Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Snemanja, agenti, producenti … Povsod vlada vznesenost, Brigitte še obvladuje odnose z novinarji, toda slava ji je v čedalje večje breme. Na obisku pravosodnega ministra Françoisa Mitterranda ji uspe, da Jean-Louisa, ki služi vojsko v Nemčiji, premestijo v Francijo. Brigitte nekega večera pokliče šansonjer Gilbert Bécaud in jo povabi, naj z njim nastopi v novoletni oddaji. Med zvezdnikoma preskoči iskrica. Ljubosumni Jean-Louis Brigitte zapusti, kljub njenemu rotenju in prisegam o zvestobi. Takrat pa se zanjo začne pot v pekel. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Snemanja, agenti, producenti … Povsod vlada vznesenost, Brigitte še obvladuje odnose z novinarji, toda slava ji je v čedalje večje breme. Na obisku pravosodnega ministra Françoisa Mitterranda ji uspe, da Jean-Louisa, ki služi vojsko v Nemčiji, premestijo v Francijo. Brigitte nekega večera pokliče šansonjer Gilbert Bécaud in jo povabi, naj z njim nastopi v novoletni oddaji. Med zvezdnikoma preskoči iskrica. Ljubosumni Jean-Louis Brigitte zapusti, kljub njenemu rotenju in prisegam o zvestobi. Takrat pa se zanjo začne pot v pekel. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Dokumentarna oddaja razkriva zgodovino nespornega simbola ženskosti in obenem tarče ostrih feminističnih kritik, majhnega, a pomembnega koščka blaga, ki zvesto zrcali stanje na svetu in vlogo ženske v njem. Zdi se, da ta kos spodnjega perila obstaja od nekdaj, v resnici pa je nastal šele ob koncu 19. stoletja, ko je končno odrešil ženske utesnjujočih korzetov, v katerih so trpele od renesanse. S povečanjem potrebe po ženski delovni sili je podpornik za prsi med prvo svetovno vojno prešel v množično uporabo, se razširil po vsem svetu, s tehničnimi inovacijami večkrat spremenil podobo, oblikoval žensko postavo v skladu s trenutnimi modnimi smernicami in se razvil do neštetih današnjih različic. Kaj pa ga čaka v prihodnosti? Je nedrček res nepogrešljiv del garderobe ali le orodje omejevanja ženskega telesa? SHAPING LADIES: A BRA STORY / Francija / 2023 / Režija: Sandra Rude
Dokumentarna oddaja razkriva zgodovino nespornega simbola ženskosti in obenem tarče ostrih feminističnih kritik, majhnega, a pomembnega koščka blaga, ki zvesto zrcali stanje na svetu in vlogo ženske v njem. Zdi se, da ta kos spodnjega perila obstaja od nekdaj, v resnici pa je nastal šele ob koncu 19. stoletja, ko je končno odrešil ženske utesnjujočih korzetov, v katerih so trpele od renesanse. S povečanjem potrebe po ženski delovni sili je podpornik za prsi med prvo svetovno vojno prešel v množično uporabo, se razširil po vsem svetu, s tehničnimi inovacijami večkrat spremenil podobo, oblikoval žensko postavo v skladu s trenutnimi modnimi smernicami in se razvil do neštetih današnjih različic. Kaj pa ga čaka v prihodnosti? Je nedrček res nepogrešljiv del garderobe ali le orodje omejevanja ženskega telesa? SHAPING LADIES: A BRA STORY / Francija / 2023 / Režija: Sandra Rude
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Francesco in Teresa živita s hčerjo Frido na toskanskem otoku Elba. Francesco je glasbenik, vendar opravlja različna priložnostna dela, Teresa pa večinoma dela z otroki. Njen oče Sergio je velik poznavalec receptov in tudi sam rad ustvarja v kuhinji. Nekega večera se za mizo domislijo, da bi na mestnem trgu pripravili večerjo, ki bi jo združili z glasbenim repertoarjem. Takoj se lotijo načrtovanja ter začnejo izbirati tradicionalne jedi in ustrezne pesmi. Pri tem jim pomagajo prijatelji, ki radi kuhajo in se spoznajo na otoške jedi.
