Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Risanka je posneta po priljubljeni knjigi, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler. Mišji razbojnik govori o požrešni miši, ki ji dišijo pecivo, piškoti in vse sladkarije. Jaha po cesti, išče slaščice in ropa mimoidoče, dokler ga njegova sladkosnednost ne spravi v težave. »Predaj mi pogače in puding. Predaj mi kolače, biskvit. Sem mišji razbojnik na cesti, neznanski je moj apetit.« To je vznemirljiva zgodba o razbojniku in ruladah, ki bo navdušila vso družino. Risanko so ustvarili Magic Light Pictures, producenti, ki so odgovorni za priljubljene in uspešne risanke Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli, Palčič in Odvratne rime Roalda Dahla.
Risanka je posneta po priljubljeni knjigi, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler. Mišji razbojnik govori o požrešni miši, ki ji dišijo pecivo, piškoti in vse sladkarije. Jaha po cesti, išče slaščice in ropa mimoidoče, dokler ga njegova sladkosnednost ne spravi v težave. »Predaj mi pogače in puding. Predaj mi kolače, biskvit. Sem mišji razbojnik na cesti, neznanski je moj apetit.« To je vznemirljiva zgodba o razbojniku in ruladah, ki bo navdušila vso družino. Risanko so ustvarili Magic Light Pictures, producenti, ki so odgovorni za priljubljene in uspešne risanke Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli, Palčič in Odvratne rime Roalda Dahla.
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti. Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Vlado Novak, Boris Cavazza, Zala Djurić, ...
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti. Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Vlado Novak, Boris Cavazza, Zala Djurić, ...
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
Komedija. Cathy od malih nog sanja, da bi vodila svojo restavracijo. Letos bo kuharska mojstrica Cathy končno uresničila svoje življenjske sanje. Vendar pa nič ne gre po načrtu. Soočena s hudimi finančnimi težavami nejevoljno sprejme delo v zavetišču za mladoletne migrante. Čeprav ji nova služba ni všeč, pa Cathyno znanje in strast do kuhe začenjata spreminjati življenje otrok. Toda tudi oni je lahko marsičesa naučijo. KITCHEN BRIGADE / FRA / 2022 Režija: Louis-Julien Petit / Scenarij: Louis-Julien Petit, Liza Benguigui, Sophie Bensadoun / Igrajo: Audrey Lamy, François Cluzet, Fatoumata Kaba, Yannick Kalombo, Adèle Galloy, Adolpha Van, Jeremy Charvet, Chantal Neuwirth, Chloé Astor …
Komedija. Cathy od malih nog sanja, da bi vodila svojo restavracijo. Letos bo kuharska mojstrica Cathy končno uresničila svoje življenjske sanje. Vendar pa nič ne gre po načrtu. Soočena s hudimi finančnimi težavami nejevoljno sprejme delo v zavetišču za mladoletne migrante. Čeprav ji nova služba ni všeč, pa Cathyno znanje in strast do kuhe začenjata spreminjati življenje otrok. Toda tudi oni je lahko marsičesa naučijo. KITCHEN BRIGADE / FRA / 2022 Režija: Louis-Julien Petit / Scenarij: Louis-Julien Petit, Liza Benguigui, Sophie Bensadoun / Igrajo: Audrey Lamy, François Cluzet, Fatoumata Kaba, Yannick Kalombo, Adèle Galloy, Adolpha Van, Jeremy Charvet, Chantal Neuwirth, Chloé Astor …
Med vršaci živi strašni zmaj. V dolini pod visoko goro se ljudje trudijo, da bi pregnali gorskega zmaja. Nekega dne deklica Mimi najde zmajevega mladička. Malček je izgubljen in prestrašen. Kako je prišel sem? Kaj če ga pride iskat njegova mama? Mimi mora zbrati pogum, da bo pomagala malemu zmajčku najti pot domov. Krasna zgodba o prijateljstvu, pogumu in pustolovščini, ki jo lahko delite z vso družino.
