Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. ep. 1 Skupina ljubiteljskih zgodovinarjev in zbiralcev pod vodstvom vikarja iz vasi Galsworthy išče starine na obrežju reke Holly Brook, kjer je nekdaj potekala romarska pot. Nenadoma se jim pridružijo večni tekmeci, ki zanimive predmete iz reke vlečejo z velikimi magneti, in vname se prepir. Naslednji dan v reki najdejo truplo enega izmed zbiralcev. Videti je, da se je utopil po nesreči, toda Barnaby in Winter hitro ugotovita, da odgovor ni tako preprost. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Priljubljena britanska serija že od leta 1997 navdušuje ljubitelje lahkotnejših kriminalk. V tem času so ustvarili 144 epizod, s čimer je serija presegla številne detektivske klasike, kot so Poirot, Vera in Columbo. Inšpektor John Barnaby preiskuje umore v slikoviti grofiji Midsomer. Pri tem mu pomagata narednik Jamie Winter in patologinja Fleur Perkins. Barnaby se trudi usklajevati službeno in družinsko življenje, saj ga doma čakajo soproga Sarah, hči Betty in psiček Paddy, a njegov urnik je vse prej kot predvidljiv, umorov pa nikoli ne zmanjka. Pravzaprav jih je toliko, da so avtorji te svetovne uspešnice že napovedali novo sezono. ep. 1 Skupina ljubiteljskih zgodovinarjev in zbiralcev pod vodstvom vikarja iz vasi Galsworthy išče starine na obrežju reke Holly Brook, kjer je nekdaj potekala romarska pot. Nenadoma se jim pridružijo večni tekmeci, ki zanimive predmete iz reke vlečejo z velikimi magneti, in vname se prepir. Naslednji dan v reki najdejo truplo enega izmed zbiralcev. Videti je, da se je utopil po nesreči, toda Barnaby in Winter hitro ugotovita, da odgovor ni tako preprost. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Bit in Anže se v Radžastanu podata v znameniti podganji tempelj, kjer prebiva več kot trideset tisoč teh svetih živali, njihovo število pa zaradi hitrega razmnoževanja nenehno narašča. Pot ju nato vodi v Utar Pradeš, najbolj naseljeno zvezno državo Indije, ki slovi po izjemno bogati zgodovini, kulturi in tradiciji. V mestu Agra si ogledata veličastni Tadž Mahal, eno najbolj prepoznavnih znamenitosti sveta, nato pa nadaljujeta pot v sveto mesto Varanasi ob reki Ganges, kjer ju čaka nepozabno doživetje.
Bit in Anže se v Radžastanu podata v znameniti podganji tempelj, kjer prebiva več kot trideset tisoč teh svetih živali, njihovo število pa zaradi hitrega razmnoževanja nenehno narašča. Pot ju nato vodi v Utar Pradeš, najbolj naseljeno zvezno državo Indije, ki slovi po izjemno bogati zgodovini, kulturi in tradiciji. V mestu Agra si ogledata veličastni Tadž Mahal, eno najbolj prepoznavnih znamenitosti sveta, nato pa nadaljujeta pot v sveto mesto Varanasi ob reki Ganges, kjer ju čaka nepozabno doživetje.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Chester se ne more sprijazniti s prijateljevo smrtjo, na vsak način ga hoče ohraniti v svojem življenju, tudi če je le duh v zabaviščnem parku. In čeprav ga vodja mrtvih iz parka napodi, se vrne, odločen, da si pribori pravico do druženja s prijateljem.
Chester se ne more sprijazniti s prijateljevo smrtjo, na vsak način ga hoče ohraniti v svojem življenju, tudi če je le duh v zabaviščnem parku. In čeprav ga vodja mrtvih iz parka napodi, se vrne, odločen, da si pribori pravico do druženja s prijateljem.
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Raček ima rojstni dan. Sara se odloči, da mu bo spekla torto. Raček si izbere kruhovo. Sara si nadene predpasnik, pripravi kuharsko knjigo in sestavine za torto. Medtem poštar prinese paket. Sari torta zelo lepo uspe. Tako zelo, da je z Račkom nočeta pojesti.
Raček ima rojstni dan. Sara se odloči, da mu bo spekla torto. Raček si izbere kruhovo. Sara si nadene predpasnik, pripravi kuharsko knjigo in sestavine za torto. Medtem poštar prinese paket. Sari torta zelo lepo uspe. Tako zelo, da je z Račkom nočeta pojesti.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Učitelji izkopljejo časovno kapsulo in prosijo šolarje, da vanjo dodajo svoje spomine. Ubogi Bučko se ne domisli nič posebnega, kar bi lahko dal v kapsulo. Mu lahko pomagajo prijatelji?
