Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Zgodba o Štefu se dogaja v času, ko so po svetu še jezdili vitezi. Vitez po imenu Tomaž Sraka ne prebiva na gradu kot drugi in tudi nima imenitne oprave. Še njegov konj je bolj podoben kljusetu. Pri njem se za viteza uri deček po imenu Štef, ki se mu skoraj vse, česar se loti, sfiži. Toda nekega dne se spoprimeta s tatovi in po zaslugi Štefove iznajdljivosti jima uspe. Vse je dobro, kar se dobro konča, kajne?
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Dokumentarni film Dr. Peter Kraljič: Manager svetovnega slovesa, ki ga je avtorsko zaokrožil Marjan Šrimpf, gledalcem predstavi življenjsko vizijo in različna poglavja uspešne poslovne poti dr. Petra Kraljiča, ki je sodeloval s svetovno znanimi industrijskimi in svetovalnimi podjetji, bil pa je tudi eden od ustanoviteljev Poslovne šole Bled. Po osamosvojitvi Slovenije je odklonil različne politične funkcije in je do upokojitve deloval v poslovnem svetu.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Mesec dni pred državnozborskimi volitvami se uradno začenja kampanja, v kateri bodo stranke nagovarjale volivce. Še do polnoči pa imajo čas za vložitev svojih kandidatnih list. Drugi poudarki oddaje: - Ob redni pobuda še za dodatno uskladitev pokojnin. - Na Trumpovem odboru za mir bo sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije. - V povezavi z afero Epstein pridržan nekdanji princ Andrew.
Mesec dni pred državnozborskimi volitvami se uradno začenja kampanja, v kateri bodo stranke nagovarjale volivce. Še do polnoči pa imajo čas za vložitev svojih kandidatnih list. Drugi poudarki oddaje: - Ob redni pobuda še za dodatno uskladitev pokojnin. - Na Trumpovem odboru za mir bo sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije. - V povezavi z afero Epstein pridržan nekdanji princ Andrew.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.