Francesco in Teresa živita s hčerjo Frido na toskanskem otoku Elba. Francesco je glasbenik, vendar opravlja različna priložnostna dela, Teresa pa večinoma dela z otroki. Njen oče Sergio je velik poznavalec receptov in tudi sam rad ustvarja v kuhinji. Nekega večera se za mizo domislijo, da bi na mestnem trgu pripravili večerjo, ki bi jo združili z glasbenim repertoarjem. Takoj se lotijo načrtovanja ter začnejo izbirati tradicionalne jedi in ustrezne pesmi. Pri tem jim pomagajo prijatelji, ki radi kuhajo in se spoznajo na otoške jedi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.
V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.
Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.
Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.
Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Potem, ko se reševanje pobeglega papirnatega zmaja konča boleče, je Jon tisti, ki se zadnji smeje.
Potem, ko se reševanje pobeglega papirnatega zmaja konča boleče, je Jon tisti, ki se zadnji smeje.
Ana in Zoja sta že na svojih mestih, Robin pa je pripravil poseben računalniški vodič za preganjanje dolgčasa – pokazal nam bo, kako ustvaril svojo računalniško igrico. Programiranje je lahko zabavno! Sledi popolna zmeda v igri Napačna koda – voditeljici iz vsakdanjih odgovorov ustvarita čisto poseben obisk pri zobozdravniku. Motorna žaga namesto svedra? Mango namesto anestezije? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Izaka – je zmagal na tekmovanju v legorobotiki? Bil pri sedmih na Triglavu? Ali se je z monociklom podal na Rožnik?
Ana in Zoja sta že na svojih mestih, Robin pa je pripravil poseben računalniški vodič za preganjanje dolgčasa – pokazal nam bo, kako ustvaril svojo računalniško igrico. Programiranje je lahko zabavno! Sledi popolna zmeda v igri Napačna koda – voditeljici iz vsakdanjih odgovorov ustvarita čisto poseben obisk pri zobozdravniku. Motorna žaga namesto svedra? Mango namesto anestezije? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Izaka – je zmagal na tekmovanju v legorobotiki? Bil pri sedmih na Triglavu? Ali se je z monociklom podal na Rožnik?
Svetovno znana pevka Nina Simone (1933–2003) je bila tudi nadarjena pianistka in glas temnopoltih v boju za državljanske pravice v Ameriki. Odraščala je na jugu ZDA, že pri treh letih začela igrati klavir in sanjala o tem, da bo postala prva temnopolta koncertna pianistka. Do glasbene izobrazbe so ji pomagali darovi someščanov, z rasnimi predsodki pa se je morala spopasti sama.
Svetovno znana pevka Nina Simone (1933–2003) je bila tudi nadarjena pianistka in glas temnopoltih v boju za državljanske pravice v Ameriki. Odraščala je na jugu ZDA, že pri treh letih začela igrati klavir in sanjala o tem, da bo postala prva temnopolta koncertna pianistka. Do glasbene izobrazbe so ji pomagali darovi someščanov, z rasnimi predsodki pa se je morala spopasti sama.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Ameriški predsednik Donald Trump je v rekordno dolgem letnem govoru o stanju v državi izpostavil gospodarske dosežke. Preletel je gospodarsko politiko, carine, politiko priseljevanja ter zunanjepolitične dosežke, pri tem je izpostavil operacijo v Venezueli ter znova zagrozil Iranu. Svoje prvo leto drugega mandata je označil za zlato dobo Amerike. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da 60 odstotkov državljanov Trumpove politike ne podpira. V oddaji tudi o tem: - Na poti čez Sredozemlje zaradi močnih neurij letos umrlo ali ostalo pogrešanih od 600 do tisoč migrantov - Električno omrežje se je dolgo zanemarjalo, za nadgradnjo bi potrebovali približno štiri milijarde evrov - Na individualne naložbene račune bi se lahko letos preselilo do milijarde evrov iz bančnih vlog