Učitelji izkopljejo časovno kapsulo in prosijo šolarje, da vanjo dodajo svoje spomine. Ubogi Bučko se ne domisli nič posebnega, kar bi lahko dal v kapsulo. Mu lahko pomagajo prijatelji?
Nocoj bomo slišali tri zgodbe: O Zlatu v Blatni vasi, Sneguljčici in Zlati ptički v interpretaciji igralcev Jurija Součka, Duše Počkaj in Borisa Kralja, za konec pa še uspavanko v izvedbi sopranistke Sonje Hočevar. Pripovedujejo: Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj. Poje: Sonja Hočevar. Glasbena spremljava: Bojan Adamič, klavir. Avtor besedil: Oton Zupančič - Zlato v Blatni vasi, Sneguljčica, Zlata ptička. Oton Zupančič/Josip Pavčič: Uspavanka. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Nocoj bomo slišali tri zgodbe: O Zlatu v Blatni vasi, Sneguljčici in Zlati ptički v interpretaciji igralcev Jurija Součka, Duše Počkaj in Borisa Kralja, za konec pa še uspavanko v izvedbi sopranistke Sonje Hočevar. Pripovedujejo: Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj. Poje: Sonja Hočevar. Glasbena spremljava: Bojan Adamič, klavir. Avtor besedil: Oton Zupančič - Zlato v Blatni vasi, Sneguljčica, Zlata ptička. Oton Zupančič/Josip Pavčič: Uspavanka. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Oddaja Skrivnostni grad Miramar je mladinska dokumentarna pustolovščina, v kateri voditelj Ilija štiri najstnike popelje na raziskovalni lov za sedmimi skrivnostmi gradu Miramar. Skozi uganke, zgodovinske namige in terensko raziskovanje gradu, vrtov in obale mladi raziskovalci postopoma odkrivajo manj znano plat Miramara ter spoznajo, da so imeli Slovenci od njegovega nastanka naprej ključno vlogo pri življenju in upravljanju gradu.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, Tominec pa pri še eni dvakratni olimpijski prvakinji Tini Maze, ki je olimpijsko zlato osvojila v jeseni svoje kariere, na svojih četrtih igrah. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, Tominec pa pri še eni dvakratni olimpijski prvakinji Tini Maze, ki je olimpijsko zlato osvojila v jeseni svoje kariere, na svojih četrtih igrah. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
Upravni odbor Prešernovega sklada bo v Cankarjevem domu na že osemdeseti Prešernovi proslavi počastil umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa režiser in direktor fotografije Gregor Božič, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak. Umetniški program proslave so zasnovali lanski Prešernov nagrajenec :: Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov. Zgradili bodo tri gledališke informanse ___ Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, To:: maj / Kosovelov krog in Brecljev trikotnik. :: Umetniški del proslave bo posvečen slikarju Edvardu Zajcu, pionirju računalniške umetnosti, in tržaški historični avantgardi. Režiser televizijskega prenosa Prešernove proslave bo Igor Zupe.
V 13. oddaji je v studiu prešerno, saj se v kvizu pomerijo Lina, Gašper in Adam iz OŠ Tržišče (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični), hitrostno zlaganje piramid pa preizkušajo Lan, Liam in Jakob iz OŠ Trebnje ter Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Energija je ta prava, eksperiment uspe, polet v Planici pa je prekratek. V labirintu poskusno uporabijo sani, s časopisom pod nogami krajšajo čas nasprotnikom. Za koga je zadnje vprašanje odločilno, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 13. oddaji je v studiu prešerno, saj se v kvizu pomerijo Lina, Gašper in Adam iz OŠ Tržišče (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični), hitrostno zlaganje piramid pa preizkušajo Lan, Liam in Jakob iz OŠ Trebnje ter Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Energija je ta prava, eksperiment uspe, polet v Planici pa je prekratek. V labirintu poskusno uporabijo sani, s časopisom pod nogami krajšajo čas nasprotnikom. Za koga je zadnje vprašanje odločilno, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Lama občuduje kameli, ki potujeta. Zelo rada bi bila taka kot onidve.
Lama občuduje kameli, ki potujeta. Zelo rada bi bila taka kot onidve.
Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov
Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.