Med vršaci živi strašni zmaj. V dolini pod visoko goro se ljudje trudijo, da bi pregnali gorskega zmaja. Nekega dne deklica Mimi najde zmajevega mladička. Malček je izgubljen in prestrašen. Kako je prišel sem? Kaj če ga pride iskat njegova mama? Mimi mora zbrati pogum, da bo pomagala malemu zmajčku najti pot domov. Krasna zgodba o prijateljstvu, pogumu in pustolovščini, ki jo lahko delite z vso družino.
Tina odlično poje in bi rada postala pevka. Zato pusti študij in se vrne domov, v manjše slovensko mesto. Mama želi, da bi hči vztrajala pri študiju, v njeno pevsko kariero ne verjame in spor s starši je neizbežen. Po srečanju z Matjažem, dobrim prijateljem iz otroških let, se Tina preseli k njemu. Izkaže pa se, da jo ima Matjaž rad bolj kot mu je ona ljubezen sposobna vračati. Tina daje prednost pevski karieri. Cena za uspešno kariero pa je visoka, kajti različni »glasbeni managerji« od nje zahtevajo preveč. Ker noče sprejeti njihovih pravil, zaide v dolgove. Uspeh in problemi na negotovi poti slave jo odtujijo staršem in Matjažu. Ko Matjaž odide delat v tujino, se Tina znajde pred pomembno življenjsko odločitvijo... Film režiserja Metoda Pevca, ki je pri scenariju sodeloval s pisateljem in scenaristom Ferijem Lainščkom, je univerzalna zgodba o ceni uspeha, obenem pa privlačen film, ki nas zaziba v nostalgične note znanih slovenskih popevk.
Tina odlično poje in bi rada postala pevka. Zato pusti študij in se vrne domov, v manjše slovensko mesto. Mama želi, da bi hči vztrajala pri študiju, v njeno pevsko kariero ne verjame in spor s starši je neizbežen. Po srečanju z Matjažem, dobrim prijateljem iz otroških let, se Tina preseli k njemu. Izkaže pa se, da jo ima Matjaž rad bolj kot mu je ona ljubezen sposobna vračati. Tina daje prednost pevski karieri. Cena za uspešno kariero pa je visoka, kajti različni »glasbeni managerji« od nje zahtevajo preveč. Ker noče sprejeti njihovih pravil, zaide v dolgove. Uspeh in problemi na negotovi poti slave jo odtujijo staršem in Matjažu. Ko Matjaž odide delat v tujino, se Tina znajde pred pomembno življenjsko odločitvijo... Film režiserja Metoda Pevca, ki je pri scenariju sodeloval s pisateljem in scenaristom Ferijem Lainščkom, je univerzalna zgodba o ceni uspeha, obenem pa privlačen film, ki nas zaziba v nostalgične note znanih slovenskih popevk.
Jon ugotovi, da bo kmet čisto sam preživel božič. Živali vso noč krasijo hišo, da bi se kmet prebudil v najbolj čarobno božično jutro, kar jih je kdaj doživel.
