Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Sonja in Harald poskušata zatreti ljubezen, nato pa znova postaneta par. Ko televizijski novinar prestolonaslednika zvito povpraša o načrtih za poroko, začnejo časopisi kljub njegovemu zanikanju, da bi se nanjo pripravljal, kar tekmovati z izjavami o tem, kaj bi pomenil njegov zakon z neplemkinjo. Kralj začne vendarle opažati, kako nesrečen je njegov sin, in sklene spoznati njegovo izbranko. Korak naprej naredi tudi Harald. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Sonja in Harald poskušata zatreti ljubezen, nato pa znova postaneta par. Ko televizijski novinar prestolonaslednika zvito povpraša o načrtih za poroko, začnejo časopisi kljub njegovemu zanikanju, da bi se nanjo pripravljal, kar tekmovati z izjavami o tem, kaj bi pomenil njegov zakon z neplemkinjo. Kralj začne vendarle opažati, kako nesrečen je njegov sin, in sklene spoznati njegovo izbranko. Korak naprej naredi tudi Harald. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Šir kan napade Baluja in Mavglija, in Tabaki ju reši. Akela mu ponudi, da lahko ostane pri volkovih, a Mavgli mu ne zaupa. Mavgli in Bala vohunita za Tabakijem in ugotovita, kaj v resnici naklepa.
Šir kan napade Baluja in Mavglija, in Tabaki ju reši. Akela mu ponudi, da lahko ostane pri volkovih, a Mavgli mu ne zaupa. Mavgli in Bala vohunita za Tabakijem in ugotovita, kaj v resnici naklepa.
Župan Kaj praznuje rojstni dan, a mravlje mu odnesejo torto. Prijatelji se pomanjšajo in pobliže spoznajo pridne delavke, matico in vse mravljišče.
Župan Kaj praznuje rojstni dan, a mravlje mu odnesejo torto. Prijatelji se pomanjšajo in pobliže spoznajo pridne delavke, matico in vse mravljišče.
Mami, Lili in Hugo se igrajo igro »pajek, ne jezi se«. Lili hoče zmagati in mamica ji pri tem pomaga. Hugu se to ne zdi prav, zato prekliče svojo obljubo, da bo sestrico naučil rolkati. Lili se kuja, za nameček pa se k Pajkovim pride pazit še sosedova dojenčica Cvetka. Lili tudi nad tem ni prav nič navdušena. A ponoči Lili reši Cvetko, ki v spanju zablodi v jašek za dvigalo, in tako se zbližata. Zjutraj se prijateljsko igrata in tudi Hugo najde čas, da Lili nauči rolkati.
Mami, Lili in Hugo se igrajo igro »pajek, ne jezi se«. Lili hoče zmagati in mamica ji pri tem pomaga. Hugu se to ne zdi prav, zato prekliče svojo obljubo, da bo sestrico naučil rolkati. Lili se kuja, za nameček pa se k Pajkovim pride pazit še sosedova dojenčica Cvetka. Lili tudi nad tem ni prav nič navdušena. A ponoči Lili reši Cvetko, ki v spanju zablodi v jašek za dvigalo, in tako se zbližata. Zjutraj se prijateljsko igrata in tudi Hugo najde čas, da Lili nauči rolkati.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Čotina mama je zbolela in Mavgli obljubi, da bo skrbel za Čoto. Tabaki in Šir kan zaslutita priložnost, da opravita z mladičem in tigrčkom. Nenadoma pa na zemljo pade meteorit.
Čotina mama je zbolela in Mavgli obljubi, da bo skrbel za Čoto. Tabaki in Šir kan zaslutita priložnost, da opravita z mladičem in tigrčkom. Nenadoma pa na zemljo pade meteorit.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Prijateljica Karla je Tjašo povabila v vodni park. Vsa Tjašina družina je bolna, in če bo zbolela še ona, sploh ne bo mogla iti! Maša predlaga, da polovita bacile. Iščeta jih in uničujeta, dokler jima končno ne uspe priti iz hiše. Tjaša si oddahne, premagala je prehlad.
