Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Po požigu njegove trgovine je Levi Strauss prisiljen sprejeti pravila San Francisca in plačevati za zaščito. V mestu si samo novinar Jude William drzne izzvati J. C. Eddyja in iskati zaveznike za svoj boj. Levi se osredotoči na poslovanje svoje trgovine in pospešeno išče nove tkanine. Pod pretvezo, da potrebuje pomoč, k sebi zvabi sestro Fanny in njenega moža Davida. Medtem Jacob Davis z ženo Annie začne novo poglavje v Renu in za tamkajšnje rudarje sešije prve trpežne delovne hlače, okrepljene z zakovicami. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Po požigu njegove trgovine je Levi Strauss prisiljen sprejeti pravila San Francisca in plačevati za zaščito. V mestu si samo novinar Jude William drzne izzvati J. C. Eddyja in iskati zaveznike za svoj boj. Levi se osredotoči na poslovanje svoje trgovine in pospešeno išče nove tkanine. Pod pretvezo, da potrebuje pomoč, k sebi zvabi sestro Fanny in njenega moža Davida. Medtem Jacob Davis z ženo Annie začne novo poglavje v Renu in za tamkajšnje rudarje sešije prve trpežne delovne hlače, okrepljene z zakovicami. CALL ME LEVI / 2024 / Nemčija Scenarij: Robert Krause, Neele Leana Vollmar Režija: Neele Leana Vollmar V glavnih vlogah: Vincent Redetzki, Amy Benkenstein, Anton von Lucke, Lea van Acken, Bardo Böhlefeld, Hannes Wegener, Alessandro Schuster, Golo Euler, Roland Koch, Lukas Rüppel, Bernd Hölscher, Niels Bormann, Johannes Silberschneider
Čotina mama je zbolela in Mavgli obljubi, da bo skrbel za Čoto. Tabaki in Šir kan zaslutita priložnost, da opravita z mladičem in tigrčkom. Nenadoma pa na zemljo pade meteorit.
Čotina mama je zbolela in Mavgli obljubi, da bo skrbel za Čoto. Tabaki in Šir kan zaslutita priložnost, da opravita z mladičem in tigrčkom. Nenadoma pa na zemljo pade meteorit.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prijateljica Karla je Tjašo povabila v vodni park. Vsa Tjašina družina je bolna, in če bo zbolela še ona, sploh ne bo mogla iti! Maša predlaga, da polovita bacile. Iščeta jih in uničujeta, dokler jima končno ne uspe priti iz hiše. Tjaša si oddahne, premagala je prehlad.
Prijateljica Karla je Tjašo povabila v vodni park. Vsa Tjašina družina je bolna, in če bo zbolela še ona, sploh ne bo mogla iti! Maša predlaga, da polovita bacile. Iščeta jih in uničujeta, dokler jima končno ne uspe priti iz hiše. Tjaša si oddahne, premagala je prehlad.
Dokler Tjaša in Robi ne pojesta vse zelenjave, ne bosta dobila sladice. Zato Tjaša odpelje Robija v zelenjavni svet. Tam srečata Mašo, ki jima pomaga priti do sladolednega gradu. Na poti se borijo z zelenjavnimi ovirami, grahovimi skalami, brokoli-drevesi in zeleno pošastjo.
Dokler Tjaša in Robi ne pojesta vse zelenjave, ne bosta dobila sladice. Zato Tjaša odpelje Robija v zelenjavni svet. Tam srečata Mašo, ki jima pomaga priti do sladolednega gradu. Na poti se borijo z zelenjavnimi ovirami, grahovimi skalami, brokoli-drevesi in zeleno pošastjo.
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Dan je vroč, Tjaša in Robi pa se igrata zunaj. Tjaša si zamisli »senčno hišo«, v kateri se bosta izognila vročini. Vstopita vanjo in uživata v hladu. Ker pa sonce potuje po nebu, se senca začne umikati in krčiti ‒ Tjaša in Robi pa morata čim prej iz senčne hiše.
Dan je vroč, Tjaša in Robi pa se igrata zunaj. Tjaša si zamisli »senčno hišo«, v kateri se bosta izognila vročini. Vstopita vanjo in uživata v hladu. Ker pa sonce potuje po nebu, se senca začne umikati in krčiti ‒ Tjaša in Robi pa morata čim prej iz senčne hiše.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Simon na vrtu najde ptička mladička. Z Gašperjem se odločita, da bosta poskrbela zanj. Z očkovo pomočjo mu pripravita gnezdece in ga nahranita s semeni. Spoprijateljijo se in ptiček dobi ime: Čivko. Sčasoma si opomore in lepega dne odleti v neznano. Bratca ga neutrudno iščeta. Ko ga najdeta, jima Čivko pokaže gnezdo s svojo ptičjo družino. Simon in Gašper se veselita, da je našel očka in mamico.
