Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Martha in njena prijateljica Belle obiščeta jasnovidko. Ta vzpostavi stik z Bellinim pred kratkim umrlim dedkom, ki jo posvari pred ognjem. Ko se Belle vrne domov, so pred hišo gasilci, njena garaža pa je v plamenih. Preiskovalci ne morejo ugotoviti, ali je bil požar podtaknjen ali ne. Humphrey je prevzet nad jasnovidkino pravilno napovedjo, Esther pa sumi zavarovalniško goljufijo. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Martha in njena prijateljica Belle obiščeta jasnovidko. Ta vzpostavi stik z Bellinim pred kratkim umrlim dedkom, ki jo posvari pred ognjem. Ko se Belle vrne domov, so pred hišo gasilci, njena garaža pa je v plamenih. Preiskovalci ne morejo ugotoviti, ali je bil požar podtaknjen ali ne. Humphrey je prevzet nad jasnovidkino pravilno napovedjo, Esther pa sumi zavarovalniško goljufijo. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
Kmet odkrije svoje stare palice za golf. Na polju odbije nekaj žogic in si takoj poškoduje hrbet. Jon izrabi priložnost in se nauči igrati golf.
Kmet odkrije svoje stare palice za golf. Na polju odbije nekaj žogic in si takoj poškoduje hrbet. Jon izrabi priložnost in se nauči igrati golf.
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
Tjaša že skoraj obupa nad matematično domačo nalogo. Mama jo spodbuja in ji obljubi kos pite, ko jo bo napisala. Tjaša in Maša se lotita številnih matematičnih problemov, da bi se rešili iz matematične ječe.
Tjaša že skoraj obupa nad matematično domačo nalogo. Mama jo spodbuja in ji obljubi kos pite, ko jo bo napisala. Tjaša in Maša se lotita številnih matematičnih problemov, da bi se rešili iz matematične ječe.
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kjer se prva svetloba dotakne zemlje, je raj. Hribi in doline, zanje se bije boj – za zemljo. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je mehka, a hkrati neusmiljena. Po cesti prerokov, vaseh in mestih kjer se bije tihi boj za zemljo, za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko. Se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Bili so priprti, pretepeni, mi smo jo odnesli s preluknjano avtomobilsko gumo. Videli smo domove, ki jih je goltal ogenj. Nasilje, ki je dovoljeno – izbranim, judovskim naseljencem. Uničujejo, ker lahko. Sence preteklosti, pod vsakim kamnom zgodovina. Judovski naseljenci se z vse bolj nasilnimi napadi skušajo polastiti palestinskih pašnikov, ovac, zdaj že celotnih vasi. Sprva so grozili beduinom, policija je gledala od daleč. Ko so požigali naselja, se vojska ni prikazala od nikoder. Zdaj, ko so v roke vzeli orožje, od palic do pušk, si svet zatiska oči. V senci vojn in konfliktov, ki vihrajo v regiji, si prisvajajo že celotne vasi. Sistematično, s podporo politike, ki ima jasen cilj. Etnično čiščenje. Golo zemljo, dano od Boga, kot trdijo naseljenci, brez prebivalcev, ki so tu doma, stoletja, tisočletja. Kanaanci, niso bili ne Judje ne Arabci, bili so predniki obeh narodov, ki se danes gledata čez zidove, se sovražita, pobijata. Tu zemlja ne molči – kriči. O tisočletnih sporih. (Ne)sveta zemlja, kjer Bog še vedno šepeta, a ga zaradi hrupa orožja nihče več ne sliši. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Kjer se prva svetloba dotakne zemlje, je raj. Hribi in doline, zanje se bije boj – za zemljo. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je mehka, a hkrati neusmiljena. Po cesti prerokov, vaseh in mestih kjer se bije tihi boj za zemljo, za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko. Se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Bili so priprti, pretepeni, mi smo jo odnesli s preluknjano avtomobilsko gumo. Videli smo domove, ki jih je goltal ogenj. Nasilje, ki je dovoljeno – izbranim, judovskim naseljencem. Uničujejo, ker lahko. Sence preteklosti, pod vsakim kamnom zgodovina. Judovski naseljenci se z vse bolj nasilnimi napadi skušajo polastiti palestinskih pašnikov, ovac, zdaj že celotnih vasi. Sprva so grozili beduinom, policija je gledala od daleč. Ko so požigali naselja, se vojska ni prikazala od nikoder. Zdaj, ko so v roke vzeli orožje, od palic do pušk, si svet zatiska oči. V senci vojn in konfliktov, ki vihrajo v regiji, si prisvajajo že celotne vasi. Sistematično, s podporo politike, ki ima jasen cilj. Etnično čiščenje. Golo zemljo, dano od Boga, kot trdijo naseljenci, brez prebivalcev, ki so tu doma, stoletja, tisočletja. Kanaanci, niso bili ne Judje ne Arabci, bili so predniki obeh narodov, ki se danes gledata čez zidove, se sovražita, pobijata. Tu zemlja ne molči – kriči. O tisočletnih sporih. (Ne)sveta zemlja, kjer Bog še vedno šepeta, a ga zaradi hrupa orožja nihče več ne sliši. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Napočil je družinski dan. Kadeti komaj čakajo, da bodo lahko po dolgem času spet objeli svoje starše. Te pa na Kengurujski plaži čaka dan, poln zabavnih dejavnosti! A dogodki se zasukajo drugače, kot so pričakovali, in kadeti se sprašujejo, ali bo sploh še kdaj tako, kot je bilo.