Prijateljica Karla je Tjašo povabila v vodni park. Vsa Tjašina družina je bolna, in če bo zbolela še ona, sploh ne bo mogla iti! Maša predlaga, da polovita bacile. Iščeta jih in uničujeta, dokler jima končno ne uspe priti iz hiše. Tjaša si oddahne, premagala je prehlad.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Dan je vroč, Tjaša in Robi pa se igrata zunaj. Tjaša si zamisli »senčno hišo«, v kateri se bosta izognila vročini. Vstopita vanjo in uživata v hladu. Ker pa sonce potuje po nebu, se senca začne umikati in krčiti ‒ Tjaša in Robi pa morata čim prej iz senčne hiše.
Dan je vroč, Tjaša in Robi pa se igrata zunaj. Tjaša si zamisli »senčno hišo«, v kateri se bosta izognila vročini. Vstopita vanjo in uživata v hladu. Ker pa sonce potuje po nebu, se senca začne umikati in krčiti ‒ Tjaša in Robi pa morata čim prej iz senčne hiše.
Nasveti gospe Filifjonke spodbudijo Muminočka k odločitvi, da se bo zaposlil in tako postal svetel zgled svojemu sinu. A Muminočkova nenehna odsotnost postavi življenje družine Muminov na glavo. In kaj v resnici sploh počne, kadar je odsoten?
Nasveti gospe Filifjonke spodbudijo Muminočka k odločitvi, da se bo zaposlil in tako postal svetel zgled svojemu sinu. A Muminočkova nenehna odsotnost postavi življenje družine Muminov na glavo. In kaj v resnici sploh počne, kadar je odsoten?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z Bernardo in Jožetom bosta koncept družinskega vandranja razložila oče in sin Samo in Jan Rugelj, ki sta skupaj prehodila pot od Drave do Jadrana. Z velikim spoštovanjem smo klepetali z legendo Slovenske popevke Elde Viler in njeno hčerko Ano Dežman. Naš glasbeni oder je s svojo energijo prevzela Anja Rupel, novo skladbo predstavljajo Koala Voice, legendarni glasbeni hit pa sta na novo priredila harmonikarja Miha Debevec in Klemen Bojanovič – Spopad harmonik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero biografskega filma o kralju popa, Katja Stojnić pa nadvse odkrito, mestoma navihano, govorila z mladim bratom kapucinom Ambrožem Brezovškom iz samostana v Vipavskem križu.
Z Bernardo in Jožetom bosta koncept družinskega vandranja razložila oče in sin Samo in Jan Rugelj, ki sta skupaj prehodila pot od Drave do Jadrana. Z velikim spoštovanjem smo klepetali z legendo Slovenske popevke Elde Viler in njeno hčerko Ano Dežman. Naš glasbeni oder je s svojo energijo prevzela Anja Rupel, novo skladbo predstavljajo Koala Voice, legendarni glasbeni hit pa sta na novo priredila harmonikarja Miha Debevec in Klemen Bojanovič – Spopad harmonik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero biografskega filma o kralju popa, Katja Stojnić pa nadvse odkrito, mestoma navihano, govorila z mladim bratom kapucinom Ambrožem Brezovškom iz samostana v Vipavskem križu.
Strah vzbujajoči bananaraptorji se začenjajo leviti. To je vsakoletni zabavni dogodek, pri katerem se njihova čvrsta koža obarva marogasto rjavo, telo pa postane mehko in mlahavo ter vse prej kot srhljivo!
Strah vzbujajoči bananaraptorji se začenjajo leviti. To je vsakoletni zabavni dogodek, pri katerem se njihova čvrsta koža obarva marogasto rjavo, telo pa postane mehko in mlahavo ter vse prej kot srhljivo!
Simon na vrtu najde ptička mladička. Z Gašperjem se odločita, da bosta poskrbela zanj. Z očkovo pomočjo mu pripravita gnezdece in ga nahranita s semeni. Spoprijateljijo se in ptiček dobi ime: Čivko. Sčasoma si opomore in lepega dne odleti v neznano. Bratca ga neutrudno iščeta. Ko ga najdeta, jima Čivko pokaže gnezdo s svojo ptičjo družino. Simon in Gašper se veselita, da je našel očka in mamico.
Simon na vrtu najde ptička mladička. Z Gašperjem se odločita, da bosta poskrbela zanj. Z očkovo pomočjo mu pripravita gnezdece in ga nahranita s semeni. Spoprijateljijo se in ptiček dobi ime: Čivko. Sčasoma si opomore in lepega dne odleti v neznano. Bratca ga neutrudno iščeta. Ko ga najdeta, jima Čivko pokaže gnezdo s svojo ptičjo družino. Simon in Gašper se veselita, da je našel očka in mamico.
