Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Drama. Tri ženske, Smita, Giulia in Sarah živijo vsaka na svojem koncu sveta, se niso nikoli srečale in vendar so povezane z nečim zelo intimnim in izjemnim. Smita je Indijka, predstavnica nedotakljivih, ki veljajo za najrevnejši sloj ljudi v Indiji. Njene sanje so, da bi hčerki omogočila šolanje in s tem vzpon iz najnižjega družbenega razreda. Za to je pripravljena storiti marsikaj, tudi kaj ukrasti in zapustiti deželo in vse kar pozna. Giulia je Italijanka, zaposlena v očetov obrtniški delavnici, kjer skupaj z drugimi ženskami izdelujejo lasulje iz pravih las. Toda ko oče doživi prometno nesrečo, pridejo na dan podrobnosti o poslovanju firme in izkaže se, da gre posel v stečaj. Sarah je Kanadčanka in uspešna odvetnica, tik pred tem, da postane šefica podjetja, ko ji diagnosticirajo raka na dojki. Čeprav je ločena in bolj ali manj sama vzgaja troje otrok, se ne preda in se bori naprej … THE BRAID / LA TRESSE / FRA,. CAN, ITA, BELG / 2023 Režija: Laetitia Colombani / Scenarij: Laetitia Colombani, Sarah Kaminsky / Po romanu »The bride«, avtorice in režiserke Colombani / Igrajo: Kim Raver, Fotinì Peluso, Mia Maelzer, Sajda Pathan, Avi Nash, Manuela Ventura, Francesco Marinelli, Sarah Abbott, Adrian Doroslovac, Dorian Doroslovac …
Drama. Tri ženske, Smita, Giulia in Sarah živijo vsaka na svojem koncu sveta, se niso nikoli srečale in vendar so povezane z nečim zelo intimnim in izjemnim. Smita je Indijka, predstavnica nedotakljivih, ki veljajo za najrevnejši sloj ljudi v Indiji. Njene sanje so, da bi hčerki omogočila šolanje in s tem vzpon iz najnižjega družbenega razreda. Za to je pripravljena storiti marsikaj, tudi kaj ukrasti in zapustiti deželo in vse kar pozna. Giulia je Italijanka, zaposlena v očetov obrtniški delavnici, kjer skupaj z drugimi ženskami izdelujejo lasulje iz pravih las. Toda ko oče doživi prometno nesrečo, pridejo na dan podrobnosti o poslovanju firme in izkaže se, da gre posel v stečaj. Sarah je Kanadčanka in uspešna odvetnica, tik pred tem, da postane šefica podjetja, ko ji diagnosticirajo raka na dojki. Čeprav je ločena in bolj ali manj sama vzgaja troje otrok, se ne preda in se bori naprej … THE BRAID / LA TRESSE / FRA,. CAN, ITA, BELG / 2023 Režija: Laetitia Colombani / Scenarij: Laetitia Colombani, Sarah Kaminsky / Po romanu »The bride«, avtorice in režiserke Colombani / Igrajo: Kim Raver, Fotinì Peluso, Mia Maelzer, Sajda Pathan, Avi Nash, Manuela Ventura, Francesco Marinelli, Sarah Abbott, Adrian Doroslovac, Dorian Doroslovac …
Tokrat Humphreyjeva ekipa preiskuje primer mrtvega neznanca, ki so ga sprehajalci našli na polju bližnje kmetije. Pri sebi nima ne dokumentov ne telefona, za nogavico pa ima zataknjeno zadnjo stran Dickensovega romana Veliko pričakovanje. Esther le nejeverno opazuje Humphreyja, ki se resno ukvarja s teorijo, da so imeli prste vmes vesoljci, saj je moški ležal sredi potlačenih žitnih bilk v obliki skrivnostnih krogov, priče pa so ponoči na nebu posnele nenavadne luči. BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
Tokrat Humphreyjeva ekipa preiskuje primer mrtvega neznanca, ki so ga sprehajalci našli na polju bližnje kmetije. Pri sebi nima ne dokumentov ne telefona, za nogavico pa ima zataknjeno zadnjo stran Dickensovega romana Veliko pričakovanje. Esther le nejeverno opazuje Humphreyja, ki se resno ukvarja s teorijo, da so imeli prste vmes vesoljci, saj je moški ležal sredi potlačenih žitnih bilk v obliki skrivnostnih krogov, priče pa so ponoči na nebu posnele nenavadne luči. BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
Po novoletnih in predvolilnih darilih v državni blagajni zeva luknja. Ali novo vlado čaka varčevanje? Je davčna razbremenitev, ki jo predlaga tako imenovani tretji politični steber, sploh mogoča? Sindikati že opominjajo na množične proteste izpred 13 let.
