Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 3. del: Zamrznjeni vrhovi V tretjem delu dokumentarne serije raziskujemo zamrznjene svetove na veliki nadmorski višini. Ti mrzli otoki na nebu, ki jih najdemo na skoraj vseh celinah, tamkajšnjim prebivalcem postavljajo velike izzive za preživetje. Gorski svetovi so dom presenetljivo raznovrstnih živalskih vrst – od opic na Japonskem, papig na Novi Zelandiji, pum v Patagoniji, plamencev v puščavi Atakama in orjaških pand ob vznožju Himalaje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.
Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
O prihodnosti Grenlandije lahko odločata le ta sama in Danska, je ob obisku Washingtona dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ob tem je potrdil tesno sodelovanje z Združenimi državami v zvezi Nato. Kot je dejal, imata Rusija in Kitajska svoje interese v arktični regiji, zato je za zaveznice ključnega pomena, da se kmalu lotijo zaščite svojih prioritet. Drugi poudarki: - Krvavi protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik grozi s carinami državam, ki poslujejo s Teheranom. - Premier Golob bo na delovnem kosilu iskal konsenz s predstavniki strank leve sredine. - Katere so nevarnosti širjenja umetne inteligence na področje čustvene podpore?
O prihodnosti Grenlandije lahko odločata le ta sama in Danska, je ob obisku Washingtona dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ob tem je potrdil tesno sodelovanje z Združenimi državami v zvezi Nato. Kot je dejal, imata Rusija in Kitajska svoje interese v arktični regiji, zato je za zaveznice ključnega pomena, da se kmalu lotijo zaščite svojih prioritet. Drugi poudarki: - Krvavi protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik grozi s carinami državam, ki poslujejo s Teheranom. - Premier Golob bo na delovnem kosilu iskal konsenz s predstavniki strank leve sredine. - Katere so nevarnosti širjenja umetne inteligence na področje čustvene podpore?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?
Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?
V torkovi oddaji Dobro jutro bomo vstopili v svet nepremičnin in preverili, zakaj so se cene v zadnjem desetletju podvojile ter kaj to pomeni za vse, ki danes iščejo dom. Posvetili se bomo tudi vprašanju enakopravnosti in raziskali, zakaj kljub dolgoletnim zavezam plačna vrzel med moškimi in ženskami še vedno vztraja. Da bi bilo jutro bolj sproščeno, se bomo podali na naše ceste, razbijali mite o registrskih tablicah ter ugotavljali, ali nas v avtošolah zares naučijo voziti ali le opraviti izpit. Ljubitelji narave boste izvedeli, kako pozimi pravilno negovati drevesa in grmovnice, tik pred koncem pa nas bo predramil ritem tolkal, saj napovedujemo 18. mednarodni festival BUMfest v Žalcu. Na terenu bo priprave na pravoslavno novo leto spremljal Goran Obradovič. Oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V torkovi oddaji Dobro jutro bomo vstopili v svet nepremičnin in preverili, zakaj so se cene v zadnjem desetletju podvojile ter kaj to pomeni za vse, ki danes iščejo dom. Posvetili se bomo tudi vprašanju enakopravnosti in raziskali, zakaj kljub dolgoletnim zavezam plačna vrzel med moškimi in ženskami še vedno vztraja. Da bi bilo jutro bolj sproščeno, se bomo podali na naše ceste, razbijali mite o registrskih tablicah ter ugotavljali, ali nas v avtošolah zares naučijo voziti ali le opraviti izpit. Ljubitelji narave boste izvedeli, kako pozimi pravilno negovati drevesa in grmovnice, tik pred koncem pa nas bo predramil ritem tolkal, saj napovedujemo 18. mednarodni festival BUMfest v Žalcu. Na terenu bo priprave na pravoslavno novo leto spremljal Goran Obradovič. Oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom v Washingtonu prikimal ameriškim skrbem glede krepitve ruskih in kitajskih interesov na arktičnem območju. V oddaji tudi o tem: - Po podatkih nevladne organizacije v Iranu število ubitih protestnikov preseglo 600 - Predstavniki šestih strank danes na delovno kosilo s premierjem Robertom Golobom - Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki bo dobilo nove helikopterje.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom v Washingtonu prikimal ameriškim skrbem glede krepitve ruskih in kitajskih interesov na arktičnem območju. V oddaji tudi o tem: - Po podatkih nevladne organizacije v Iranu število ubitih protestnikov preseglo 600 - Predstavniki šestih strank danes na delovno kosilo s premierjem Robertom Golobom - Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki bo dobilo nove helikopterje.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.
Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Dominic Hatje je Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava v letošnjem letu tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer pa je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal na radiu in bil tekstopisec. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.
Dominic Hatje je Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava v letošnjem letu tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer pa je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal na radiu in bil tekstopisec. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Hrup slabo vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja, moti počitek, koncentracijo, učenje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju je tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. O hrupu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Sonja Jeram, uni. dipl. biologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Leta 1964 je na ekonomski fakulteti kot prvi tujec diplomiral Sirec Abdul Hamid Katib. Ta dogodek so pospremile tudi kamere Televizije Slovenija, novinar Boštjan Pirc pa je pripravil prispevek za takratno oddajo TV Obzornik.
Leta 1964 je na ekonomski fakulteti kot prvi tujec diplomiral Sirec Abdul Hamid Katib. Ta dogodek so pospremile tudi kamere Televizije Slovenija, novinar Boštjan Pirc pa je pripravil prispevek za takratno oddajo TV Obzornik.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.