Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zgodovinska drama. Pariz, februar 1927. Tega dne je pogreb znamenitega Marcela Péricourta, najmogočnejšega pariškega bankirja. Njegova hči in dedinja Madeleine mora prevzeti breme ogromnega finančnega nasledstva, toda usoda odloči drugače. Njen sin Paul na dan pogreba svojega dedka izvrši pretresljivo in tragično dejanje, zaradi katerega se mora Madeleine prej posvetiti drugim stvarem, kot pa nadaljevati posel svojega očeta. Postopoma se okoli nje skuje zarota, ki naj bi jo oropala vsega, kar ima. Madeleine se mora spopasti s korupcijo, ki se je razpasla po prvi vojni v Franciji, in je prisiljena uporabiti vsa sredstva, da se obvaruje pred prevaranti in maščuje tistim, ki jo želijo ugonobiti … THE COLORS OF FIRE/COULEURS DE L'INCENDIE/FRANCIJA, BELGIJA/2022 Režija: Clovis Cornillac/Scenarij: Pierre Lemaitre/Igrajo: Léa Drucker, Benoît Poelvoorde, Alice Isaaz, Fanny Ardant, Clovis Cornillac, Olivier Gourmet, Alban Lenoir, Jérémy Lopez, Philippe Ohrel, Lola Rossi, Manon Jacquart, Stephen Manas, Genevieve O'Neal, Jana Bittnerová, Arnaud Toussaint, Nils Othenin-Girard, Johan Heldenbergh, Olivier Rabourdin, Gilles Privat, Sam Karmann, François Favrat
Zgodovinska drama. Pariz, februar 1927. Tega dne je pogreb znamenitega Marcela Péricourta, najmogočnejšega pariškega bankirja. Njegova hči in dedinja Madeleine mora prevzeti breme ogromnega finančnega nasledstva, toda usoda odloči drugače. Njen sin Paul na dan pogreba svojega dedka izvrši pretresljivo in tragično dejanje, zaradi katerega se mora Madeleine prej posvetiti drugim stvarem, kot pa nadaljevati posel svojega očeta. Postopoma se okoli nje skuje zarota, ki naj bi jo oropala vsega, kar ima. Madeleine se mora spopasti s korupcijo, ki se je razpasla po prvi vojni v Franciji, in je prisiljena uporabiti vsa sredstva, da se obvaruje pred prevaranti in maščuje tistim, ki jo želijo ugonobiti … THE COLORS OF FIRE/COULEURS DE L'INCENDIE/FRANCIJA, BELGIJA/2022 Režija: Clovis Cornillac/Scenarij: Pierre Lemaitre/Igrajo: Léa Drucker, Benoît Poelvoorde, Alice Isaaz, Fanny Ardant, Clovis Cornillac, Olivier Gourmet, Alban Lenoir, Jérémy Lopez, Philippe Ohrel, Lola Rossi, Manon Jacquart, Stephen Manas, Genevieve O'Neal, Jana Bittnerová, Arnaud Toussaint, Nils Othenin-Girard, Johan Heldenbergh, Olivier Rabourdin, Gilles Privat, Sam Karmann, François Favrat
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
David sprejme predlog tožilstva in se sprijazni z dejstvom, da ga čaka zapor. Marcela se bori s poporodno depresijo. Jakub socialni delavki Veroniki napiše pismo, v katerem jo prosi, naj se zavzame za Davida. Karla skrbi, da si bosta Martin in Tereza premislila in se odselila v Prago. Veroniki prizna, da bi rad imel oba fanta. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
David sprejme predlog tožilstva in se sprijazni z dejstvom, da ga čaka zapor. Marcela se bori s poporodno depresijo. Jakub socialni delavki Veroniki napiše pismo, v katerem jo prosi, naj se zavzame za Davida. Karla skrbi, da si bosta Martin in Tereza premislila in se odselila v Prago. Veroniki prizna, da bi rad imel oba fanta. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Kaj se zgodi s telesom in umom, ko nam nekdo stre srce? Boleč razpad ljubezenske zveze ne vpliva le na duševnost, kaže se tudi s telesnimi znaki. Ti segajo od protivnetnega odziva in okrepljenega delovanja imunskega sistema do bolečin v prsnem košu, podobnih tistim ob srčnem napadu. Sindrom zlomljenega srca je bolezensko stanje, ki lahko ogrozi življenje. Kadar pa stiska ni zelo huda, vendar posameznik kljub temu ne more preboleti razhoda, mu morda lahko pomaga zdravilo, ki ga preizkušajo v Kanadi. Z njim bolečim spominom odvzamejo ostrino in človek lahko obrne nov list v življenju. Kot bomo videli v oddaji, so namreč naši možgani tudi po ljubezenskem razočaranju sposobni ponovne ljubezni. LOVE HURTS: THE SCIENCE OF HEARTBREAK / Kanada / 2024 / Režija: Karen Cho