Simon na vrtu najde ptička mladička. Z Gašperjem se odločita, da bosta poskrbela zanj. Z očkovo pomočjo mu pripravita gnezdece in ga nahranita s semeni. Spoprijateljijo se in ptiček dobi ime: Čivko. Sčasoma si opomore in lepega dne odleti v neznano. Bratca ga neutrudno iščeta. Ko ga najdeta, jima Čivko pokaže gnezdo s svojo ptičjo družino. Simon in Gašper se veselita, da je našel očka in mamico.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
V Bekkebakknu na volitvah zmaga stranka, ki širi sovraštvo do tujcev. Lars se potuhne in tudi Anna in Tess sta zelo previdni. Še toliko bolj, ko predstavnik stranke v šoli razglasi, ta bodo morali po novem vsi tujci nositi znak T, po katerem jih bodo prepoznali.
V Bekkebakknu na volitvah zmaga stranka, ki širi sovraštvo do tujcev. Lars se potuhne in tudi Anna in Tess sta zelo previdni. Še toliko bolj, ko predstavnik stranke v šoli razglasi, ta bodo morali po novem vsi tujci nositi znak T, po katerem jih bodo prepoznali.
Vili na podstrešju odkrije pismo, v katerem piše: »Za Vilija. Naj ga odpre na deseti rojstni dan.« Čeprav je star šele osem let, Vili pismo odpre in ugotovi, da ga je zanj napisala pokojna mama. Pripravila mu je darilo, do katerega bo prišel po lovu za zakladom, pri katerem mora uspešno opraviti deset nalog in razvozlati skrite namige. Vili se s pomočjo Suzi in Žanka skrivaj loti iskanja, med katerim spoznava, kakšna je bila njegova mama. Pri zadnji, deseti nalogi pa se stvari zapletejo in po zaslugi Roka in Žankovih posebnih pevskih sposobnosti pridejo do darila – domiselnega, zanimivega in trajnega.
Vili na podstrešju odkrije pismo, v katerem piše: »Za Vilija. Naj ga odpre na deseti rojstni dan.« Čeprav je star šele osem let, Vili pismo odpre in ugotovi, da ga je zanj napisala pokojna mama. Pripravila mu je darilo, do katerega bo prišel po lovu za zakladom, pri katerem mora uspešno opraviti deset nalog in razvozlati skrite namige. Vili se s pomočjo Suzi in Žanka skrivaj loti iskanja, med katerim spoznava, kakšna je bila njegova mama. Pri zadnji, deseti nalogi pa se stvari zapletejo in po zaslugi Roka in Žankovih posebnih pevskih sposobnosti pridejo do darila – domiselnega, zanimivega in trajnega.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 3. del: Kvantna oboroževalna tekma Kvantno računalništvo obljublja nepredstavljivo računsko moč, zato po vsem svetu divja tekma za prevlado na področju kvantne tehnologije. Kdo jo bo prvi izkoristil in kaj bo z njo počel? Omogočila bo preboje v raziskavah materialov, medicini, fiziki, pa tudi dešifriranje vse spletne komunikacije. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Bi radi vedeli, kaj nam prinaša prihodnost? Kakšen bo svet, v katerem računalniki berejo naša čustva? Kakšen bo planet z neomejeno čisto energijo? Matematičarka Hannah Fry se bo poglobila v številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob pogledu v prihodnost. Ob pogovorih z vodilnimi strokovnjaki bo razkrila, kaj se nam resnično obeta in kje so meje tistega, kar si sploh znamo predstavljati. 3. del: Kvantna oboroževalna tekma Kvantno računalništvo obljublja nepredstavljivo računsko moč, zato po vsem svetu divja tekma za prevlado na področju kvantne tehnologije. Kdo jo bo prvi izkoristil in kaj bo z njo počel? Omogočila bo preboje v raziskavah materialov, medicini, fiziki, pa tudi dešifriranje vse spletne komunikacije. THE FUTURE WITH HANNAH FRY (II.) / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alastair Duncan, Catherine Gale