Jon ugotovi, da bo kmet čisto sam preživel božič. Živali vso noč krasijo hišo, da bi se kmet prebudil v najbolj čarobno božično jutro, kar jih je kdaj doživel.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Srce parajoča in neizmerno ganljiva zgodba o iskanju izgubljenih korenin. Saroo je petletnik, ki odrašča v izjemno revni, a ljubeči družini. Mati za zaslužek prenaša težko kamenje v bližnjem kamnolomu, mali Saroo in njegov starejši brat Guddu pa ji s priložnostnimi deli in drobnimi tatvinami pomagata služiti kruh. Nekega večera Saroo brata prepriča, da ga ta vzame s seboj na delo v nočni izmeni, vendar že med vožnjo zaspi. Brat ga pusti spati na peronu in mali Saroo se po pomoti vkrca na vlak, ki ga brez postankov odpelje vse do Kalkute. Izgubljen sredi velemesta, premlad, da bi se identificiral ali sam poiskal pot domov, dva meseca preživi na ulici in po številnih nesrečnih pripetljajih pristane v sirotišnici. Sreča se mu nasmehne, ko ga posvoji par iz Avstralije. Nekoliko s težkim srcem, vendar hvaležen za priložnost boljšega življenja, deček zapusti rodno Indijo. A kljub srečnemu odraščanju ne more pozabiti prave družine. Da bi jo našel, se mnogo let pozneje odpravi po sledeh svoje preteklosti. Originalni naslov: LION Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Garth Davis Scenarij: Luke Davies po romanu Sarooja Brierleya Igrajo: Dev Patel, Nicole Kidman, David Wenham, Sunny Pawar
Srce parajoča in neizmerno ganljiva zgodba o iskanju izgubljenih korenin. Saroo je petletnik, ki odrašča v izjemno revni, a ljubeči družini. Mati za zaslužek prenaša težko kamenje v bližnjem kamnolomu, mali Saroo in njegov starejši brat Guddu pa ji s priložnostnimi deli in drobnimi tatvinami pomagata služiti kruh. Nekega večera Saroo brata prepriča, da ga ta vzame s seboj na delo v nočni izmeni, vendar že med vožnjo zaspi. Brat ga pusti spati na peronu in mali Saroo se po pomoti vkrca na vlak, ki ga brez postankov odpelje vse do Kalkute. Izgubljen sredi velemesta, premlad, da bi se identificiral ali sam poiskal pot domov, dva meseca preživi na ulici in po številnih nesrečnih pripetljajih pristane v sirotišnici. Sreča se mu nasmehne, ko ga posvoji par iz Avstralije. Nekoliko s težkim srcem, vendar hvaležen za priložnost boljšega življenja, deček zapusti rodno Indijo. A kljub srečnemu odraščanju ne more pozabiti prave družine. Da bi jo našel, se mnogo let pozneje odpravi po sledeh svoje preteklosti. Originalni naslov: LION Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Garth Davis Scenarij: Luke Davies po romanu Sarooja Brierleya Igrajo: Dev Patel, Nicole Kidman, David Wenham, Sunny Pawar
Državno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki sovpada s 35-letnico plebiscita, je scenaristka in režiserka Neda R. Bric zasnovala z geslom »O jelki, ki je zrasla v violino.« V odročni vasici Čadrg, visoko nad Tolminom, so februarja 2023 pri obnovi kalov za napajanje živine odkrili v mulj potopljen lesen hlod. Analiza lesa je pokazala, da gre za več kot 6500 let staro jelko. Zavod Triglavski narodni park je odkritje označil za čudež, saj je bil les še vedno zdrav in primeren za predelavo. Domačina, brata Jani in Samo Kutin, sta les strokovno posušila in iz njega dala narediti glasbila. Tako se začne neverjetna zgodba o violini iz jelke, ki je visoko v hribih rasla 4536 let pred našim štetjem. Skoraj zagotovo gre za glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu. Zgodba »o jelki, ki je zrasla v violino,« bo rdeča nit slavnostnega večera. Skoznjo bodo ustvarjalci spregovorili predvsem o Sloveniji, zeleni deželi z naravnim bogastvom skoraj brez primere. Slovenija je z 1.193.284 hektarji gozdov oziroma 58,9 odstotka površine tretja najbolj gozdnata država v Evropi, les pa je nedvomno njena izjemna naravna danost, ki ponuja številne priložnosti. Na proslavi bodo sodelovali vrhunski umetniki: glasbeniki, plesalci in filmski ustvarjalci. Brata Kutin, ki sta jelko odkrila in sta lastnika njenega dragocenega lesa ter sta tudi vodilna glasbenika v zasedbi skupine Bakalina Velika, 15-članski ansambel skupine MN Dance Company z duom Silence. Ob dokumentarno-umetniških videih bomo lahko spoznali zgodbo slovenskega lesa »jelke, ki je zrasla v violino,« Na oder bo prišla zvezda večera – violina – v rokah izjemne slovenske violinistke, ki se bo posebej za to priložnost vrnila iz tujine: Lane Trotovšek. Izjemen zvok violine iz najstarejšega lesa nas bo skupaj z orkestrom Slovenske filharmonije popeljal v veliki finale večera. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob. Neposredni prenos državne proslave iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma lahko spremljate 23. decembra ob 20. uri, na 1. sporedu Televizije Slovenija.
