Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini
Film je nastal po izjemno priljubljeni knjižni seriji Šola magičnih živali, ki je prevedena tudi v slovenščino in je začetek zelo uspešne franšize. Današnji film je prvi po vrsti in je bil velika uspešnica v nemških kinematografih. Deklica Ida se je morala preseliti v drugo mesto in začne obiskovati šolo Winterstein. V novem razredu pa ji ni lahko – nesramna sošolka Helene poskrbi, da si Ida ne more najti prijateljev, na prvi šolski dan pa ji preostane le eno prosto mesto, zraven outsajderja Bennija. Nekega dne učiteljica razredu predstavi Mortimerja Morrisona, ki potuje po svetu in išče »čarobne živali«. Usoda vsake od teh živali je, da postane sorodna duša učencu. Od vseh učencev pa sta ravno Ida in Benni prva, ki jima dodelijo čarobna spremljevalca. Benni ima ob sebi starodavno modro želvo Henrietto, Ida pa prejme zvito lisico Rabbat. Ker pa na šoli nenehno izginjajo predmeti, bodo morali otroci in čarobne živali stopiti skupaj, da odkrijejo tatu. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: otroški film Režija: Gregor Schnitzler Scenarij: Viola Schmidt in John Chambers po knjigi Margit Auer Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl
Film je nastal po izjemno priljubljeni knjižni seriji Šola magičnih živali, ki je prevedena tudi v slovenščino in je začetek zelo uspešne franšize. Današnji film je prvi po vrsti in je bil velika uspešnica v nemških kinematografih. Deklica Ida se je morala preseliti v drugo mesto in začne obiskovati šolo Winterstein. V novem razredu pa ji ni lahko – nesramna sošolka Helene poskrbi, da si Ida ne more najti prijateljev, na prvi šolski dan pa ji preostane le eno prosto mesto, zraven outsajderja Bennija. Nekega dne učiteljica razredu predstavi Mortimerja Morrisona, ki potuje po svetu in išče »čarobne živali«. Usoda vsake od teh živali je, da postane sorodna duša učencu. Od vseh učencev pa sta ravno Ida in Benni prva, ki jima dodelijo čarobna spremljevalca. Benni ima ob sebi starodavno modro želvo Henrietto, Ida pa prejme zvito lisico Rabbat. Ker pa na šoli nenehno izginjajo predmeti, bodo morali otroci in čarobne živali stopiti skupaj, da odkrijejo tatu. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: otroški film Režija: Gregor Schnitzler Scenarij: Viola Schmidt in John Chambers po knjigi Margit Auer Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl
Inšpektor Humphrey in zaročenka Martha sta se ustalila na devonski obali. Srečno živita na barki in vse bolj razmišljata, da bi postala rejnika. Obišče ju socialna delavka Hannah, ki z njima opravi razgovor, zaradi katerega se v njiju naseli dvom o tem, ali sta primerna kandidata. Hitro se domislita rešitve, ki pa Marthini mami Anni ni všeč. Ta odkriva svet spletnih zmenkarij in se začne sestajati z Richardom. Na policijski postaji v Shipton Abbotu dela ne zmanjka. Narednica Esther in Humphrey dobro sodelujeta in rešita šest novih primerov, pri tem jima pomagata mladi in zagnani Kelby ter izkušena domačinka Margo. 1. del: Humphrey in Esther priskočita na pomoč Margo in njeni amaterski igralski skupini in na vajah za Večer z morilcem, ki poteka na čisto pravem vlaku, igrata vlogi inšpektorja O'Keefa in lejdi Wickham. Toda ko vlak zapelje v zadnji predor, se res zgodi umor. In krog osumljencev je majhen. Medtem si Anne na Marthino grozo po spletni aplikaciji išče moškega prijatelja. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Inšpektor Humphrey in zaročenka Martha sta se ustalila na devonski obali. Srečno živita na barki in vse bolj razmišljata, da bi postala rejnika. Obišče ju socialna delavka Hannah, ki z njima opravi razgovor, zaradi katerega se v njiju naseli dvom o tem, ali sta primerna kandidata. Hitro se domislita rešitve, ki pa Marthini mami Anni ni všeč. Ta odkriva svet spletnih zmenkarij in se začne sestajati z Richardom. Na policijski postaji v Shipton Abbotu dela ne zmanjka. Narednica Esther in Humphrey dobro sodelujeta in rešita šest novih primerov, pri tem jima pomagata mladi in zagnani Kelby ter izkušena domačinka Margo. 1. del: Humphrey in Esther priskočita na pomoč Margo in njeni amaterski igralski skupini in na vajah za Večer z morilcem, ki poteka na čisto pravem vlaku, igrata vlogi inšpektorja O'Keefa in lejdi Wickham. Toda ko vlak zapelje v zadnji predor, se res zgodi umor. In krog osumljencev je majhen. Medtem si Anne na Marthino grozo po spletni aplikaciji išče moškega prijatelja. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Mavgli v reki najde školjko in začne pihati vanjo. Zvok privabi žerjava, ki išče svoje pernate prijatelje. Ko ga napade Džakala, ga Mavgli reši, a žerjav izgubi perje in ne more leteti.
