Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
Maja in Cvetka se ne moreta strinjati glede izbora nove medicinske sestre. Na srečo Miletov spodrsljaj pokaže, da je Cvetkina intuicija pri izbiri medicinske sestre prava. Majo po napornem dnevu v službi doma pričaka presenečenje.
Maja in Cvetka se ne moreta strinjati glede izbora nove medicinske sestre. Na srečo Miletov spodrsljaj pokaže, da je Cvetkina intuicija pri izbiri medicinske sestre prava. Majo po napornem dnevu v službi doma pričaka presenečenje.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pozno je že, Brina in Binka pa še kar čofotata v banji in nočeta zlesti iz vode. Oči vse to potrpežljivo prenaša, ker noče biti nadležen starš, ki kar naprej ukazuje. In se ujame v zanko. V igro stojnica s hamburgerji, ki ji ni videti konca, dokler Brina in Binka, pa tudi oči, ne drgetajo od mraza s čisto pomodrelimi ustnicami.
Pozno je že, Brina in Binka pa še kar čofotata v banji in nočeta zlesti iz vode. Oči vse to potrpežljivo prenaša, ker noče biti nadležen starš, ki kar naprej ukazuje. In se ujame v zanko. V igro stojnica s hamburgerji, ki ji ni videti konca, dokler Brina in Binka, pa tudi oči, ne drgetajo od mraza s čisto pomodrelimi ustnicami.
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Gregor si želi družino nazaj, vendar njegova želja pri Maji ne naleti na plodna tla. Hladen sprejem doživi tudi Nadja v gostilni Pr' Vouk. V odnos med Majo in Ireno posveti bled žarek upanja.
Gregor si želi družino nazaj, vendar njegova želja pri Maji ne naleti na plodna tla. Hladen sprejem doživi tudi Nadja v gostilni Pr' Vouk. V odnos med Majo in Ireno posveti bled žarek upanja.
Na jugoslovanskem povojnem podeželju odrašča Metod. Obtožba požiga sosedovega kozolca razpre družinske in družbene razpoke. Na negotovem povojnem jugoslovanskem podeželju leta 1948 Marjeta rodi dvojčka, Metoda in Cilko. Metod večinoma odrašča v samoti in nanj poleg zapletenega odnosa z mamo vplivajo tudi številni zunanji dejavniki. V zgodnjih najstniških letih se zaplete v konflikte z vrstniki in s sosedom, Kernovim Francem, ki ga obtoži požiga kozolca. Zaradi obtožbe Metoda odvede policija, kar sproži val napetosti v družini.
Na jugoslovanskem povojnem podeželju odrašča Metod. Obtožba požiga sosedovega kozolca razpre družinske in družbene razpoke. Na negotovem povojnem jugoslovanskem podeželju leta 1948 Marjeta rodi dvojčka, Metoda in Cilko. Metod večinoma odrašča v samoti in nanj poleg zapletenega odnosa z mamo vplivajo tudi številni zunanji dejavniki. V zgodnjih najstniških letih se zaplete v konflikte z vrstniki in s sosedom, Kernovim Francem, ki ga obtoži požiga kozolca. Zaradi obtožbe Metoda odvede policija, kar sproži val napetosti v družini.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Homerska pravljica italijanskega režiserja Mattea Garroneja o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo, je bila leta 2024 nominirana za oskarja za najboljši mednarodni film. Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta na skrivaj delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se spopasti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju vodi vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. Originalni naslov: IO CAPITANO Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Matteo Garrone Scenarij: Massimo Ceccherini, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Andrea Tagliaferri Igrajo: Seydou Sarr, Moustapha Fall, Issaka Sawadog, Hichem Yacoubi
Homerska pravljica italijanskega režiserja Mattea Garroneja o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo, je bila leta 2024 nominirana za oskarja za najboljši mednarodni film. Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta na skrivaj delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se spopasti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju vodi vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. Originalni naslov: IO CAPITANO Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Matteo Garrone Scenarij: Massimo Ceccherini, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Andrea Tagliaferri Igrajo: Seydou Sarr, Moustapha Fall, Issaka Sawadog, Hichem Yacoubi
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Mavgli oponaša živali. Maša ga opazuje in se razjezi, ko Mavgli reče, da je trapasta. Odloči se, da se bo maščevala. Mona in Mira ga ugrabita in Maša ga za vse večne čase zapre v kletko.