Po novoletnih in predvolilnih darilih v državni blagajni zeva luknja. Ali novo vlado čaka varčevanje? Je davčna razbremenitev, ki jo predlaga tako imenovani tretji politični steber, sploh mogoča? Sindikati že opominjajo na množične proteste izpred 13 let.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Leto 1974. Martin Uhernik je vpleten v zločin, v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je oproščen. Za umor ni dovolj dokazov. Ker se v sodbo vpletejo nepoklicani, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na Višjem sodišču. Ta najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Za sodelovanje pri umoru obdolžijo tudi njegovo ženo Ano. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: umre žena, osem in dvanajstletna otroka sta prepuščena drugim. Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug. V zaporu Uhernik piše pisma in jih naslavlja na najrazličnejše ustanove, celo na maršalat v Beogradu. Dokazuje, da ni morilec in da sodišče ni ravnalo prav. Izkaže se, da so bili preiskovalci zelo površni in da so pri dokazovanju izpustili marsikateri relevantni dokaz. O tem govorijo dokumenti, sodniki, kriminalisti, izvedenci, odvetniki in domačini. Iz leta v leto je v Uhernikovi pisni korespondenci več dokazov, ki govorijo njemu v prid. Po prestani kazni se vrne na svoj dom, v katerem želi na novo zaživeti in pozabiti na usodno zmoto, ki ga je pahnila za rešetke in zaznamovala za vse življenje. Bolj kot se oddaljuje čas od zločina, bolj je jasno, da so Uhernika obsodili zgolj na osnovi govoric in domnev. Zato po krivem obdolženi skupaj z odvetnikom vloži zahtevo za obnovo procesa. Po tridesetih letih kalvarije Martin Uhernik doživi katarzo: slovenska sodna oblast razveljavi sodbo, izrečeno leta 1975. Uhernik odhaja s sodišča, v njegovem žepu sta oprostilna sodba in odškodnina, spremlja ga tudi opravičilo pravosodnega ministra.
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Nikolaj Kopernik je bil prvi astronom moderne dobe, ki je ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi njegovo življenje in delo z zaigranimi prizori in razlagami znanstvenikov, ki so preučili do zdaj neraziskano gradivo. 2. del: Šele Kopernikova gospodinja in ljubimka Anna Schilling, ki jo da škof zaradi domnevno nespodobnega vedenja izgnati, in protestantski matematik Retij ostarelega astronoma prepričata, da je delo "O krožnem gibanju nebesnih teles" tik pred njegovo smrtjo naposled le natisnjeno. Čeprav je nato več kot dvesto let na cerkvenem seznamu prepovedanih knjig, pomeni začetek kopernikanske revolucije v znanosti in postavi temelje sodobni astronomiji. COPERNICUS' SECRET - TRIUMPH OF SCIENCE / GEHEIMSACHE KOPERNIKUS - TRIUMPH DER WISSENSCHAFT / Nemčija / 2023 / Režija: Yoav Parish, Kai Christiansen, Dietrich Duppel
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Dolgoletni organizator festivala Rock Otočec, ki je zaslovel s skritimi kamerami, je tudi producent, scenarist, igralec, aktivist, pred davnimi leti pa je bil tudi poslanec, košarkar in ministrant. Franci Kek o odraščanju z mamo, ki mu je nudila vse, o naključnem sodelovanju z Rogerjem Moorom, o praznovanju abrahama z izjemno zanimivim naborom ljudi in o tem kaj v življenju najbolj obžaluje.
Dolgoletni organizator festivala Rock Otočec, ki je zaslovel s skritimi kamerami, je tudi producent, scenarist, igralec, aktivist, pred davnimi leti pa je bil tudi poslanec, košarkar in ministrant. Franci Kek o odraščanju z mamo, ki mu je nudila vse, o naključnem sodelovanju z Rogerjem Moorom, o praznovanju abrahama z izjemno zanimivim naborom ljudi in o tem kaj v življenju najbolj obžaluje.
