Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V oddaji Dobro jutro bodo gostili evangeličansko duhovnico mag. Judit Andrejek ter predstavili 16. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, ki je na ogled v Veržeju. Veliki ponedeljek oznanja veselje in upanje, simbolizira moč in vero v boljši svet in prihodnost. Osebno zgodbo, prepleteno z nasiljem v družini, nam bo zaupal 31-letni Damijan Janžekovič in pojasnil, kako je z osebnostnega dna priplezal nazaj v življenje. Izpostavili bodo Škofjeloški pasijon in glasbo, ki je z njim povezana, Folklora iz Cerkelj na Gorenjskem pa bo prikazala, kako je žegnanje jedi potekalo nekoč, na star način. Govorili bodo tudi o tekmovanju v ribanju hrena, ki zadnjih osem let poteka v Tuhinjski dolini ter o 28. blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči na Dolenjskem. Jutranje druženje bodo zaključili z glasbenim nastopom New Swing Quarteta. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
V oddaji Dobro jutro bodo gostili evangeličansko duhovnico mag. Judit Andrejek ter predstavili 16. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, ki je na ogled v Veržeju. Veliki ponedeljek oznanja veselje in upanje, simbolizira moč in vero v boljši svet in prihodnost. Osebno zgodbo, prepleteno z nasiljem v družini, nam bo zaupal 31-letni Damijan Janžekovič in pojasnil, kako je z osebnostnega dna priplezal nazaj v življenje. Izpostavili bodo Škofjeloški pasijon in glasbo, ki je z njim povezana, Folklora iz Cerkelj na Gorenjskem pa bo prikazala, kako je žegnanje jedi potekalo nekoč, na star način. Govorili bodo tudi o tekmovanju v ribanju hrena, ki zadnjih osem let poteka v Tuhinjski dolini ter o 28. blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči na Dolenjskem. Jutranje druženje bodo zaključili z glasbenim nastopom New Swing Quarteta. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.