Mavgli oponaša živali. Maša ga opazuje in se razjezi, ko Mavgli reče, da je trapasta. Odloči se, da se bo maščevala. Mona in Mira ga ugrabita in Maša ga za vse večne čase zapre v kletko.
Tokrat Reaktivčke čaka polet v domovino sambe, na karneval v Riu. Skupaj z Vodirogom se zelo veselijo plesnih ritmov in zabave v družbi milijonov ljudi z vsega sveta. Toda načrte jim prekriža nekdo, ki bi rad v miru gledal televizijo.
Tokrat Reaktivčke čaka polet v domovino sambe, na karneval v Riu. Skupaj z Vodirogom se zelo veselijo plesnih ritmov in zabave v družbi milijonov ljudi z vsega sveta. Toda načrte jim prekriža nekdo, ki bi rad v miru gledal televizijo.
Velikan Gregor neustavljivo kiha, zato je ves Zakajzato poln njegovih bacilov. Le kaj bi bilo treba storiti, da se znebi prehlada? Najprej si mora pošteno umiti roke.
Velikan Gregor neustavljivo kiha, zato je ves Zakajzato poln njegovih bacilov. Le kaj bi bilo treba storiti, da se znebi prehlada? Najprej si mora pošteno umiti roke.
Zmediju se zdijo nogavice z vonjem po siru slastne, toda ko začno zaudarjati Gregorjeve noge, si vsi zatiskajo nos. Prijatelji velikana poučijo, da si mora umivati noge in menjati nogavice.
Zmediju se zdijo nogavice z vonjem po siru slastne, toda ko začno zaudarjati Gregorjeve noge, si vsi zatiskajo nos. Prijatelji velikana poučijo, da si mora umivati noge in menjati nogavice.
Prihaja zima in volkovi morajo pripraviti zalogo hrane. Akela izbere Mavglija, da vodi trop v lov na bivole. Mavglijevemu tekmecu Fau pa ta zamisel ni prav nič všeč.
Prihaja zima in volkovi morajo pripraviti zalogo hrane. Akela izbere Mavglija, da vodi trop v lov na bivole. Mavglijevemu tekmecu Fau pa ta zamisel ni prav nič všeč.
Gospa Filifjonka spravi v zadrego Muminmamo, zato se ta odloči najeti gospodinjsko pomočnico Mimico. Muminhiša je zdaj kot iz škatlice, njeni stanovalci pa nesrečni. Muminmama je pred težko odločitvijo, naj ustreže drugim ali prisluhne svoji naravi.
Gospa Filifjonka spravi v zadrego Muminmamo, zato se ta odloči najeti gospodinjsko pomočnico Mimico. Muminhiša je zdaj kot iz škatlice, njeni stanovalci pa nesrečni. Muminmama je pred težko odločitvijo, naj ustreže drugim ali prisluhne svoji naravi.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Komična drama o disfunkcionalni družini, ki najde skupno noto in ustanovi družinski bend Justine je razpeta med različnimi vlogami matere, partnerice, bivše žene in mačehe, pa še družinske računovodje, zato je edina, ki se zaveda, da je njena družina na robu bankrota. Ko ji sin Henri zagrozi, da bo šel živet k svojemu očetu, se Justine odloči za skupne počitnice, ki naj bi družino ponovno povezale. Z novim partnerjem Ludom in njegovim sinom Josephom ter Henrijem se poda na izlet vzdolž atlantske obale. Cilj je zakrpati luknje v razparani družini, a pot do tega ni preprosta. Iz kaosa, v katerega tonejo na poti, vznikne nekaj nepričakovanega, saj družina najde svojo skupno noto in ustanovi glasbeno skupino »Les Hennedricks« (Hendrixi) ter začne z nastopi služiti denar za preživetje. Vsak član družine skozi glasbo izrazi delček norosti, pa tudi svoje frustracije, sanje in razočaranja. S pomočjo glasbe se začnejo celiti tudi družinske razpoke. Izvirni naslov: LA FAMILLE HENNEDRICKS / Francoski film, 2024 / Režija: Laurence Arné / Scenarij: Laurence Arné, Cécilia Rouaud, Sara Wikler / Igrajo: Dany Boon, Laurence Arné, Ferdinand Redouloux