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, in da je takih kar 44 odstotkov vseh na novo naloženih skladb. To je bistveno povečanje od lani, orodja umetne inteligence pa so pri ustvarjanju besedil, melodij in vokalov vse boljša; poslušalci razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, avtorske pravice in prihodnost industrije? Ali smo poslušalci pripravljeni uživati v glasbi, ki jo je v celoti ustvaril stroj? O tem z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, in da je takih kar 44 odstotkov vseh na novo naloženih skladb. To je bistveno povečanje od lani, orodja umetne inteligence pa so pri ustvarjanju besedil, melodij in vokalov vse boljša; poslušalci razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, avtorske pravice in prihodnost industrije? Ali smo poslušalci pripravljeni uživati v glasbi, ki jo je v celoti ustvaril stroj? O tem z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane
Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane
Egon in Ajda si ne moreta zapomniti, v kakšnem zaporedju se vrstijo letni časi. Očka jima namigne, naj pomislita, kako se spreminja kostanj, v katerem živijo.
Egon in Ajda si ne moreta zapomniti, v kakšnem zaporedju se vrstijo letni časi. Očka jima namigne, naj pomislita, kako se spreminja kostanj, v katerem živijo.
"Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."
"Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Na glasbeni sceni so že šestdeset let in so ob Ansamblu bratov Avsenik gotovo najbolj poznan narodno-zabavni kvintet doma in v tujini. Alpski kvintet praznuje! Neposreni prenos iz Festivalne dvorane na Bledu poslušate na Prvem, gledate pa na spletni strani Prvega. Najstarejša radijska oddaja praznuje skupaj z Alpskim kvintetom 60 - letnico delovanja ansambla. V neposrednem prenosu iz Festivalne dvorane Bled bomo ob vodenju napovedovalke Ajde Sokler prisluhnili večeru izvrstne narodnozabavne glasbe. Takšne, ki s svojo žlahtnostjo nagovarja ljubitelje in sladokusce tega priljubljenega glasbenega žanra.
Na glasbeni sceni so že šestdeset let in so ob Ansamblu bratov Avsenik gotovo najbolj poznan narodno-zabavni kvintet doma in v tujini. Alpski kvintet praznuje! Neposreni prenos iz Festivalne dvorane na Bledu poslušate na Prvem, gledate pa na spletni strani Prvega. Najstarejša radijska oddaja praznuje skupaj z Alpskim kvintetom 60 - letnico delovanja ansambla. V neposrednem prenosu iz Festivalne dvorane Bled bomo ob vodenju napovedovalke Ajde Sokler prisluhnili večeru izvrstne narodnozabavne glasbe. Takšne, ki s svojo žlahtnostjo nagovarja ljubitelje in sladokusce tega priljubljenega glasbenega žanra.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
Državni zbor nadaljuje postopke v smeri oblikovanja nove vlade. Ta bo po predlogih stranke SDS imela 14 ministrstev, kar pa še ni povsem usklajeno z vsemi preostalimi partnerji na desni sredini. Do predlaganih sprememb so skeptični v strankah najverjetnejše opozicije in v sindikatih, ki problematizirajo združevanje resorjev za delo in gospodarstvo. Druge teme: - Evropska unija po sagi le odobrila 90 milijard posojila Kijevu - Teheran trdi, da je prejel prve pristojbine za prečkanje Hormuške ožine - Mariborski svetniki prestavili odločanje glede referenduma o sežigalnici
Državni zbor nadaljuje postopke v smeri oblikovanja nove vlade. Ta bo po predlogih stranke SDS imela 14 ministrstev, kar pa še ni povsem usklajeno z vsemi preostalimi partnerji na desni sredini. Do predlaganih sprememb so skeptični v strankah najverjetnejše opozicije in v sindikatih, ki problematizirajo združevanje resorjev za delo in gospodarstvo. Druge teme: - Evropska unija po sagi le odobrila 90 milijard posojila Kijevu - Teheran trdi, da je prejel prve pristojbine za prečkanje Hormuške ožine - Mariborski svetniki prestavili odločanje glede referenduma o sežigalnici
Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Prazne črtice že čakajo, da jih tekmovalci zapolnijo s pravimi črkami. A le enemu tekmovalnemu paru bo uspelo uganiti pravo 8-črkovno finalno geslo in domov odnesti – morda 1000 evrov. Voditeljica Ana Maria Mitić.
Prazne črtice že čakajo, da jih tekmovalci zapolnijo s pravimi črkami. A le enemu tekmovalnemu paru bo uspelo uganiti pravo 8-črkovno finalno geslo in domov odnesti – morda 1000 evrov. Voditeljica Ana Maria Mitić.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.