Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Predstavitev tretjega albuma Helo je bil povod za izjemen glasbeni praznik skupine MRFY. Deset novih skladb so ustvarili v obdobju zadnjih let tudi v Londonu in Mostarju. MRFY, ki še vedno veljajo za nosilce slovenske mlade glasbene scene, pa so ob tej priložnosti v razprodanem ljubljanskem Media Centru praznovali tudi deseto obletnico nadvse uspešnega delovanja. Režija: Urška Žnidaršič
Predstavitev tretjega albuma Helo je bil povod za izjemen glasbeni praznik skupine MRFY. Deset novih skladb so ustvarili v obdobju zadnjih let tudi v Londonu in Mostarju. MRFY, ki še vedno veljajo za nosilce slovenske mlade glasbene scene, pa so ob tej priložnosti v razprodanem ljubljanskem Media Centru praznovali tudi deseto obletnico nadvse uspešnega delovanja. Režija: Urška Žnidaršič
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
Tadej Pogačar je še tretjič dobil Dirko po Flandriji in s tem števec zmag na spomenikih povišal že na 12, s čimer je zdaj sam drugi najuspešnejši v kolesarski zgodovini. Voditelja podkasta Toni Gruden in Slavko Jerič analizirata dogajanje, vabljeni k poslušanju!
Tadej Pogačar je še tretjič dobil Dirko po Flandriji in s tem števec zmag na spomenikih povišal že na 12, s čimer je zdaj sam drugi najuspešnejši v kolesarski zgodovini. Voditelja podkasta Toni Gruden in Slavko Jerič analizirata dogajanje, vabljeni k poslušanju!
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Simon gre z bratcem Gašperjem obiskat dedka in babico. Prvič bosta sama potovala z letalom. Na letališču ju starša zaupata prijazni stevardesi, ki ju bo spremljala med poletom. Na letalu ju čaka kup presenečenj: ogledata si pilotsko kabino, pred vzletom se pripneta s pasom, postrežejo jima s pladnjema okusne hrane, uživata v prelepem razgledu na s soncem obsijano pokrajino … celo turbulence ju zabavajo! Ob pristanku ju čaka prisrčno srečanje z dedkom in babico.
Simon gre z bratcem Gašperjem obiskat dedka in babico. Prvič bosta sama potovala z letalom. Na letališču ju starša zaupata prijazni stevardesi, ki ju bo spremljala med poletom. Na letalu ju čaka kup presenečenj: ogledata si pilotsko kabino, pred vzletom se pripneta s pasom, postrežejo jima s pladnjema okusne hrane, uživata v prelepem razgledu na s soncem obsijano pokrajino … celo turbulence ju zabavajo! Ob pristanku ju čaka prisrčno srečanje z dedkom in babico.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Če pretiravaš pri večerji, te lahko ponoči tlači mora, je zajčku povedala modra sova ... Pripovedujejo: Tamara Doneva, Boštjan Napotnik Napo, Lili Bačer Kermavner in Srečko Kermavner. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Če pretiravaš pri večerji, te lahko ponoči tlači mora, je zajčku povedala modra sova ... Pripovedujejo: Tamara Doneva, Boštjan Napotnik Napo, Lili Bačer Kermavner in Srečko Kermavner. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kmet zahteva, da so okna na kmetiji brez madeža. Bitzer za čiščenje na pomoč pokliče čredo. Kmalu izbruhne zmešnjava. Bo Bitzerju uspelo pospraviti nered, preden se kmet vrne?
Kmet zahteva, da so okna na kmetiji brez madeža. Bitzer za čiščenje na pomoč pokliče čredo. Kmalu izbruhne zmešnjava. Bo Bitzerju uspelo pospraviti nered, preden se kmet vrne?
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.
Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.