Državno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki sovpada s 35-letnico plebiscita, je scenaristka in režiserka Neda R. Bric zasnovala z geslom »O jelki, ki je zrasla v violino.« V odročni vasici Čadrg, visoko nad Tolminom, so februarja 2023 pri obnovi kalov za napajanje živine odkrili v mulj potopljen lesen hlod. Analiza lesa je pokazala, da gre za več kot 6500 let staro jelko. Zavod Triglavski narodni park je odkritje označil za čudež, saj je bil les še vedno zdrav in primeren za predelavo. Domačina, brata Jani in Samo Kutin, sta les strokovno posušila in iz njega dala narediti glasbila. Tako se začne neverjetna zgodba o violini iz jelke, ki je visoko v hribih rasla 4536 let pred našim štetjem. Skoraj zagotovo gre za glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu. Zgodba »o jelki, ki je zrasla v violino,« bo rdeča nit slavnostnega večera. Skoznjo bodo ustvarjalci spregovorili predvsem o Sloveniji, zeleni deželi z naravnim bogastvom skoraj brez primere. Slovenija je z 1.193.284 hektarji gozdov oziroma 58,9 odstotka površine tretja najbolj gozdnata država v Evropi, les pa je nedvomno njena izjemna naravna danost, ki ponuja številne priložnosti. Na proslavi bodo sodelovali vrhunski umetniki: glasbeniki, plesalci in filmski ustvarjalci. Brata Kutin, ki sta jelko odkrila in sta lastnika njenega dragocenega lesa ter sta tudi vodilna glasbenika v zasedbi skupine Bakalina Velika, 15-članski ansambel skupine MN Dance Company z duom Silence. Ob dokumentarno-umetniških videih bomo lahko spoznali zgodbo slovenskega lesa »jelke, ki je zrasla v violino,« Na oder bo prišla zvezda večera – violina – v rokah izjemne slovenske violinistke, ki se bo posebej za to priložnost vrnila iz tujine: Lane Trotovšek. Izjemen zvok violine iz najstarejšega lesa nas bo skupaj z orkestrom Slovenske filharmonije popeljal v veliki finale večera. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob. Neposredni prenos državne proslave iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma lahko spremljate 23. decembra ob 20. uri, na 1. sporedu Televizije Slovenija.
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Kako smo živeli? Kako smo se vpenjali v svet? Kako smo sobivali? To so tri glavna vprašanja, ki smo si jih zastavili v terenskem in studijskem pregledu leta 2025. Božičnica, pokojninska reforma, umetna inteligenca, dolgotrajna oskrba … S številnimi gosti bomo pokomentirali dogodke leta, preleteli bomo najodmevnejše objave na družbenih omrežjih. Nekaj sogovornikov se je zapeljalo z nami z vlakom, obiskali pa smo tudi Peršmanovo domačijo. Zaradi mednarodnega dogajanja je za nami zelo nepredvidljivo leto, ki je bilo doma tudi močno predvolilno obarvano – na vsakem koraku, ob vsakem kliku in v vsakem žepu. Oddajo bosta vodila Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Kako smo živeli? Kako smo se vpenjali v svet? Kako smo sobivali? To so tri glavna vprašanja, ki smo si jih zastavili v terenskem in studijskem pregledu leta 2025. Božičnica, pokojninska reforma, umetna inteligenca, dolgotrajna oskrba … S številnimi gosti bomo pokomentirali dogodke leta, preleteli bomo najodmevnejše objave na družbenih omrežjih. Nekaj sogovornikov se je zapeljalo z nami z vlakom, obiskali pa smo tudi Peršmanovo domačijo. Zaradi mednarodnega dogajanja je za nami zelo nepredvidljivo leto, ki je bilo doma tudi močno predvolilno obarvano – na vsakem koraku, ob vsakem kliku in v vsakem žepu. Oddajo bosta vodila Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Silvestrovo je. Reaktivčki se navdušeni odpravljajo v London. Tam bodo novo leto pričakali ob zvokih Big Bena, zvona v zvoniku ob parlamentu. V bližini pa je tudi Zafrk, ki bi rad zaspal. Zvonjenje ga tako moti, da robotkom ukaže, naj se zvona znebijo.
