Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Primož Roglič je še četrtič osvojil Dirko po Španiji, s čimer je izenačil rekord Roberta Herasa. Njegov prvi osvojeni grand tour v moštvu Red Bulla je komentiral direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki meni, da se Zasavec še vedno lahko bori za zmago na Dirki po Franciji.
Primož Roglič je še četrtič osvojil Dirko po Španiji, s čimer je izenačil rekord Roberta Herasa. Njegov prvi osvojeni grand tour v moštvu Red Bulla je komentiral direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki meni, da se Zasavec še vedno lahko bori za zmago na Dirki po Franciji.
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
V slikovitem Sölktalu najdejo truplo Tonija Stocka. V njegovem telefonu so fotografije, ki ga prikazujejo v intimnem objemu z Evo Nusser. Ta se je šele pred kratkim vrnila v hišo svojega pokojnega očeta. S čim si je Toni zaslužil nasilno smrt in kakšno vlogo ima pri tem gozdar Manfred Hilpert? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch
V slikovitem Sölktalu najdejo truplo Tonija Stocka. V njegovem telefonu so fotografije, ki ga prikazujejo v intimnem objemu z Evo Nusser. Ta se je šele pred kratkim vrnila v hišo svojega pokojnega očeta. S čim si je Toni zaslužil nasilno smrt in kakšno vlogo ima pri tem gozdar Manfred Hilpert? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Wouter se za trideset dni poslovi od žene in sinčka ter vzame pot pod kolo. Z vetrom hiti proti Nizozemski, kolesari čez naravni rezervat Kalmthoutse Heide in pristane v Leerdamu, kjer izdelujejo znani sir. Tam se veter obrne in ga usmeri nazaj v Belgijo, v Bocholt, kjer spozna upokojenega rudarja, ki mu pove nekaj sočnih podrobnosti o delu v rudniku. Nazadnje se ustavi v Pepinstru, ki so ga opustošile poplave in je še več mesecev po tem pravo delovišče. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter se za trideset dni poslovi od žene in sinčka ter vzame pot pod kolo. Z vetrom hiti proti Nizozemski, kolesari čez naravni rezervat Kalmthoutse Heide in pristane v Leerdamu, kjer izdelujejo znani sir. Tam se veter obrne in ga usmeri nazaj v Belgijo, v Bocholt, kjer spozna upokojenega rudarja, ki mu pove nekaj sočnih podrobnosti o delu v rudniku. Nazadnje se ustavi v Pepinstru, ki so ga opustošile poplave in je še več mesecev po tem pravo delovišče. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili. ep. 1: Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili. ESTERNO NOTTE / Exterior Night / Italija / 2022 Scenarij: Marco Bellocchio, Stefano Bises, Ludovica Rampoldi Režija: Marco Bellocchio V glavnih vlogah: Fabrizio Gifuni, Margherita Buy, Toni Servillo, Fausto Russo Alesi, Daniela Marra, Gabriel Montesi, Paolo Pierobon, Fabrizio Contri, Pier Giorgio Bellocchio, Antonio Piovanelli, Bruno Cariello
Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili. ep. 1: Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili. ESTERNO NOTTE / Exterior Night / Italija / 2022 Scenarij: Marco Bellocchio, Stefano Bises, Ludovica Rampoldi Režija: Marco Bellocchio V glavnih vlogah: Fabrizio Gifuni, Margherita Buy, Toni Servillo, Fausto Russo Alesi, Daniela Marra, Gabriel Montesi, Paolo Pierobon, Fabrizio Contri, Pier Giorgio Bellocchio, Antonio Piovanelli, Bruno Cariello
Wouter tokratno etapo začne v Teuxu, veter pa ga žene v Ardene. Blizu Bastogne na nekem gradu prosi za vodo in z njo mu postreže mama belgijske kraljice. Pot nadaljuje v Francijo, toda vreme mu ni naklonjeno. Do kože premočen se ustavi v Loisonu, kjer ga pod streho sprejme prijazna družina, ga pogosti in mu ponudi prenočišče. Pozneje sreča zakonca, ki pridelujeta ekološko sadje in zelenjavo, in zaupata mu precej intimne zadeve. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter tokratno etapo začne v Teuxu, veter pa ga žene v Ardene. Blizu Bastogne na nekem gradu prosi za vodo in z njo mu postreže mama belgijske kraljice. Pot nadaljuje v Francijo, toda vreme mu ni naklonjeno. Do kože premočen se ustavi v Loisonu, kjer ga pod streho sprejme prijazna družina, ga pogosti in mu ponudi prenočišče. Pozneje sreča zakonca, ki pridelujeta ekološko sadje in zelenjavo, in zaupata mu precej intimne zadeve. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Skrivno življenje domačih ljubljenčkov