Komična drama o disfunkcionalni družini, ki najde skupno noto in ustanovi družinski bend Justine je razpeta med različnimi vlogami matere, partnerice, bivše žene in mačehe, pa še družinske računovodje, zato je edina, ki se zaveda, da je njena družina na robu bankrota. Ko ji sin Henri zagrozi, da bo šel živet k svojemu očetu, se Justine odloči za skupne počitnice, ki naj bi družino ponovno povezale. Z novim partnerjem Ludom in njegovim sinom Josephom ter Henrijem se poda na izlet vzdolž atlantske obale. Cilj je zakrpati luknje v razparani družini, a pot do tega ni preprosta. Iz kaosa, v katerega tonejo na poti, vznikne nekaj nepričakovanega, saj družina najde svojo skupno noto in ustanovi glasbeno skupino »Les Hennedricks« (Hendrixi) ter začne z nastopi služiti denar za preživetje. Vsak član družine skozi glasbo izrazi delček norosti, pa tudi svoje frustracije, sanje in razočaranja. S pomočjo glasbe se začnejo celiti tudi družinske razpoke. Izvirni naslov: LA FAMILLE HENNEDRICKS / Francoski film, 2024 / Režija: Laurence Arné / Scenarij: Laurence Arné, Cécilia Rouaud, Sara Wikler / Igrajo: Dany Boon, Laurence Arné, Ferdinand Redouloux
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 2. del: Francija Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Franciji, ki slovi po prefinjenih in izbranih slaščičarnah. V eni najstarejših pariških slaščičarn opazujeta peko rogljičkov, Christophe Adam jima v svoji butični slaščičarni predstavi sodobno različico eklerja (éclair), Frédéric Bau pa jima pokaže pripravo nekoliko bolj zdravih sladic. Obiščeta tudi slavnega pariškega čokoladnega mojstra Patricka Rogerja. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Aron Tibu, Ludu in njunima očetoma naloži, naj poiščejo redko cvetlico, ki ji rečejo šestprstna roža. Na poti jih napade sabljezobi tiger, zato se ločijo. Tib ostane z Larom, Lud pa s Tomom.
Aron Tibu, Ludu in njunima očetoma naloži, naj poiščejo redko cvetlico, ki ji rečejo šestprstna roža. Na poti jih napade sabljezobi tiger, zato se ločijo. Tib ostane z Larom, Lud pa s Tomom.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Zima je, pokrajina je zasnežena. Prijatelja Simonu predlagata tekmo s sanmi. Simon je navdušen! Sestavijo ekipi s po dvema tekmovalcema. V prvi sta Simon in Gašper, v drugi Ferdinand in Matevž. Simon se pritožuje, da je Gašper še premajhen in bosta izgubila! Prvi tekmi sta zanju res prava polomija. Simon za to okrivi Gašperja, ki kuha mulo in gre domov. Končno pa Simon spozna, da mu majceni in lahki Gašper lahko pomaga zmagati. Hura, Supergašper!
Zima je, pokrajina je zasnežena. Prijatelja Simonu predlagata tekmo s sanmi. Simon je navdušen! Sestavijo ekipi s po dvema tekmovalcema. V prvi sta Simon in Gašper, v drugi Ferdinand in Matevž. Simon se pritožuje, da je Gašper še premajhen in bosta izgubila! Prvi tekmi sta zanju res prava polomija. Simon za to okrivi Gašperja, ki kuha mulo in gre domov. Končno pa Simon spozna, da mu majceni in lahki Gašper lahko pomaga zmagati. Hura, Supergašper!
Gospa Vitorog barva hišico na drevesu. Pošasti posvari, da se v njej ne smejo igrati, dokler se barva ne posuši, a nagajiva Mipa ima drugačne zamisli.
Gospa Vitorog barva hišico na drevesu. Pošasti posvari, da se v njej ne smejo igrati, dokler se barva ne posuši, a nagajiva Mipa ima drugačne zamisli.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Ko začne hrana skrivnostno izginjati, se piknik spremeni v (ribo)lov.
Ko začne hrana skrivnostno izginjati, se piknik spremeni v (ribo)lov.
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.