Silvestrovo je. Reaktivčki se navdušeni odpravljajo v London. Tam bodo novo leto pričakali ob zvokih Big Bena, zvona v zvoniku ob parlamentu. V bližini pa je tudi Zafrk, ki bi rad zaspal. Zvonjenje ga tako moti, da robotkom ukaže, naj se zvona znebijo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dva muzifanta, Čarli in dedek Zvonko, se odpravita iskat najbolj muzifantastično božično smrečico na svetu. Ampak drevesa v zasneženem gozdu niso več na voljo ... Dedek Zvonko se navzame prazničnega duha, ko prepeva iskrive interpretacije božičnih pesmi, Čarli pa spoznava božične običaje drugih prebivalcev gozda. Nazadnje ju preseneti še njun sosed, gospod Zmedved, božični večer praznujejo skupaj in se gostijo z najljubšo jedjo dedka Zvonka.
Dva muzifanta, Čarli in dedek Zvonko, se odpravita iskat najbolj muzifantastično božično smrečico na svetu. Ampak drevesa v zasneženem gozdu niso več na voljo ... Dedek Zvonko se navzame prazničnega duha, ko prepeva iskrive interpretacije božičnih pesmi, Čarli pa spoznava božične običaje drugih prebivalcev gozda. Nazadnje ju preseneti še njun sosed, gospod Zmedved, božični večer praznujejo skupaj in se gostijo z najljubšo jedjo dedka Zvonka.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Tokratni Japajade šov je finalna in hkrati zadnja oddaja, v njej bo razglašena naj kmetica leta.Za prestižni naziv se bosta pomerili Jasna Kalan in Simona Anžlovar. Finalni večer bo obarvan tudi z veliko odlične glasbe. Za nepozabno vzdušje bodo poskrbeli Fehtarji, Kvatropirci, Čuki, Darja Gajšek, Ansambel Naval, Maraaya, Alfi Nipič, Ansambel Unikat, Il Divji, Gadi, Poskočni, Mladi Asi ter Orkester zasebnih učiteljev diatonične harmonike Slovenije. Veliki finale bo v znamenju podeželja, glasbe in iskrenih zgodb. Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Tokratni Japajade šov je finalna in hkrati zadnja oddaja, v njej bo razglašena naj kmetica leta.Za prestižni naziv se bosta pomerili Jasna Kalan in Simona Anžlovar. Finalni večer bo obarvan tudi z veliko odlične glasbe. Za nepozabno vzdušje bodo poskrbeli Fehtarji, Kvatropirci, Čuki, Darja Gajšek, Ansambel Naval, Maraaya, Alfi Nipič, Ansambel Unikat, Il Divji, Gadi, Poskočni, Mladi Asi ter Orkester zasebnih učiteljev diatonične harmonike Slovenije. Veliki finale bo v znamenju podeželja, glasbe in iskrenih zgodb. Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
V Polžkovi ulici že diši po praznikih … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
V Polžkovi ulici že diši po praznikih … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tik pred božičem gresta Sara in Raček v mesto kupovat lučke za smrečico. Toda Sari niso nobene všeč. Ene so premajhne, druge preglasne, tretje se ne svetijo … Z Račkom žalostna odideta domov in Sara začne premišljevati, kaj bi. Potem pa težavo reši Hrošč, ki ji pokaže prečudovite cvetne lučke.