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 2. del V tem delu bomo pokukali v možgane naših domačih ljubljenčkov, da bi videli, kako jih uporabljajo, da se znajdejo v svetu ljudi. Znanstveniki potrjujejo, da so naši domači ljubljenčki pametnejši, bolj prilagodljivi in zabavnejši, kot smo si kadar koli predstavljali, sploh če jih pri tem spodbujamo. Od kakaduja, ki pleše v ritmu popularnih pesmi, do podgan v dirkalnih vozilih in kunca košarkaša, ki se je vpisal v knjigo rekordov. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil
Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo. 2. del V tem delu bomo pokukali v možgane naših domačih ljubljenčkov, da bi videli, kako jih uporabljajo, da se znajdejo v svetu ljudi. Znanstveniki potrjujejo, da so naši domači ljubljenčki pametnejši, bolj prilagodljivi in zabavnejši, kot smo si kadar koli predstavljali, sploh če jih pri tem spodbujamo. Od kakaduja, ki pleše v ritmu popularnih pesmi, do podgan v dirkalnih vozilih in kunca košarkaša, ki se je vpisal v knjigo rekordov. THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire. Epizoda: SIDNEY POITIER Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški. Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Monumentalna večurna saga italijanskega avtorja Luchina Viscontija govori o življenju Ludvika II. Bavarskega, ki je vladal od leta 1864 do svoje smrti leta 1886. Ludvik je bil bratranec cesarice Elizabete (Sissi). Veljal je za enega najbolj ekscentričnih srednjeevropskih vladarjev, podpiral je umetnike, obsedal ga je Richard Wagner, posnemal je Sončnega kralja in dobil več nazivov: Labodji, Pravljični in Nori kralj. Zaradi domnevne duševne bolezni je bil odstavljen s prestola in le nekaj dni zatem umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Krožijo pa tudi teorije, da so ga zaradi ekstravagantnega življenjskega in vladarskega sloga ter prevelike potrošnje umorili. 4. del: Wagner svoji ljubici in njunemu otroku pripravi čudovit božični koncert. Vlada Ludviku predlaga, naj se odreče kroni v dobro strica Viljema. Sita je namreč njegovih muh in zapravljanja ter ga hoče razglasiti za norega. Očita mu, da je dal zgraditi drage gradove, v njih pa biva zelo redko, in da bogato obdaruje čedne sobarje in konjarje. Duševno in telesno uničeni Ludvik noče sprejeti Elizabete, saj mu je preveč nerodno. Izvirni naslov: LUDWIG / Koprodukcijska nadaljevanka, 1973 / Režija: Luchino Visconti / Scenarij: Luchino Visconti, Enrico Medioli, Suso Cecchi D'Amico / Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howard
Monumentalna večurna saga italijanskega avtorja Luchina Viscontija govori o življenju Ludvika II. Bavarskega, ki je vladal od leta 1864 do svoje smrti leta 1886. Ludvik je bil bratranec cesarice Elizabete (Sissi). Veljal je za enega najbolj ekscentričnih srednjeevropskih vladarjev, podpiral je umetnike, obsedal ga je Richard Wagner, posnemal je Sončnega kralja in dobil več nazivov: Labodji, Pravljični in Nori kralj. Zaradi domnevne duševne bolezni je bil odstavljen s prestola in le nekaj dni zatem umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Krožijo pa tudi teorije, da so ga zaradi ekstravagantnega življenjskega in vladarskega sloga ter prevelike potrošnje umorili. 4. del: Wagner svoji ljubici in njunemu otroku pripravi čudovit božični koncert. Vlada Ludviku predlaga, naj se odreče kroni v dobro strica Viljema. Sita je namreč njegovih muh in zapravljanja ter ga hoče razglasiti za norega. Očita mu, da je dal zgraditi drage gradove, v njih pa biva zelo redko, in da bogato obdaruje čedne sobarje in konjarje. Duševno in telesno uničeni Ludvik noče sprejeti Elizabete, saj mu je preveč nerodno. Izvirni naslov: LUDWIG / Koprodukcijska nadaljevanka, 1973 / Režija: Luchino Visconti / Scenarij: Luchino Visconti, Enrico Medioli, Suso Cecchi D'Amico / Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howard
Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.
Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.
Ko se Amelie vrne iz Baden-Badna, ima lepo presenečenje za Tima. Franzi je še vedno razdvojena med Timom in Steffnom. Podobne težave ima v zvezi s Paulom Lucy. Tima odpustijo iz bolnišnice. Rosalie se skrije, saj nameravajo na njen seminar priti vsi trije meceni. Medtem spozna Christopha. Ta še vedno išče Karla. Schulzu uspe izslediti njegov telefon. Alfons je obljubil Hildegard, da bo skuhal kosilo. Nepredvidene okoliščine mu to preprečijo. Kako se bo izvlekel? STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Ko se Amelie vrne iz Baden-Badna, ima lepo presenečenje za Tima. Franzi je še vedno razdvojena med Timom in Steffnom. Podobne težave ima v zvezi s Paulom Lucy. Tima odpustijo iz bolnišnice. Rosalie se skrije, saj nameravajo na njen seminar priti vsi trije meceni. Medtem spozna Christopha. Ta še vedno išče Karla. Schulzu uspe izslediti njegov telefon. Alfons je obljubil Hildegard, da bo skuhal kosilo. Nepredvidene okoliščine mu to preprečijo. Kako se bo izvlekel? STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
G-rexi iščejo večerjo in pot jim prekriža čilistriga. Začne se divji lov. Rdečka jih skuša ustaviti, saj čilistrige oddajajo zelo pekoč strup, a nazadnje po naključju tudi sama eno poje. Zaradi skakanja od bolečine pritegne pozornost bananaraptorjev, ki prav tako iščeta večerjo.
G-rexi iščejo večerjo in pot jim prekriža čilistriga. Začne se divji lov. Rdečka jih skuša ustaviti, saj čilistrige oddajajo zelo pekoč strup, a nazadnje po naključju tudi sama eno poje. Zaradi skakanja od bolečine pritegne pozornost bananaraptorjev, ki prav tako iščeta večerjo.
Ariane je zadovoljna, ker število rezervacij v Knežjem dvoru nenehno upada. Werner pa bi z relijem starodobnikov rad privabil premožne goste. Ariane poskuša to preprečiti in ne odneha, dokler se Robert in Werner ne spreta. Alfons najde star amulet, Hildegard pa odkrije, da ima ta posebno moč. Ko ga izgubi, je Alfons zelo razočaran, saj je menil, da bo zanj dobil nekaj denarja. Amulet po naključju najde Franzi in ga podari obupanemu Timu, ki zaradi težav z ramo ne sme več igrati pola. Belo povabijo na razgovor za sanjsko službo oglaševalca v podjetju, ki izdeluje letalnike. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Ariane je zadovoljna, ker število rezervacij v Knežjem dvoru nenehno upada. Werner pa bi z relijem starodobnikov rad privabil premožne goste. Ariane poskuša to preprečiti in ne odneha, dokler se Robert in Werner ne spreta. Alfons najde star amulet, Hildegard pa odkrije, da ima ta posebno moč. Ko ga izgubi, je Alfons zelo razočaran, saj je menil, da bo zanj dobil nekaj denarja. Amulet po naključju najde Franzi in ga podari obupanemu Timu, ki zaradi težav z ramo ne sme več igrati pola. Belo povabijo na razgovor za sanjsko službo oglaševalca v podjetju, ki izdeluje letalnike. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kakšna usoda čaka Alpino po 77 letih delovanja? Potem ko je država leta 2022 že drugič prodala to nekoč uspešno žirovsko podjetje, so češki lastniki napovedali odpuščanje in reorganizacijo. Do konca leta bo brez dela ostalo 60 delavcev od 230 zaposlenih v Žireh, del proizvodnje bodo preselili v Bosno in Hercegovino, kjer so sicer julija zaprli en obrat. Kako je podjetje, ki je bilo dolga desetletja uspešno in prepoznavno tudi v svetovnem merilu, padlo tako nizko? V Žireh razočaranja ne skrivajo. Novinarka Jelena Aščić.
