Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 1. del: Alexandra v prvem delu premamijo zlate plaže na jugozahodu, njegova prva postaja pa je mesto s trdnjavo Galle, kjer se preizkusi kot prodajalec kruha s tuktukom. Po obisku rešenih slonov obišče zavetišče za potepuške pse. Ogleda si strašljive maske in povabijo ga k obredu izganjanja demonov. Na eni od plaž se zbirajo digitalni nomadi, med njimi pisatelj Oli, ki se ob delu uči deskanja na valovih. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Cikel filmov italijanskih režiserjev Rim leta 1944, takoj po koncu vojne. Prebivalci mesta se borijo za preživetje, dela ni. Revnemu Antoniu med lepljenjem plakatov, s katerim preživlja mlado družino, ukradejo kolo. S sinom se poda na iskanje, ki ju vodi skozi slikovito, a duhovno in materialno obubožano mesto, kjer lakota in revščina silita prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja. Majhni deček je tega dne priča očetovemu ponižanju, pa tudi tatvinam, prostituciji, črnemu trgu, korupciji, sprenevedanju in lažem, ki pestijo povojni Rim. Poleg častnega oskarja iz leta 1950 so kritiki enemu najvplivnejših del italijanskega neorealizma nekaj let po premieri dodelili naslov največjega filma vseh časov. Izvirni naslov: I LADRI DI BICICLETTE / Italijanski film, 1948 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, po romanu Luigija Bartolinija / Igrajo: Lamberto Maggiorani, Enzo Staiola, Lianella Carell, Elena Altieri
Cikel filmov italijanskih režiserjev Rim leta 1944, takoj po koncu vojne. Prebivalci mesta se borijo za preživetje, dela ni. Revnemu Antoniu med lepljenjem plakatov, s katerim preživlja mlado družino, ukradejo kolo. S sinom se poda na iskanje, ki ju vodi skozi slikovito, a duhovno in materialno obubožano mesto, kjer lakota in revščina silita prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja. Majhni deček je tega dne priča očetovemu ponižanju, pa tudi tatvinam, prostituciji, črnemu trgu, korupciji, sprenevedanju in lažem, ki pestijo povojni Rim. Poleg častnega oskarja iz leta 1950 so kritiki enemu najvplivnejših del italijanskega neorealizma nekaj let po premieri dodelili naslov največjega filma vseh časov. Izvirni naslov: I LADRI DI BICICLETTE / Italijanski film, 1948 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, po romanu Luigija Bartolinija / Igrajo: Lamberto Maggiorani, Enzo Staiola, Lianella Carell, Elena Altieri
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Oči se nesramno zlekne na eno stran gugalnice. Modri orjak je pretežak, da bi se Brina in Binka lahko zagugali, zato z igrišča prikličeta vse prijatelje, da jima priskočijo na pomoč. Brini in Binki se pridružijo Klara, Kati, Smejko in Jana, a so vsi skupaj še zmeraj prelahki, da bi orjaškega modrina odgugali z gugalnice. Dokler se jim ne pridruži še mala Cofka …
Oči se nesramno zlekne na eno stran gugalnice. Modri orjak je pretežak, da bi se Brina in Binka lahko zagugali, zato z igrišča prikličeta vse prijatelje, da jima priskočijo na pomoč. Brini in Binki se pridružijo Klara, Kati, Smejko in Jana, a so vsi skupaj še zmeraj prelahki, da bi orjaškega modrina odgugali z gugalnice. Dokler se jim ne pridruži še mala Cofka …
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Bebejin boj za skrbništvo se nadaljuje, vendar je zaradi Eleninega vmešavanja zakon Richardsonovih na veliki preizkušnji. Mia se znajde v brezizhodnem položaju, zato je prisiljena Pearl povedati resnico. Izzy se zaradi božičnega fotografiranja in svoje umetniške instalacije v šoli spre z mamo, a se po drugi strani zbliža z Mio. Pearl in Trip sta vse več skupaj, Lexie in Brian pa se razideta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Bebejin boj za skrbništvo se nadaljuje, vendar je zaradi Eleninega vmešavanja zakon Richardsonovih na veliki preizkušnji. Mia se znajde v brezizhodnem položaju, zato je prisiljena Pearl povedati resnico. Izzy se zaradi božičnega fotografiranja in svoje umetniške instalacije v šoli spre z mamo, a se po drugi strani zbliža z Mio. Pearl in Trip sta vse več skupaj, Lexie in Brian pa se razideta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Zafrk je imel strica, starega morskega volka Sivobradca. Ta je zakopal zaklad, potem pa pozabil, kam je dal zemljevid. Ko ga Zafrk najde, si ne more kaj, da ne bi šel iskat zaklada. Toda zaklad je na otočku sredi krhkega koralnega grebena.
Zafrk je imel strica, starega morskega volka Sivobradca. Ta je zakopal zaklad, potem pa pozabil, kam je dal zemljevid. Ko ga Zafrk najde, si ne more kaj, da ne bi šel iskat zaklada. Toda zaklad je na otočku sredi krhkega koralnega grebena.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Živa praznuje rojstni dan in v razred prinese kolačke. Sošolci so zelo veseli in med odmorom planejo po njih. Vsi dobijo po enega, razen Luštija, ki si prilasti tri, zaradi česar Mali ostane brez svojega. Mali že ves dan ni nič jedel in se počuti izdanega. Žalosten in lačen zapusti šolo. Živa, ki se počuti krivo, kupi druge kolačke. Opraviči se Malemu, s katerim se pobotata in občudujeta sončni zahod.