Tik pred božičem gresta Sara in Raček v mesto kupovat lučke za smrečico. Toda Sari niso nobene všeč. Ene so premajhne, druge preglasne, tretje se ne svetijo … Z Račkom žalostna odideta domov in Sara začne premišljevati, kaj bi. Potem pa težavo reši Hrošč, ki ji pokaže prečudovite cvetne lučke.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V božični epizodi serije bo Donal Skehan prikazal nekaj idej za poslastice na praznični mizi. Pripravil bo glazirane štruce, kuhan jabolčnik, glazirano šunko z viskijem in slivovo marmelado, pastinak s pršutom, rulado z zeleno ter začinjen kolač s hruškami, karamelo, rumom in javorovim sirupom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danes
Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danes
Borček in Klemen sta se zapletla. V pogovor in v nit, saj pleteta … Kaj sploh pleteta? Predvsem toplo prijateljstvo … In če ob tem prebereta še Čebelico, je dan popoln. V svojo družbo sta povabila deklico Marino in dobre može, ki nas obiskujejo meseca decembra. Morda kdo ve, kje so doma?
Borček in Klemen sta se zapletla. V pogovor in v nit, saj pleteta … Kaj sploh pleteta? Predvsem toplo prijateljstvo … In če ob tem prebereta še Čebelico, je dan popoln. V svojo družbo sta povabila deklico Marino in dobre može, ki nas obiskujejo meseca decembra. Morda kdo ve, kje so doma?
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Tradicionalni božični sejem decembra v Nürnberg privabi več kot dva milijona ljudi. Kramarji stojnice na Glavnem trgu postavljajo že 400 let. Družina Lößel ima v najemu eno najbolj obiskanih stojnic, na kateri prodaja izvirne nürnberške pečenice. Peter Lößel jih izdeluje sam po skrivni recepturi. V družini Lößel jih pripravljajo na različne načine, v adventnem času pa babica Elli z vnukom Ludvikom peče tudi omamno dišeče medenjake z mandlji.
Klasika iz žanra screwball s Caryjem Grantom in Rosalind Russel Hildy Johnson, briljantna in neodvisna novinarka, se odloči zapustiti svet tiskanih medijev in se poročiti z zavarovalniškim agentom Bruceom Baldwinom. Vest o njeni predčasni upokojitvi vznemiri njenega bivšega moža, urednika Walterja Burnsa, ki jo obupano poskuša zadržati pri časopisu tako zaradi njenega novinarskega talenta kot zaradi ljubezni, ki jo čuti do nje. Walter jo zvabi nazaj v redakcijo z zgodbo o obsojenem morilcu, ki čaka na usmrtitev. Hildy se znova prepusti vrtincu medijskega poročanja in iskanja resnice. Izkaže se, da stara ljubezen še zdaleč ni ugasnila. Film velja za enega od najboljših primerov tako imenovane screwball komedije, ikoničnega filmskega žanra, ki kljub svoji starosti še danes preseneča in vznemirja s hitrim tempom, bliskovitimi dialogi in posebnimi ženskimi vlogami. Tako imenovane "screwball ladies" so bile med najbolj bistroumnimi, jezikovno spretnimi in emancipiranimi ženskimi liki, kar jih je ustvaril film. Izvirni naslov: HIS GIRL FRIDAY / Ameriški film, 1940 / Režija: Howard Hawks / Scenarij: Charles Lederer po drami The Front Page Bena Hechta in Charlesa MacArthurja / Igrajo: Rosalind Russell, Cary Grant, Ralph Bellamy, Gene Lockhart
Klasika iz žanra screwball s Caryjem Grantom in Rosalind Russel Hildy Johnson, briljantna in neodvisna novinarka, se odloči zapustiti svet tiskanih medijev in se poročiti z zavarovalniškim agentom Bruceom Baldwinom. Vest o njeni predčasni upokojitvi vznemiri njenega bivšega moža, urednika Walterja Burnsa, ki jo obupano poskuša zadržati pri časopisu tako zaradi njenega novinarskega talenta kot zaradi ljubezni, ki jo čuti do nje. Walter jo zvabi nazaj v redakcijo z zgodbo o obsojenem morilcu, ki čaka na usmrtitev. Hildy se znova prepusti vrtincu medijskega poročanja in iskanja resnice. Izkaže se, da stara ljubezen še zdaleč ni ugasnila. Film velja za enega od najboljših primerov tako imenovane screwball komedije, ikoničnega filmskega žanra, ki kljub svoji starosti še danes preseneča in vznemirja s hitrim tempom, bliskovitimi dialogi in posebnimi ženskimi vlogami. Tako imenovane "screwball ladies" so bile med najbolj bistroumnimi, jezikovno spretnimi in emancipiranimi ženskimi liki, kar jih je ustvaril film. Izvirni naslov: HIS GIRL FRIDAY / Ameriški film, 1940 / Režija: Howard Hawks / Scenarij: Charles Lederer po drami The Front Page Bena Hechta in Charlesa MacArthurja / Igrajo: Rosalind Russell, Cary Grant, Ralph Bellamy, Gene Lockhart