Praga, Češkoslovaška, leto 1967/68 – PRAŠKA POMLAD Film je napeta drama triler. Tomáš Havlík je mladi tehnik, ki v čudnih okoliščinah socialističnega zaposlovanja dobi delo v eminentni redakciji novinarjev Češkoslovaškega radia v Pragi. Čeprav je »samo« tehnik, ga nova zaposlitev spravi v težaven položaj, saj se je znašel v liberalnem novinarskem gnezdu, ki je bilo sredi šestdesetih let še posebej na udaru tedanjih oblasti. Novinarji in koncept svobode govora tedaj ni bilo nekaj, kar bi šlo z roko v roki s socialističnimi oblastmi. Ko Češkoslovaške oblasti izvolijo Aleksandra Dubčka, reformista in liberalno usmerjenega komunista na čelo komunistične partije, se v državi začne liberalizacija svobode govora, misli in združevanja. Kar seveda ni povšeči represivnim organom in tajni službi KGB, ki ima tedaj svoje tipalke tudi v Pragi, še manj pa oblastem v Sovjetski zvezi z Brežnjevom na čelu. Ko družbeno politično vrenje doseže vrelišča, sledi vojaška invazija držav varšavskega pakta pod vodstvom Sovjetske zveze. Pride do vdora na radio, ki do poslednjih trenutkov emitiranja stoji za svojimi državljani in svojim demokratom Dubčkom … VALOVI SVOBODE /VLNY / ČEŠKA / 2024 Režija: Jirí Mádl / Scenarij: Jirí Mádl Igrajo: Martin Hofmann, Vojtech Kotek, Tatiana Pauhofová, Stanislav Majer, Marika Soposká, and Vojtech Vodochodský in drugi …
Praga, Češkoslovaška, leto 1967/68 – PRAŠKA POMLAD Film je napeta drama triler. Tomáš Havlík je mladi tehnik, ki v čudnih okoliščinah socialističnega zaposlovanja dobi delo v eminentni redakciji novinarjev Češkoslovaškega radia v Pragi. Čeprav je »samo« tehnik, ga nova zaposlitev spravi v težaven položaj, saj se je znašel v liberalnem novinarskem gnezdu, ki je bilo sredi šestdesetih let še posebej na udaru tedanjih oblasti. Novinarji in koncept svobode govora tedaj ni bilo nekaj, kar bi šlo z roko v roki s socialističnimi oblastmi. Ko Češkoslovaške oblasti izvolijo Aleksandra Dubčka, reformista in liberalno usmerjenega komunista na čelo komunistične partije, se v državi začne liberalizacija svobode govora, misli in združevanja. Kar seveda ni povšeči represivnim organom in tajni službi KGB, ki ima tedaj svoje tipalke tudi v Pragi, še manj pa oblastem v Sovjetski zvezi z Brežnjevom na čelu. Ko družbeno politično vrenje doseže vrelišča, sledi vojaška invazija držav varšavskega pakta pod vodstvom Sovjetske zveze. Pride do vdora na radio, ki do poslednjih trenutkov emitiranja stoji za svojimi državljani in svojim demokratom Dubčkom … VALOVI SVOBODE /VLNY / ČEŠKA / 2024 Režija: Jirí Mádl / Scenarij: Jirí Mádl Igrajo: Martin Hofmann, Vojtech Kotek, Tatiana Pauhofová, Stanislav Majer, Marika Soposká, and Vojtech Vodochodský in drugi …
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Ana in Lars bosta tokratne počitnice začela na polno – z novo himno – Hvalnico dolgčasu! Dolgčas nam bosta tokrat pomagali preganjati Ema in Isabel, ki bosta v vodiču ustvarili prav poseben glasbeni instrument iz steklenic. Medtem bo Ana v studiu po Larsovih akordih ugibala znane melodije, skupaj pa se bosta podala med nenavadne zvoke in se preizkusila v zabavni igri. V rubriki resnica ali laž bomo spoznali Neli – katera njena trditev drži?
Ana in Lars bosta tokratne počitnice začela na polno – z novo himno – Hvalnico dolgčasu! Dolgčas nam bosta tokrat pomagali preganjati Ema in Isabel, ki bosta v vodiču ustvarili prav poseben glasbeni instrument iz steklenic. Medtem bo Ana v studiu po Larsovih akordih ugibala znane melodije, skupaj pa se bosta podala med nenavadne zvoke in se preizkusila v zabavni igri. V rubriki resnica ali laž bomo spoznali Neli – katera njena trditev drži?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.
Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.