Tjašin najljubši strip preneha izhajati. Tjaša se je veselila branja dogodivščin Portalne druščine, zato si začne predstavljati njihovo novo pustolovščino. S skupnimi močmi druščina, Tjaša in Maša rešijo planet pred uničenjem.
Tjašin najljubši strip preneha izhajati. Tjaša se je veselila branja dogodivščin Portalne druščine, zato si začne predstavljati njihovo novo pustolovščino. S skupnimi močmi druščina, Tjaša in Maša rešijo planet pred uničenjem.
Uli Stietz je že peta generacija mlinarjev, ki meljejo moko v majhni vasi v bližini Stuttgarta. Na svojih poljih prideluje stara žita, kot sta pira in dvozrnica. V pekarni mlina eksperimentira z različnimi vrstami kruha. Njegova hčerka Thea, prav tako mlinarka, za družino pripravlja značilne švabske jedi: spätzle, namaz iz zelene pire in slano pecivo käsfüßle ali sirova stopala. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Uli Stietz je že peta generacija mlinarjev, ki meljejo moko v majhni vasi v bližini Stuttgarta. Na svojih poljih prideluje stara žita, kot sta pira in dvozrnica. V pekarni mlina eksperimentira z različnimi vrstami kruha. Njegova hčerka Thea, prav tako mlinarka, za družino pripravlja značilne švabske jedi: spätzle, namaz iz zelene pire in slano pecivo käsfüßle ali sirova stopala. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Očka se z Robijem in Tjašo igra, da je konj, a tik preden je na vrsti Tjaša, si zaželi počitka. Tjaša vzame vajeti v svoje roke in postane očka. Maša je Tjaša, Robi pa ... Robi. Začnejo graditi železniško progo in Tjaša ugotovi, da je težko biti očka. Odloči se, da bo spet kar Tjaša.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Anna mora nastopiti s telovadkami, zato se prijatelji domislijo, da bodo, preden bo na vrsti, sprožili požarni alarm. Načrt se sfiži, znova pa se razplamti tudi nesoglasje med Torill in Caroline, ki se le stežka obvladuje in taji, da je trol.
Anna mora nastopiti s telovadkami, zato se prijatelji domislijo, da bodo, preden bo na vrsti, sprožili požarni alarm. Načrt se sfiži, znova pa se razplamti tudi nesoglasje med Torill in Caroline, ki se le stežka obvladuje in taji, da je trol.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Pustolovščina s srfi se konča tako, da kadeti in dva prestrašena mladostnika obtičijo na zapuščeni plaži. Medtem ko čakajo reševalce, skuša Nino vse razvedriti s pripovedjo o tem, kako je bil prvi dan na Kengurujski plaži tudi sam prestrašen.
Pustolovščina s srfi se konča tako, da kadeti in dva prestrašena mladostnika obtičijo na zapuščeni plaži. Medtem ko čakajo reševalce, skuša Nino vse razvedriti s pripovedjo o tem, kako je bil prvi dan na Kengurujski plaži tudi sam prestrašen.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Caroline pobegne od doma in se zateče k Larsu in prijateljem. Pove jim nekaj več o tem, kaj zmorejo troli, oni pa obljubijo, da jo bodo pospremili v gozd. Medtem Torill doma sprejme župana, ki ji, navdušen nad njeno odločnostjo in energijo, ponudi mesto njegove stalne svetovalke.
Caroline pobegne od doma in se zateče k Larsu in prijateljem. Pove jim nekaj več o tem, kaj zmorejo troli, oni pa obljubijo, da jo bodo pospremili v gozd. Medtem Torill doma sprejme župana, ki ji, navdušen nad njeno odločnostjo in energijo, ponudi mesto njegove stalne svetovalke.