Napočil je družinski dan. Kadeti komaj čakajo, da bodo lahko po dolgem času spet objeli svoje starše. Te pa na Kengurujski plaži čaka dan, poln zabavnih dejavnosti! A dogodki se zasukajo drugače, kot so pričakovali, in kadeti se sprašujejo, ali bo sploh še kdaj tako, kot je bilo.
Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.
Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer "tihi papež" na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer "tihi papež" na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Po Carolininem begu v gozd se Torill znese nad Larsom, Anno in Tess. Njihovim staršem natvezi, da so pri Robertu pili, kadili in gledali pornografijo. Pa bo to pripeljalo domov njeno hčerko?
Po Carolininem begu v gozd se Torill znese nad Larsom, Anno in Tess. Njihovim staršem natvezi, da so pri Robertu pili, kadili in gledali pornografijo. Pa bo to pripeljalo domov njeno hčerko?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Caroline se v gozdu počuti čedalje bolje, tam je njen pravi dom. Lars, Anna, Tess in Robert jo gredo iskat, vendar namesto nje najdejo le deklico Liso, ki ves čas omenja svoje počitnice na Kreti. Prijatelji prenočijo pri njeni družini, s katero je nekaj zelo narobe.
Caroline se v gozdu počuti čedalje bolje, tam je njen pravi dom. Lars, Anna, Tess in Robert jo gredo iskat, vendar namesto nje najdejo le deklico Liso, ki ves čas omenja svoje počitnice na Kreti. Prijatelji prenočijo pri njeni družini, s katero je nekaj zelo narobe.
Anna ne uboga svojih staršev in se še naprej druži z Larsom. Tudi Caroline se ne more več obvladovati in zatirati svojih želja. Torill zato prekipi in od Caroline zahteva, naj se zbere ali pa odide v gozd k trolom. To pa si Caroline že dolgo želi.
Anna ne uboga svojih staršev in se še naprej druži z Larsom. Tudi Caroline se ne more več obvladovati in zatirati svojih želja. Torill zato prekipi in od Caroline zahteva, naj se zbere ali pa odide v gozd k trolom. To pa si Caroline že dolgo želi.
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Ana in Khaleesi Luna se bosta tokrat lotili igrivih nalog in skrivnostnih izzivov. S pomočjo namigov bosta odkrivali skrite naloge in preizkušali svoj spomin. V vodiču za preganjanje dolgčasa bomo poskrbeli za lačne želodce in z Ano pripravili slastne čarovniške kruhke. V studio prihaja Valerij, ki ima pripravljene tri prepričljive trditve – čas je za napeto igro resnica ali laž!
Ana in Khaleesi Luna se bosta tokrat lotili igrivih nalog in skrivnostnih izzivov. S pomočjo namigov bosta odkrivali skrite naloge in preizkušali svoj spomin. V vodiču za preganjanje dolgčasa bomo poskrbeli za lačne želodce in z Ano pripravili slastne čarovniške kruhke. V studio prihaja Valerij, ki ima pripravljene tri prepričljive trditve – čas je za napeto igro resnica ali laž!
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.