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Slovenija z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamuje spomin na objavo rezultatov plebiscita, kjer je velika večina volivcev podprla pot v samostojnost. Nedvomno je naša država precej drugačna kot pred 35-imi leti, a po besedah člana takratnega predsedstva Dušana Pluta bo vnovič potrebovala soglasje o nekaterih ključnih izzivih. Druge teme: - Ameriške sile napadle nigerijske pripadnike Islamske države - Evropska unija vse bolj opušča vodilno vlogo pri okoljskih ukrepih - Med prazniki opažajo več daljših potovanj v tople kraje
Slovenija z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamuje spomin na objavo rezultatov plebiscita, kjer je velika večina volivcev podprla pot v samostojnost. Nedvomno je naša država precej drugačna kot pred 35-imi leti, a po besedah člana takratnega predsedstva Dušana Pluta bo vnovič potrebovala soglasje o nekaterih ključnih izzivih. Druge teme: - Ameriške sile napadle nigerijske pripadnike Islamske države - Evropska unija vse bolj opušča vodilno vlogo pri okoljskih ukrepih - Med prazniki opažajo več daljših potovanj v tople kraje
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V komentarju iztekajočega se tedna prevprašujemo uspehe aktualne oblasti pri uresničevanju predvolilnih obljub, med katerimi je bila - v kontrast njej predhodni vladi - jasna zaveza o podpori socialno najšibkejšim. Ob tem si na podlagi najmanj enega nedavnega primera izrazitega nespoštovanja te obljube tik pred vstopom v novo leto zastavljamo retorično vprašanje: kam plujemo?
V komentarju iztekajočega se tedna prevprašujemo uspehe aktualne oblasti pri uresničevanju predvolilnih obljub, med katerimi je bila - v kontrast njej predhodni vladi - jasna zaveza o podpori socialno najšibkejšim. Ob tem si na podlagi najmanj enega nedavnega primera izrazitega nespoštovanja te obljube tik pred vstopom v novo leto zastavljamo retorično vprašanje: kam plujemo?
Praznična oddaja Dobro jutro ob Dnevu samostojnosti in enotnosti združuje razmislek o enem ključnih zgodovinskih trenutkov Slovenije in praznično vzdušje ob koncu leta. Novinarka in urednica Informativnega programa TV Slovenija Tanja Starič obuja spomine na čas plebiscita. Razmišljamo tudi o slovenskih simbolih, ki nas povezujejo, praznični del oddaje pa dopolnjuje preobrazba simpatične Klare - ponujamo ideje za praznično ličenje in slavnostno frizuro. Za kuharske navdušence tudi ta petek predstavljamo odlične recepte, tokrat pripravljamo »štefani« pečenko in krompirjeve rožice. Vabljeni v našo družbo, oddajo vodi Ljubica Mlinar Pešec!
Praznična oddaja Dobro jutro ob Dnevu samostojnosti in enotnosti združuje razmislek o enem ključnih zgodovinskih trenutkov Slovenije in praznično vzdušje ob koncu leta. Novinarka in urednica Informativnega programa TV Slovenija Tanja Starič obuja spomine na čas plebiscita. Razmišljamo tudi o slovenskih simbolih, ki nas povezujejo, praznični del oddaje pa dopolnjuje preobrazba simpatične Klare - ponujamo ideje za praznično ličenje in slavnostno frizuro. Za kuharske navdušence tudi ta petek predstavljamo odlične recepte, tokrat pripravljamo »štefani« pečenko in krompirjeve rožice. Vabljeni v našo družbo, oddajo vodi Ljubica Mlinar Pešec!