Živa praznuje rojstni dan in v razred prinese kolačke. Sošolci so zelo veseli in med odmorom planejo po njih. Vsi dobijo po enega, razen Luštija, ki si prilasti tri, zaradi česar Mali ostane brez svojega. Mali že ves dan ni nič jedel in se počuti izdanega. Žalosten in lačen zapusti šolo. Živa, ki se počuti krivo, kupi druge kolačke. Opraviči se Malemu, s katerim se pobotata in občudujeta sončni zahod.
Violetta nekega večera v trgovini sreča Chesterja, ki nakupi polno vrečo prigrizkov in se skrajno sumljivo vede. Skrivaj mu sledi, nato pa mu v prepričanju, da se Chester na ta način sooča s smrtjo prijatelja, pomaga postaviti oltarček Mapplethorpovemu duhu in ga obložiti s prigrizki, ki jih je nakupil.
Violetta nekega večera v trgovini sreča Chesterja, ki nakupi polno vrečo prigrizkov in se skrajno sumljivo vede. Skrivaj mu sledi, nato pa mu v prepričanju, da se Chester na ta način sooča s smrtjo prijatelja, pomaga postaviti oltarček Mapplethorpovemu duhu in ga obložiti s prigrizki, ki jih je nakupil.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.
Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce
Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Biatlon spada med najbolj gledane športe olimpijskih iger. Tekme v Anterselvi so razprodane, ogromno obiskovalcev spremlja najboljše na svetu, tudi prek malih zaslonov, vzdušje pa je na prizorišču odlično, poročata radijska reporterja Uroš Volk in Tomaž Langerholz. Francozi so bili na uvodnih tekmah najboljši. Dobili so tri od štirih, dvakrat pa so bili srebrni. Zmagovalec sprinta Quentin Fillon Maillet je osvojil svojo sedmo olimpijsko medaljo, s čimer se je izenačil s francoskim rekorderjem Martinom Fourcadom. Volk pravi, da so francoski uspehi plod dolgoletnega sistematičnega dela, Francozi pa so v Annecyju zgradili sodobni biatlonski center, ki se je kmalu utrdil kot eno sidrišč tekem svetovnega pokala. Slovenski biatlon še čaka na presežek na teh olimpijskih igrah. Miha Dovžan je bil 20. na posamični tekmi, Jakov Fak pa 25. v sprintu. Srebrni iz Pjongčanga ni bil zadovoljen z razpletom, upa pa, da se bo forma dvignila do konca iger in da se bo uvrstil na tekmo s skupinskim startom, kjer bo morda lažje presenetil, saj gredo biatlonci štirikrat na strelišče, razmišlja Langerholz. Volk dodaja, da Faka nikoli ne smemo odpisati, saj je že večkrat pokazal, da je biatlonec za velike tekme. Volk in Langerholz pa sta optimistična glede prihodnosti slovenskega biatlona. Rezultati mlajših so spodbudni, nekaj obetavnih tekmovalcev se je že pridružilo članski konkurenci, med njimi tudi udeleženci teh iger, sicer pa dobitniki medalj z mladinskih svetovnih prvenstev Anton Vidmar, Lovro Planko, Lena Repinc in Manca Caserman. Uroš Volk in Tomaž Langerholz se o olimpijskem biatlonu pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Biatlon spada med najbolj gledane športe olimpijskih iger. Tekme v Anterselvi so razprodane, ogromno obiskovalcev spremlja najboljše na svetu, tudi prek malih zaslonov, vzdušje pa je na prizorišču odlično, poročata radijska reporterja Uroš Volk in Tomaž Langerholz. Francozi so bili na uvodnih tekmah najboljši. Dobili so tri od štirih, dvakrat pa so bili srebrni. Zmagovalec sprinta Quentin Fillon Maillet je osvojil svojo sedmo olimpijsko medaljo, s čimer se je izenačil s francoskim rekorderjem Martinom Fourcadom. Volk pravi, da so francoski uspehi plod dolgoletnega sistematičnega dela, Francozi pa so v Annecyju zgradili sodobni biatlonski center, ki se je kmalu utrdil kot eno sidrišč tekem svetovnega pokala. Slovenski biatlon še čaka na presežek na teh olimpijskih igrah. Miha Dovžan je bil 20. na posamični tekmi, Jakov Fak pa 25. v sprintu. Srebrni iz Pjongčanga ni bil zadovoljen z razpletom, upa pa, da se bo forma dvignila do konca iger in da se bo uvrstil na tekmo s skupinskim startom, kjer bo morda lažje presenetil, saj gredo biatlonci štirikrat na strelišče, razmišlja Langerholz. Volk dodaja, da Faka nikoli ne smemo odpisati, saj je že večkrat pokazal, da je biatlonec za velike tekme. Volk in Langerholz pa sta optimistična glede prihodnosti slovenskega biatlona. Rezultati mlajših so spodbudni, nekaj obetavnih tekmovalcev se je že pridružilo članski konkurenci, med njimi tudi udeleženci teh iger, sicer pa dobitniki medalj z mladinskih svetovnih prvenstev Anton Vidmar, Lovro Planko, Lena Repinc in Manca Caserman. Uroš Volk in Tomaž Langerholz se o olimpijskem biatlonu pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.
Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.