Kakšna usoda čaka Alpino po 77 letih delovanja? Potem ko je država leta 2022 že drugič prodala to nekoč uspešno žirovsko podjetje, so češki lastniki napovedali odpuščanje in reorganizacijo. Do konca leta bo brez dela ostalo 60 delavcev od 230 zaposlenih v Žireh, del proizvodnje bodo preselili v Bosno in Hercegovino, kjer so sicer julija zaprli en obrat. Kako je podjetje, ki je bilo dolga desetletja uspešno in prepoznavno tudi v svetovnem merilu, padlo tako nizko? V Žireh razočaranja ne skrivajo. Novinarka Jelena Aščić.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Benjamin Šeško 3 : Kazahstan 0. Radečan je dosegel svoj prvi "hat-trick" za Slovenijo. Izstopal je prvi gol. Po slalomu med gostujočimi igralci je spodkopal žogo prek kazahstanskega vratarja. Tudi valovska reporterska četverica je navdušena nad njegovo predstavo in razmišlja, ali je bil tisti prvi gol njegov najboljši v reprezentančnem dresu. Prisluhnite tudi selektorju Matjažu Keku, ki je zatrdil, da bo odšel v Severno Ameriko na svetovno prvenstvo, a ne kot turist. Slovenija bi se približala dodatnim kvalifikacijam, če osvoji prvo mesto v svoji skupini lige narodov. Trenutno ga zaseda, izenačena po točkah, a z boljšo razliko v zadetkih kot naslednji tekmec, Norveška. O Šešku, slovenski reprezentanci in skromni zelenici v Stožicah debatirajo Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič.
Benjamin Šeško 3 : Kazahstan 0. Radečan je dosegel svoj prvi "hat-trick" za Slovenijo. Izstopal je prvi gol. Po slalomu med gostujočimi igralci je spodkopal žogo prek kazahstanskega vratarja. Tudi valovska reporterska četverica je navdušena nad njegovo predstavo in razmišlja, ali je bil tisti prvi gol njegov najboljši v reprezentančnem dresu. Prisluhnite tudi selektorju Matjažu Keku, ki je zatrdil, da bo odšel v Severno Ameriko na svetovno prvenstvo, a ne kot turist. Slovenija bi se približala dodatnim kvalifikacijam, če osvoji prvo mesto v svoji skupini lige narodov. Trenutno ga zaseda, izenačena po točkah, a z boljšo razliko v zadetkih kot naslednji tekmec, Norveška. O Šešku, slovenski reprezentanci in skromni zelenici v Stožicah debatirajo Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič.
Cmok ima zelo nagajivega prijatelja Bobka. Danes mu je skril hlače. Ko prideta otroka k Cmoku na kosilo, ju Cmok pričaka brez jedi. Skupaj iščejo hlače, saj se kuhati brez njih ne da. Med iskanjem postanejo lačni in vsi se strinjajo, da bi se jim zelo prilegel zavitek. Malenkost za velike mojstre kuhe. Aja, hlače je Bobek skril v hladilnik. No, problem s hlačami je rešen. Zdaj le še čarobna kuhalnica in mnogo višenj,..in zavitek je en, dva, tri nared. Pa dober tek.
Cmok ima zelo nagajivega prijatelja Bobka. Danes mu je skril hlače. Ko prideta otroka k Cmoku na kosilo, ju Cmok pričaka brez jedi. Skupaj iščejo hlače, saj se kuhati brez njih ne da. Med iskanjem postanejo lačni in vsi se strinjajo, da bi se jim zelo prilegel zavitek. Malenkost za velike mojstre kuhe. Aja, hlače je Bobek skril v hladilnik. No, problem s hlačami je rešen. Zdaj le še čarobna kuhalnica in mnogo višenj,..in zavitek je en, dva, tri nared. Pa dober tek.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Za recepcijo avtokampa stoji majhen laboratorij … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Za recepcijo avtokampa stoji majhen laboratorij … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Pok in Pak se odpravita na pustolovščino na samotni otok, kjer srečata osamljenega kapitana, ki lovi pošast. Skupaj spoznajo, da pošast ni prav nič pošastna in se z njo rajši igrajo skrivalnice.