Ameriški predsednik Donald Trump je v rekordno dolgem letnem govoru o stanju v državi izpostavil gospodarske dosežke. Preletel je gospodarsko politiko, carine, politiko priseljevanja ter zunanjepolitične dosežke, pri tem je izpostavil operacijo v Venezueli ter znova zagrozil Iranu. Svoje prvo leto drugega mandata je označil za zlato dobo Amerike. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da 60 odstotkov državljanov Trumpove politike ne podpira. V oddaji tudi o tem: - Na poti čez Sredozemlje zaradi močnih neurij letos umrlo ali ostalo pogrešanih od 600 do tisoč migrantov - Električno omrežje se je dolgo zanemarjalo, za nadgradnjo bi potrebovali približno štiri milijarde evrov - Na individualne naložbene račune bi se lahko letos preselilo do milijarde evrov iz bančnih vlog
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Predvolilno dogajanje je tudi uradno vstopilo v Radio Slovenija, kjer smo včeraj pripravili prvo soočenje. Razklanost politike, ki v obdobju kampanje pride še bolj do izraza, po besedah ekonomista Mojmirja Mraka predstavlja resno razvojno težavo naše države. V oddaji tudi o tem: - Američani se želijo z Iranci pogajati tudi o raketnem programu, ne le o jedrskem. - Zaostrovanje spora Madžarske in Slovaške z Ukrajino - Odprtje festivala Fabula, ki bo znova gostil vrhunske književnike
Predvolilno dogajanje je tudi uradno vstopilo v Radio Slovenija, kjer smo včeraj pripravili prvo soočenje. Razklanost politike, ki v obdobju kampanje pride še bolj do izraza, po besedah ekonomista Mojmirja Mraka predstavlja resno razvojno težavo naše države. V oddaji tudi o tem: - Američani se želijo z Iranci pogajati tudi o raketnem programu, ne le o jedrskem. - Zaostrovanje spora Madžarske in Slovaške z Ukrajino - Odprtje festivala Fabula, ki bo znova gostil vrhunske književnike
TV klinika z Davidom Zupančičem
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
V negotovih razmerah zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer gospodarstveniki želijo strateško načrtovanje in jasne ukrepe, da bi dali nov zagon slovenskemu gospodarstvu. Pred volitvami prihodnjo vlado pozivajo k resnim davčnim ukrepom in odpravljanju birokratskih ovir. Sindikati pa opozarjajo, da podjetniške ideje ne gledajo na ljudi oziroma pričakujejo, da se bo z njimi ukvarjala država. Gospodarski ukrepi so sicer te dni tudi v parlamentarnih klopeh. Druge teme: - Tudi popravljena novela o normiranih espejih deležna kritik; poslanci jo bodo potrjevali jutri. - Bojan Petan oproščen obtožb zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. - Bruselj išče pot okoli madžarskega onemogočanja pomoči Ukrajini.
V negotovih razmerah zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer gospodarstveniki želijo strateško načrtovanje in jasne ukrepe, da bi dali nov zagon slovenskemu gospodarstvu. Pred volitvami prihodnjo vlado pozivajo k resnim davčnim ukrepom in odpravljanju birokratskih ovir. Sindikati pa opozarjajo, da podjetniške ideje ne gledajo na ljudi oziroma pričakujejo, da se bo z njimi ukvarjala država. Gospodarski ukrepi so sicer te dni tudi v parlamentarnih klopeh. Druge teme: - Tudi popravljena novela o normiranih espejih deležna kritik; poslanci jo bodo potrjevali jutri. - Bojan Petan oproščen obtožb zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. - Bruselj išče pot okoli madžarskega onemogočanja pomoči Ukrajini.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Izzivalka Georgie je stara deset let in živi na družinski mlečni kmetiji na Irskem. Z družino sodelujejo tudi na razstavah, na katere pripeljejo svoje lepe in urejene krave. Georgie je vse o tem izvedela od starejše sestre Becky. Svoje razstavno tele Khaleesi si tudi Georgie želi odpeljati na državno tekmovanje na Irskem, največjo razstavo krav v državi. S prijateljico Aisling se bosta potrudili, da zmagata in si tako pridobita spoštovanje Georgiejine sestre, obenem pa se naučita tudi, kako pomembno je iskreno prijateljstvo.
Izzivalka Georgie je stara deset let in živi na družinski mlečni kmetiji na Irskem. Z družino sodelujejo tudi na razstavah, na katere pripeljejo svoje lepe in urejene krave. Georgie je vse o tem izvedela od starejše sestre Becky. Svoje razstavno tele Khaleesi si tudi Georgie želi odpeljati na državno tekmovanje na Irskem, največjo razstavo krav v državi. S prijateljico Aisling se bosta potrudili, da zmagata in si tako pridobita spoštovanje Georgiejine sestre, obenem pa se naučita tudi, kako pomembno je iskreno prijateljstvo.