaj dogaja? Naša prijatelja jo mahneta tja. In koga tam srečata? Kopico veselih atomov, ki neutrudno rajajo. In bolj ko rajajo, bolj je vroče.
Na Zemlji mali Timotej in njegov prijatelj Lemur čutita toploto sonca, z njega pa slišita tudi glasbo. Se na Soncu kaj dogaja? Naša prijatelja jo mahneta tja. In koga tam srečata? Kopico veselih atomov, ki neutrudno rajajo. In bolj ko rajajo, bolj je vroče.
Mali Timotej in njegova prijateljica žaba kuhata. Odkrijeta bakterije, ki so podobne majhnim algam. Bakterije jima povedo recept, ki je povzročil, da lahko dihamo zrak na Zemlji.
Mali Timotej in njegova prijateljica žaba kuhata. Odkrijeta bakterije, ki so podobne majhnim algam. Bakterije jima povedo recept, ki je povzročil, da lahko dihamo zrak na Zemlji.
Krokodil, eden od prijateljev malega Timoteja, veliko poje. Pojedel bi prav vse sadje, ki ga ima mali Timotej. Toda potem jima Sonce pove, da je nekoč pojedlo čisto vse okoli sebe.
Krokodil, eden od prijateljev malega Timoteja, veliko poje. Pojedel bi prav vse sadje, ki ga ima mali Timotej. Toda potem jima Sonce pove, da je nekoč pojedlo čisto vse okoli sebe.
Ježevec se zvije v kroglo in izgine med številnimi Uranovimi lunami. Mali Timotej ga išče. Pri tem odkrije planet, ki se ne vrti tako kot drugi. Zanima ga, zakaj je tako.
Ježevec se zvije v kroglo in izgine med številnimi Uranovimi lunami. Mali Timotej ga išče. Pri tem odkrije planet, ki se ne vrti tako kot drugi. Zanima ga, zakaj je tako.
Bodo se odpravi s srnicama na sprehod po mestu … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Bodo se odpravi s srnicama na sprehod po mestu … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.