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Film o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Zgodba pripoveduje o filmskemu zanesenjaku iz BiH, ki je snemal vesterne in hkrati živel kot kavboj. Ustvaril si je navidezno resničnost, v kateri je sanjal, da bo reševal svet. Posnel je nekaj vesternov, žal pa nobenega ni dokončal. Ko se je zrušil svet, o katerem je sanjal, so se podrle tudi njegove sanje. Ostala pa je legenda o Hariju Džeksonu.
Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo
Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.
Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.
Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.
Zadnja letošnja pošiljka domačih in tujih elektronskih novitet ter gostujoči miks spretno sestavljenih afro in latino house ritmov italijanskega producenta Alberta Breakerja. 01. Ros T - Highland Rave (Perfect Havoc) 02. HAAi - Can’t Stand To Lose (ATRIP Remix) (MUTE) 03. HUGEL & Ultra Naté - Free (You Got To Live) (Cr2 Records) 04. Nektunes, Tiwa Savage, Shoday, CIZA ft. Tripcy, MegaEj, P.M.F. - Baddi (LVRN) 05. Alan Dixon, Max Managed, matteomie, Fraser Jones - The Light 06. Butch - When I Was Young (SNKMAHOOL) 07. Fabrice Dayan ft. Jérôme Hadey - I Didn’t Know My Name (VOYEUR) 08. Sol Novaro & Ben Ferrier - Loco Loco (Villahangar) 09. Clinton Brown - Amsterdam Souvenirs 10. Tender Games - Still Movin (Midnight Snacks) 11. BRUN0 - Turns Me On 12. Funk D’Void & Alex Clavijo - Til The End (Rhythm Cut) 13. Hector Couto - Bad Bed 14. Anja Schneider - Pusher 15. Soul Speech ft. King No-One - Break The Rules (For You) (Dumitrescu Remix) (OPENYE) 16. Papa Lu ft. The $how - Better (Rules Don’t Apply) 17. Mikel Wonic & Mark Drake - Feeling 18. Todd Terry, Low Steppa & Loop Da Loop - Something Goin’ On (Low Trax Records)
Zadnja letošnja pošiljka domačih in tujih elektronskih novitet ter gostujoči miks spretno sestavljenih afro in latino house ritmov italijanskega producenta Alberta Breakerja. 01. Ros T - Highland Rave (Perfect Havoc) 02. HAAi - Can’t Stand To Lose (ATRIP Remix) (MUTE) 03. HUGEL & Ultra Naté - Free (You Got To Live) (Cr2 Records) 04. Nektunes, Tiwa Savage, Shoday, CIZA ft. Tripcy, MegaEj, P.M.F. - Baddi (LVRN) 05. Alan Dixon, Max Managed, matteomie, Fraser Jones - The Light 06. Butch - When I Was Young (SNKMAHOOL) 07. Fabrice Dayan ft. Jérôme Hadey - I Didn’t Know My Name (VOYEUR) 08. Sol Novaro & Ben Ferrier - Loco Loco (Villahangar) 09. Clinton Brown - Amsterdam Souvenirs 10. Tender Games - Still Movin (Midnight Snacks) 11. BRUN0 - Turns Me On 12. Funk D’Void & Alex Clavijo - Til The End (Rhythm Cut) 13. Hector Couto - Bad Bed 14. Anja Schneider - Pusher 15. Soul Speech ft. King No-One - Break The Rules (For You) (Dumitrescu Remix) (OPENYE) 16. Papa Lu ft. The $how - Better (Rules Don’t Apply) 17. Mikel Wonic & Mark Drake - Feeling 18. Todd Terry, Low Steppa & Loop Da Loop - Something Goin’ On (Low Trax Records)
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.