Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cikel filmov Jamesa Ivoryja: Brezčasna klasika o ljubezni in družbenih razredih, posneta po očarljivem romanu E. M. Forsterja Lucy Honeychurch, mlada in lepo vzgojena Angležinja, prvič odpotuje v Italijo s svojo sestrično in spremljevalko Charlotte Bartlett, ki na svet gleda skozi stroge viktorijanske oči. V hotelu v Firencah srečata Georgea Emersona, mladeniča dobrega srca, in njegovega liberalnega očeta. Emersonova veljata za škandalozna med uglednimi hotelskimi gosti. Med Lucy in Georgeem preskoči iskra, zaradi česar Charlotte hitro odpelje Lucy nazaj v Anglijo. Tam se Lucy zaroči z uglajenim, a hladnim Cecilom Vysem, ki ga družina vidi kot idealnega ženina. Lucy hlini srečo, vendar se razkrije njen nemir, ko se v njeni bližini spet pojavi George. Ko se z njim prvič poljubi, Lucy spozna pravo ljubezen in je prisiljena razdreti zaroko ter se spopasti z družbenim škandalom. Izvirni naslov: A ROOM WITH A VIEW / Britansko-ameriški film, 1985 / Režija: James Ivory / Scenarij: Ruth Prawer Jhabvala, po romanu Soba z razgledom E. M. Forsterja / Igrajo: Helena Bonham Carter, Maggie Smith, Julian Sands, Daniel Day Lewis, Judi Dench, Denholm Elliott
Cikel filmov Jamesa Ivoryja: Brezčasna klasika o ljubezni in družbenih razredih, posneta po očarljivem romanu E. M. Forsterja Lucy Honeychurch, mlada in lepo vzgojena Angležinja, prvič odpotuje v Italijo s svojo sestrično in spremljevalko Charlotte Bartlett, ki na svet gleda skozi stroge viktorijanske oči. V hotelu v Firencah srečata Georgea Emersona, mladeniča dobrega srca, in njegovega liberalnega očeta. Emersonova veljata za škandalozna med uglednimi hotelskimi gosti. Med Lucy in Georgeem preskoči iskra, zaradi česar Charlotte hitro odpelje Lucy nazaj v Anglijo. Tam se Lucy zaroči z uglajenim, a hladnim Cecilom Vysem, ki ga družina vidi kot idealnega ženina. Lucy hlini srečo, vendar se razkrije njen nemir, ko se v njeni bližini spet pojavi George. Ko se z njim prvič poljubi, Lucy spozna pravo ljubezen in je prisiljena razdreti zaroko ter se spopasti z družbenim škandalom. Izvirni naslov: A ROOM WITH A VIEW / Britansko-ameriški film, 1985 / Režija: James Ivory / Scenarij: Ruth Prawer Jhabvala, po romanu Soba z razgledom E. M. Forsterja / Igrajo: Helena Bonham Carter, Maggie Smith, Julian Sands, Daniel Day Lewis, Judi Dench, Denholm Elliott
Ribiška barka v pristanišče pošlje obupan klic na pomoč. S krova je na odprtem morju izginila Maisie Morgan. Bila je hudo bolna in je v svojem čevlju pustila poslovilno pismo. Ko se Humphrey in Esther poglobita v primer, začnejo na dan prihajati nelogičnosti in družinske skrivnosti. Margo znova naveže stike z bivšim možem Jaimejem, ki je bil Maisiejin brat. Socialna delavka pride na ogled Humphreyjeve in Marthine barke. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Ribiška barka v pristanišče pošlje obupan klic na pomoč. S krova je na odprtem morju izginila Maisie Morgan. Bila je hudo bolna in je v svojem čevlju pustila poslovilno pismo. Ko se Humphrey in Esther poglobita v primer, začnejo na dan prihajati nelogičnosti in družinske skrivnosti. Margo znova naveže stike z bivšim možem Jaimejem, ki je bil Maisiejin brat. Socialna delavka pride na ogled Humphreyjeve in Marthine barke. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Inšpektor Goodman in narednica Williams preiskujeta izginotje očeta Michaela, duhovnika in učitelja v deškem internatu Sv. Barnabas. Ravnateljica od njiju zahteva popolno diskretnost, saj se boji, da bi škandal škodoval ugledu šole. Marthi so vandali vlomili v lokal in pustili razdejanje. Humphrey preiskavo prepusti Kelbyju, ki se dela loti zelo temeljito, vendar ga Martha kmalu odslovi. Richard pomaga Anne pri selitvi iz hiše na barko. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Inšpektor Goodman in narednica Williams preiskujeta izginotje očeta Michaela, duhovnika in učitelja v deškem internatu Sv. Barnabas. Ravnateljica od njiju zahteva popolno diskretnost, saj se boji, da bi škandal škodoval ugledu šole. Marthi so vandali vlomili v lokal in pustili razdejanje. Humphrey preiskavo prepusti Kelbyju, ki se dela loti zelo temeljito, vendar ga Martha kmalu odslovi. Richard pomaga Anne pri selitvi iz hiše na barko. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Levijeve sanje se razblinijo, ko zlato, s katerim je nameraval izplačati svoja polbrata, konča na dnu morja. Iz New Yorka pride njegov brat Louis in prevzame nadzor nad podjetjem. Da bi svoji družini omogočil preživetje, se Jacob Davis pridruži vojakom v državljanski vojni. Njegova žena Annie se kmalu zatem odpravi v San Francisco, da bi poiskala poslovnega partnerja za izdelavo moževih hlač, ravno v času, ko Levijev prijatelj Jude William pade pod streli neznanega napadalca. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Levijeve sanje se razblinijo, ko zlato, s katerim je nameraval izplačati svoja polbrata, konča na dnu morja. Iz New Yorka pride njegov brat Louis in prevzame nadzor nad podjetjem. Da bi svoji družini omogočil preživetje, se Jacob Davis pridruži vojakom v državljanski vojni. Njegova žena Annie se kmalu zatem odpravi v San Francisco, da bi poiskala poslovnega partnerja za izdelavo moževih hlač, ravno v času, ko Levijev prijatelj Jude William pade pod streli neznanega napadalca. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.
Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Zaradi izbruha ognjenika v sosednji dolini se družina sladkih krompirodonov preseli v Deželo lave, kar pa močno vznejevolji njihove slane bratrance krompirodone.
Zaradi izbruha ognjenika v sosednji dolini se družina sladkih krompirodonov preseli v Deželo lave, kar pa močno vznejevolji njihove slane bratrance krompirodone.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 4. del: Voda Naše preživetje je odvisno od vode, a svetovne zaloge se hitro krčijo. Voda je že nadomestila nafto kot najpogostejši vzrok spopadov po svetu. Ali nam tehnologija lahko zagotovi dovolj pitne vode tudi v prihodnosti? Zaradi naraščajočih potreb in podnebnih sprememb voda postaja tudi vprašanje državne varnosti. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 4. del: Voda Naše preživetje je odvisno od vode, a svetovne zaloge se hitro krčijo. Voda je že nadomestila nafto kot najpogostejši vzrok spopadov po svetu. Ali nam tehnologija lahko zagotovi dovolj pitne vode tudi v prihodnosti? Zaradi naraščajočih potreb in podnebnih sprememb voda postaja tudi vprašanje državne varnosti. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Jon in Bitzer igrata namizni tenis in ko mora Jon rešiti žogico z vrha kupa krame, ga čaka nenavadna pot navzdol.
Jon in Bitzer igrata namizni tenis in ko mora Jon rešiti žogico z vrha kupa krame, ga čaka nenavadna pot navzdol.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Zakaj je mama žaba odklonila ježevo povabilo? Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Zakaj je mama žaba odklonila ježevo povabilo? Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu
Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu
Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.
Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.
Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Nekateri z leti pobledijo, drugi zasijejo. Glasbeniku in pisatelju Zoranu Predinu in njegovi ženi Barbari Lapajne Predin, nekoč igralki, danes predavateljici komunikacijskih veščin in družinski mediatorki, bi bilo težko reči, da sta se z leti umirila. Kaj nas ohranja žive, radovedne in pogumne — ne glede na leta? Kaj pomeni biti mlad v duhu in kdaj pravzaprav začnemo starati? O tem se v studiu pogovarjamo z zakoncema Predin. Na terenu pa spoznamo skupino Habibi babi — šest babic, ki plešejo trebušni ples in prisegajo na drznost, ter Franja Potočnika iz Mojstrane, ki je na Triglav stopil že več kot tisoč krat in pri skoraj enaindevetdesetih še zdaleč ni rekel zadnje besede. V novi oddaji Ah, ta leta!
Nekateri z leti pobledijo, drugi zasijejo. Glasbeniku in pisatelju Zoranu Predinu in njegovi ženi Barbari Lapajne Predin, nekoč igralki, danes predavateljici komunikacijskih veščin in družinski mediatorki, bi bilo težko reči, da sta se z leti umirila. Kaj nas ohranja žive, radovedne in pogumne — ne glede na leta? Kaj pomeni biti mlad v duhu in kdaj pravzaprav začnemo starati? O tem se v studiu pogovarjamo z zakoncema Predin. Na terenu pa spoznamo skupino Habibi babi — šest babic, ki plešejo trebušni ples in prisegajo na drznost, ter Franja Potočnika iz Mojstrane, ki je na Triglav stopil že več kot tisoč krat in pri skoraj enaindevetdesetih še zdaleč ni rekel zadnje besede. V novi oddaji Ah, ta leta!
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.
Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.