Pok in Pak se odpravita na pustolovščino na samotni otok, kjer srečata osamljenega kapitana, ki lovi pošast. Skupaj spoznajo, da pošast ni prav nič pošastna in se z njo rajši igrajo skrivalnice.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Brez znamenitega komendskega župnika in upravitelja posesti malteškega viteškega reda Petra Pavla Glavarja ne bi bilo cerkve sv. Ane, saj jo je dal zgraditi v spomin na svojo neznano mater. Baročna cerkev je eden naših največjih kulturnih spomenikov, k njej pa so se nekdaj zgrinjali romarji. Danes je slavna božja pot v Tunjicah pozabljena, v strokovnih knjigah pa je njen spomin ohranil domačin France Stele, ki je bil umetnostni zgodovinar in utemeljitelj spomeniškega varstva na Slovenskem.
Brez znamenitega komendskega župnika in upravitelja posesti malteškega viteškega reda Petra Pavla Glavarja ne bi bilo cerkve sv. Ane, saj jo je dal zgraditi v spomin na svojo neznano mater. Baročna cerkev je eden naših največjih kulturnih spomenikov, k njej pa so se nekdaj zgrinjali romarji. Danes je slavna božja pot v Tunjicah pozabljena, v strokovnih knjigah pa je njen spomin ohranil domačin France Stele, ki je bil umetnostni zgodovinar in utemeljitelj spomeniškega varstva na Slovenskem.
Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Jutri bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje kandidatov za vstop v Belo hišo, podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kakšna je ameriška predvolilna tekma, kdo je Kamala Harris in zakaj sodeč po anketah skoraj polovica ameriških volivcev podpira Donalda Trumpa? Aleksandra Dežman se je pogovarjala z Erico Johnson Debeljak, Američanko, ki že tri desetletja živi v Sloveniji.
Jutri bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje kandidatov za vstop v Belo hišo, podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kakšna je ameriška predvolilna tekma, kdo je Kamala Harris in zakaj sodeč po anketah skoraj polovica ameriških volivcev podpira Donalda Trumpa? Aleksandra Dežman se je pogovarjala z Erico Johnson Debeljak, Američanko, ki že tri desetletja živi v Sloveniji.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Družina se odpravi na igrišče v parku. Tjaša je razočarana, saj so novo plezalo že zasedli drugi otroci. V strahu pred njimi se skrije in si jih raje predstavlja kot vesoljce. Maša razkrije, da je vesoljski mehanik, ki zna popraviti njihovo vesoljsko ladjo, in Tjaša se otrese strahu.
Družina se odpravi na igrišče v parku. Tjaša je razočarana, saj so novo plezalo že zasedli drugi otroci. V strahu pred njimi se skrije in si jih raje predstavlja kot vesoljce. Maša razkrije, da je vesoljski mehanik, ki zna popraviti njihovo vesoljsko ladjo, in Tjaša se otrese strahu.
Velika Britanija, Francija, Španija in Slovenija je četverica, katere kolesarji so v eni sezoni zmagali na vseh treh največjih dirkah. Potem ko je Tadej Pogačar osvojil Giro in Tour, je Primož Roglič sinoči Vuelto. To je bila njegova četrta zmaga na španski pentlji, s čimer je tudi izenačil rekord. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo sporočila novo ime kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Neuradno se omenja Tanjo Fajon, Marto Kos in Marjeto Jager. - Nato incidente z domnevnimi ruskimi droni, ki so konec tedna preleteli latvijski in romunski zračni prostor, označil za neodgovorne in nevarne. - V včerajšnjem streljanju v romskem naselju Šmihél ranjeni otrok ni v smrtni nevarnosti. 51-letni osumljenec je v pridržanju.