Kaj se zgodi s telesom in umom, ko nam nekdo stre srce? Boleč razpad ljubezenske zveze ne vpliva le na duševnost, kaže se tudi s telesnimi znaki. Ti segajo od protivnetnega odziva in okrepljenega delovanja imunskega sistema do bolečin v prsnem košu, podobnih tistim ob srčnem napadu. Sindrom zlomljenega srca je bolezensko stanje, ki lahko ogrozi življenje. Kadar pa stiska ni zelo huda, vendar posameznik kljub temu ne more preboleti razhoda, mu morda lahko pomaga zdravilo, ki ga preizkušajo v Kanadi. Z njim bolečim spominom odvzamejo ostrino in človek lahko obrne nov list v življenju. Kot bomo videli v oddaji, so namreč naši možgani tudi po ljubezenskem razočaranju sposobni ponovne ljubezni. LOVE HURTS: THE SCIENCE OF HEARTBREAK / Kanada / 2024 / Režija: Karen Cho
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
Psihološka komična drama. Nesrečnemu družinskemu človeku Paulu Matthewsu se življenje postavi na glavo, ko ga milijoni neznancev nenadoma začnejo videvati v svojih sanjah. A ko se njegovi nočni nastopi spremenijo v nočno moro, je Paul prisiljen soočiti se s svojo novo odkrito zvezdniško slavo in napraviti konec psihološkemu deliriju … DREAM SCENARIO / ZDA, KANADA / 2023 Scenarij in režija: Kristoffer Borgli / Igrajo: Nicolas Cage, Michael Cera, Julianne Nicholson, Lily Bird, Jessica Clement, Dylan Baker, Dylan Gelula, Tim Meadows, Maev Beaty, Star Slade, David Klein in drugi …
Psihološka komična drama. Nesrečnemu družinskemu človeku Paulu Matthewsu se življenje postavi na glavo, ko ga milijoni neznancev nenadoma začnejo videvati v svojih sanjah. A ko se njegovi nočni nastopi spremenijo v nočno moro, je Paul prisiljen soočiti se s svojo novo odkrito zvezdniško slavo in napraviti konec psihološkemu deliriju … DREAM SCENARIO / ZDA, KANADA / 2023 Scenarij in režija: Kristoffer Borgli / Igrajo: Nicolas Cage, Michael Cera, Julianne Nicholson, Lily Bird, Jessica Clement, Dylan Baker, Dylan Gelula, Tim Meadows, Maev Beaty, Star Slade, David Klein in drugi …
V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.
V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.
Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”
Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V drugi epizodi podkasta skupina Joker Out gosti Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema so se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
V drugi epizodi podkasta skupina Joker Out gosti Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema so se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Nocoj se bomo sprehodili po Dvorišču. Seveda to ne bo navadno dvorišče, pač pa kraj, kjer je Frane Milčinski – Ježek preživljal svoja otroška leta … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Frane Milčinski - Ježek. Režija: Mojca Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.
Nocoj se bomo sprehodili po Dvorišču. Seveda to ne bo navadno dvorišče, pač pa kraj, kjer je Frane Milčinski – Ježek preživljal svoja otroška leta … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Frane Milčinski - Ježek. Režija: Mojca Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.
Jelenček hoče pojesti jabolko, toda dobi ga lahko samo najmočnejši jelen.
Jelenček hoče pojesti jabolko, toda dobi ga lahko samo najmočnejši jelen.
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.
Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.
Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja rakava rana slovenskega zdravstva. Zdravniška zbornica je zmerno optimistična glede specializantov, vsak prihod novega zdravnika pa vzbudi veliko zanimanje. Pred dobrima dvema letoma v Ljubljani, nato v Idriji, pa Slovenski Bistrici, danes so bile dolge kolone čakajočih na vpis k novi družinski zdravnici v Borovnici. To najverjetneje ni zadnji tak primer. Kako bi se lahko izognili mučnemu čakanju? Preostali poudarki oddaje: Iran napoveduje zaustavitev prometa skozi Rdeče morje, če bodo Združene države še naprej blokirale Hormuško ožino. Prehranski varuh opozarja na nepreglednost odnosov v verigi preskrbe s hrano, vse več je izdelkov brez podatka o izvoru. Onesnaženje vode v ljubljanski veleblagovnici Maximarket aprila lani izzval vdor tehnološke vode; kriminalisti ovadili podizvajalca čiščenja
Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja rakava rana slovenskega zdravstva. Zdravniška zbornica je zmerno optimistična glede specializantov, vsak prihod novega zdravnika pa vzbudi veliko zanimanje. Pred dobrima dvema letoma v Ljubljani, nato v Idriji, pa Slovenski Bistrici, danes so bile dolge kolone čakajočih na vpis k novi družinski zdravnici v Borovnici. To najverjetneje ni zadnji tak primer. Kako bi se lahko izognili mučnemu čakanju? Preostali poudarki oddaje: Iran napoveduje zaustavitev prometa skozi Rdeče morje, če bodo Združene države še naprej blokirale Hormuško ožino. Prehranski varuh opozarja na nepreglednost odnosov v verigi preskrbe s hrano, vse več je izdelkov brez podatka o izvoru. Onesnaženje vode v ljubljanski veleblagovnici Maximarket aprila lani izzval vdor tehnološke vode; kriminalisti ovadili podizvajalca čiščenja
Pogajanja za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom se nadaljujejo, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da bo nov krog najverjetneje vnovič v pakistanski prestolnici Islamabad. Zavrnili so navedbe, da so ZDA zahtevale podaljšanje premirja. Washington na Bližnji vzhod, tudi v luči ta teden vzpostavljene blokade Hormuške ožine, pošilja dodatne ladje in več tisoč vojakov, teh je v regiji že zdaj 50 tisoč. Druge teme: - Obrambni ministri kontaktne skupine se strinjajo z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, Velika Britanija ji bo namenila 120 tisoč novih dronov. - Ob vse večjem širjenju tujerodnih rastlin strokovnjaki pripravili prvi semafor invazivnosti, na katerem so tudi okrasne rastline. - Na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Goriških brdih zbrani najboljši reševalni pari iz 20-ih držav.
Pogajanja za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom se nadaljujejo, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da bo nov krog najverjetneje vnovič v pakistanski prestolnici Islamabad. Zavrnili so navedbe, da so ZDA zahtevale podaljšanje premirja. Washington na Bližnji vzhod, tudi v luči ta teden vzpostavljene blokade Hormuške ožine, pošilja dodatne ladje in več tisoč vojakov, teh je v regiji že zdaj 50 tisoč. Druge teme: - Obrambni ministri kontaktne skupine se strinjajo z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, Velika Britanija ji bo namenila 120 tisoč novih dronov. - Ob vse večjem širjenju tujerodnih rastlin strokovnjaki pripravili prvi semafor invazivnosti, na katerem so tudi okrasne rastline. - Na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Goriških brdih zbrani najboljši reševalni pari iz 20-ih držav.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Pank je hiter, pank je jezen, pank je krasen, pank je plesen. DEMM so pank in so v živo. Tudi zjutraj.
Pank je hiter, pank je jezen, pank je krasen, pank je plesen. DEMM so pank in so v živo. Tudi zjutraj.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.
Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Zabavni preobrati, napeta tekma in lov na skrito osemčrkovno besedo. Kdo bo ujel prave črke, sestavil geslo in morda domov odnesel 1000 evrov? Besedolov vodi Sandi Morel.
Zabavni preobrati, napeta tekma in lov na skrito osemčrkovno besedo. Kdo bo ujel prave črke, sestavil geslo in morda domov odnesel 1000 evrov? Besedolov vodi Sandi Morel.