Tib bi rad vedel, kaj dela Tamtam, kadar nista skupaj. Na skrivaj mu sledi in ugotovi, da se vsak večer odpravi v skrivnostno jamo. Tib je še bolj zmeden, ko spozna, da je jama polna dinozavrov.
Tib bi rad vedel, kaj dela Tamtam, kadar nista skupaj. Na skrivaj mu sledi in ugotovi, da se vsak večer odpravi v skrivnostno jamo. Tib je še bolj zmeden, ko spozna, da je jama polna dinozavrov.
Razred si želi narediti dober vtis na šolsko inšpektorico, gospo Revskač. Ali jo bodo pošasti po noči pošastovitih spodrsljajev le pripravile do smeha?
Razred si želi narediti dober vtis na šolsko inšpektorico, gospo Revskač. Ali jo bodo pošasti po noči pošastovitih spodrsljajev le pripravile do smeha?
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
V Bekkebakknu na volitvah zmaga stranka, ki širi sovraštvo do tujcev. Lars se potuhne in tudi Anna in Tess sta zelo previdni. Še toliko bolj, ko predstavnik stranke v šoli razglasi, ta bodo morali po novem vsi tujci nositi znak T, po katerem jih bodo prepoznali.
V Bekkebakknu na volitvah zmaga stranka, ki širi sovraštvo do tujcev. Lars se potuhne in tudi Anna in Tess sta zelo previdni. Še toliko bolj, ko predstavnik stranke v šoli razglasi, ta bodo morali po novem vsi tujci nositi znak T, po katerem jih bodo prepoznali.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
Nino v laguni zagleda morsko deklico medvedko. Zapoje ji in se spoprijatelji z njo ter komaj čaka, da jo bo spet videl. Ema in Skok odkrijeta resnico o morski deklici in skušata Ninu po svojih močeh pomagati.
Nino v laguni zagleda morsko deklico medvedko. Zapoje ji in se spoprijatelji z njo ter komaj čaka, da jo bo spet videl. Ema in Skok odkrijeta resnico o morski deklici in skušata Ninu po svojih močeh pomagati.
Vili na podstrešju odkrije pismo, v katerem piše: »Za Vilija. Naj ga odpre na deseti rojstni dan.« Čeprav je star šele osem let, Vili pismo odpre in ugotovi, da ga je zanj napisala pokojna mama. Pripravila mu je darilo, do katerega bo prišel po lovu za zakladom, pri katerem mora uspešno opraviti deset nalog in razvozlati skrite namige. Vili se s pomočjo Suzi in Žanka skrivaj loti iskanja, med katerim spoznava, kakšna je bila njegova mama. Pri zadnji, deseti nalogi pa se stvari zapletejo in po zaslugi Roka in Žankovih posebnih pevskih sposobnosti pridejo do darila – domiselnega, zanimivega in trajnega.
Vili na podstrešju odkrije pismo, v katerem piše: »Za Vilija. Naj ga odpre na deseti rojstni dan.« Čeprav je star šele osem let, Vili pismo odpre in ugotovi, da ga je zanj napisala pokojna mama. Pripravila mu je darilo, do katerega bo prišel po lovu za zakladom, pri katerem mora uspešno opraviti deset nalog in razvozlati skrite namige. Vili se s pomočjo Suzi in Žanka skrivaj loti iskanja, med katerim spoznava, kakšna je bila njegova mama. Pri zadnji, deseti nalogi pa se stvari zapletejo in po zaslugi Roka in Žankovih posebnih pevskih sposobnosti pridejo do darila – domiselnega, zanimivega in trajnega.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Volk se sprehaja po gozdu in išče miren kraj, kjer bi lahko vadil svoj skrivni konjiček. Volk namreč pleše balet. Nenadoma ga začne iz grmovja opazovati gos. Smeji se mu. Volka pa to moti.
Volk se sprehaja po gozdu in išče miren kraj, kjer bi lahko vadil svoj skrivni konjiček. Volk namreč pleše balet. Nenadoma ga začne iz grmovja opazovati gos. Smeji se mu. Volka pa to moti.