Velika Britanija, Francija, Španija in Slovenija je četverica, katere kolesarji so v eni sezoni zmagali na vseh treh največjih dirkah. Potem ko je Tadej Pogačar osvojil Giro in Tour, je Primož Roglič sinoči Vuelto. To je bila njegova četrta zmaga na španski pentlji, s čimer je tudi izenačil rekord. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo sporočila novo ime kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Neuradno se omenja Tanjo Fajon, Marto Kos in Marjeto Jager. - Nato incidente z domnevnimi ruskimi droni, ki so konec tedna preleteli latvijski in romunski zračni prostor, označil za neodgovorne in nevarne. - V včerajšnjem streljanju v romskem naselju Šmihél ranjeni otrok ni v smrtni nevarnosti. 51-letni osumljenec je v pridržanju.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Po odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja bo vlada skušala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prepričati z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji in Švici, tudi podpredsednico Gibanja Svoboda, dokler se niso njihove politične poti razšle. Ko bo Marta Kos postala uradna kandidatka, bo izpolnjevala vsaj eno od meril, ki jih Ursula von der Layen pričakuje od komisarskih kandidatov - izkušnje na visoki politični funkciji v vladi ali vsaj diplomaciji oziroma v evropskih institucijah. Druge teme: - Nemčija od ponedeljka uvaja začasen nadzor na vseh kopenskih mejah. - Ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki nad Moskvo terjal tudi smrtno žrtev. - Trije zadetki Benjamina Šeška v mrežo kazahstanske nogometne reprezentance za skok Slovenije na prvo mesto v njeni skupini lige narodov.
Po odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja bo vlada skušala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prepričati z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji in Švici, tudi podpredsednico Gibanja Svoboda, dokler se niso njihove politične poti razšle. Ko bo Marta Kos postala uradna kandidatka, bo izpolnjevala vsaj eno od meril, ki jih Ursula von der Layen pričakuje od komisarskih kandidatov - izkušnje na visoki politični funkciji v vladi ali vsaj diplomaciji oziroma v evropskih institucijah. Druge teme: - Nemčija od ponedeljka uvaja začasen nadzor na vseh kopenskih mejah. - Ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki nad Moskvo terjal tudi smrtno žrtev. - Trije zadetki Benjamina Šeška v mrežo kazahstanske nogometne reprezentance za skok Slovenije na prvo mesto v njeni skupini lige narodov.
Ime tedna je postal Andrej Guštin, astronom, učitelj ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji, ki z različnimi aktivnostmi že desetletja pomembno prispeva k razvoju izobraževanja na področju astronomije v Sloveniji. V okviru 32. Generalne skupščine Mednarodne astronomske zveze so ga v Cape Townu sprejeli med častne člane.
Ime tedna je postal Andrej Guštin, astronom, učitelj ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji, ki z različnimi aktivnostmi že desetletja pomembno prispeva k razvoju izobraževanja na področju astronomije v Sloveniji. V okviru 32. Generalne skupščine Mednarodne astronomske zveze so ga v Cape Townu sprejeli med častne člane.
So otroške igre na prostem že popolnoma zamenjale tiste digitalne? Očitno še ne, o čemer govori tudi filmska pustolovščina Igrišča ne damo, v kateri dvanajstletniki rešijo svoje igrišče pred pozidavo. Film želi otroke in mlade spodbuditi k preživljanju časa na prostem, na igriščih. Igrišča so namreč, sploh v urbanih okoljih, izjemnega pomena, prostori svobode, igre, gibanja, sklepanja zavezništev, prijateljstev. Zakaj torej ponekod samevajo? Anja Nab Huš.
So otroške igre na prostem že popolnoma zamenjale tiste digitalne? Očitno še ne, o čemer govori tudi filmska pustolovščina Igrišča ne damo, v kateri dvanajstletniki rešijo svoje igrišče pred pozidavo. Film želi otroke in mlade spodbuditi k preživljanju časa na prostem, na igriščih. Igrišča so namreč, sploh v urbanih okoljih, izjemnega pomena, prostori svobode, igre, gibanja, sklepanja zavezništev, prijateljstev. Zakaj torej ponekod samevajo? Anja Nab Huš.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023
Vroče je in Egon in Ajda hrepenita po osvežitvi. Očka ju povabi k ribniku, ki ga je uredil, da bi na vrt privabil nove živali. Malčka takoj skleneta, da bosta še sama pripomogla k naravni pestrosti, in v ribnik nanosita nova bitja, vendar narava ne pozna bližnjic.
Vroče je in Egon in Ajda hrepenita po osvežitvi. Očka ju povabi k ribniku, ki ga je uredil, da bi na vrt privabil nove živali. Malčka takoj skleneta, da bosta še sama pripomogla k naravni pestrosti, in v ribnik nanosita nova bitja, vendar narava ne pozna bližnjic.
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.
Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.