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
29. april je mednarodni dan plesa, zato bodo prvi jutranji gostje plesni poznavalci, koreografi in predavatelji Silvestra Perčič, Danijel Mišon in Meta Zagorc. Svetovali bomo o pripravi na hojo v hribe, v studiu bo strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar. V zdravstvenih nasvetih bo doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, podala priporočila o tem, kaj storiti ob pikih insektov in čebel. O prazniku dela v ZDA in na Kitajskem bosta poročala dopisnika RTV Slovenija Andrej Stopar in Karmen Švegl. Gostili bomo člane PGD Boštanj, ki so leta 2007 postavili najvišji kres na svetu, ki je v višino meril 43.44 metra. Vpisali so se v Guinnesovo knjigo rekordov, na kar so še danes ponosni. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU bo pojasnila, kakšna je tradicija postavljanja mlajev na Slovenskem. Robert Pečnik – Pečo bo na terenu v družbi žar mojstra, saj bo ta pripomoček zelo aktualen v času prvomajskih praznikov. Z meteorologom z Agencije za okolje bomo napovedali praznično vreme, za konec oddaje pa bo zazvenela budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Voditelj: Andrej Hofer.
29. april je mednarodni dan plesa, zato bodo prvi jutranji gostje plesni poznavalci, koreografi in predavatelji Silvestra Perčič, Danijel Mišon in Meta Zagorc. Svetovali bomo o pripravi na hojo v hribe, v studiu bo strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar. V zdravstvenih nasvetih bo doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, podala priporočila o tem, kaj storiti ob pikih insektov in čebel. O prazniku dela v ZDA in na Kitajskem bosta poročala dopisnika RTV Slovenija Andrej Stopar in Karmen Švegl. Gostili bomo člane PGD Boštanj, ki so leta 2007 postavili najvišji kres na svetu, ki je v višino meril 43.44 metra. Vpisali so se v Guinnesovo knjigo rekordov, na kar so še danes ponosni. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU bo pojasnila, kakšna je tradicija postavljanja mlajev na Slovenskem. Robert Pečnik – Pečo bo na terenu v družbi žar mojstra, saj bo ta pripomoček zelo aktualen v času prvomajskih praznikov. Z meteorologom z Agencije za okolje bomo napovedali praznično vreme, za konec oddaje pa bo zazvenela budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Voditelj: Andrej Hofer.
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.
Egon in Ajda se sprašujeta, kako čebele delajo med. Očka jima opiše, kako nabirajo medičino, in razloži, zakaj so nepogrešljive.
Egon in Ajda se sprašujeta, kako čebele delajo med. Očka jima opiše, kako nabirajo medičino, in razloži, zakaj so nepogrešljive.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.
Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ana in Maša bosta dan začeli razgibano – z jutranjo telovadbo in dobro energijo. Preverili bosta, kako dobro poznamo svoje telo in čakajo ju zabavni ter nenavadni poskusi spretnosti. Telovadbe se lahko lotite tudi doma – Žan in Marko sta pripravila vodič za preganjanje dolgčasa, v katerem vas lahko naučita trikov na skiroju. V studiu pa bomo spoznali Leona, ki prihaja v rubriko resnica ali laž – katera njegova trditev drži?
Ana in Maša bosta dan začeli razgibano – z jutranjo telovadbo in dobro energijo. Preverili bosta, kako dobro poznamo svoje telo in čakajo ju zabavni ter nenavadni poskusi spretnosti. Telovadbe se lahko lotite tudi doma – Žan in Marko sta pripravila vodič za preganjanje dolgčasa, v katerem vas lahko naučita trikov na skiroju. V studiu pa bomo spoznali Leona, ki prihaja v rubriko resnica ali laž – katera njegova trditev drži?
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V studiu Besedolova Ana Maria Mitić tokrat gosti mlade, radovedne in pogumne. Tiste, ki so se s svojimi idejami že preizkusili na nacionalnem tekmovanju POPRI v organizaciji Primorskega tehnološkega parka, na katerem osnovnošolci, dijaki in študenti razvijajo in predstavljajo svoje podjetniške zamisli. Skupno jim je to, da verjamejo vase, v svoje ideje in v to, da se da z znanjem in pogumom premikati meje. Kdo bo najuspešnejši v ugibanju besed?
V studiu Besedolova Ana Maria Mitić tokrat gosti mlade, radovedne in pogumne. Tiste, ki so se s svojimi idejami že preizkusili na nacionalnem tekmovanju POPRI v organizaciji Primorskega tehnološkega parka, na katerem osnovnošolci, dijaki in študenti razvijajo in predstavljajo svoje podjetniške zamisli. Skupno jim je to, da verjamejo vase, v svoje ideje in v to, da se da z znanjem in pogumom premikati meje. Kdo bo najuspešnejši v ugibanju besed?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.
Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.