Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Slikovit in napet otroški avanturistični film o neverjetnem prijateljstvu s prepričljivo ekološko noto. Glavna junakinja je deklica Autumn, ki prva leta svojega otroštva preživi v osrčju amazonskega pragozda. Tam stke neverjetno vez z mladičem črnega jaguarja, ki ga je poimenovala Nada. Vendar se po tragičnem dogodku njeno življenje postavi na glavo in z očetom se morata preseliti v New York. Osem let pozneje je Autumn stara 14 let in živi življenje običajne najstnice v velemestu, a Nade nikoli ne pozabi. Ko izve, da je njena rodna vas v Amazoniji ogrožena in da so trgovci z živalmi na sledi njenemu jaguarju, se odloči za tvegano potezo. Anja, njena očarljivo nerodna učiteljica biologije, jo skuša odvrniti od nepremišljenega načrta, a brez uspeha. Kljub nevarnostim in očetovemu nasprotovanju se Autumn odpravi nazaj v džunglo, da bi rešila svojo prijateljico. Na poti se ji po spletu naključij pridruži tudi učiteljica, ki poskrbi za humorne vložke v sicer napeti zgodbi. Primerna starost: 9+ Originalni naslov: LE DERNIER JAGUAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Gilles de Maistre Scenarij: Prune de Maistre Igrajo: Emily Bett Rickards, Lumi Pollack, Paul Greene, Kelly Hope Taylor
Slikovit in napet otroški avanturistični film o neverjetnem prijateljstvu s prepričljivo ekološko noto. Glavna junakinja je deklica Autumn, ki prva leta svojega otroštva preživi v osrčju amazonskega pragozda. Tam stke neverjetno vez z mladičem črnega jaguarja, ki ga je poimenovala Nada. Vendar se po tragičnem dogodku njeno življenje postavi na glavo in z očetom se morata preseliti v New York. Osem let pozneje je Autumn stara 14 let in živi življenje običajne najstnice v velemestu, a Nade nikoli ne pozabi. Ko izve, da je njena rodna vas v Amazoniji ogrožena in da so trgovci z živalmi na sledi njenemu jaguarju, se odloči za tvegano potezo. Anja, njena očarljivo nerodna učiteljica biologije, jo skuša odvrniti od nepremišljenega načrta, a brez uspeha. Kljub nevarnostim in očetovemu nasprotovanju se Autumn odpravi nazaj v džunglo, da bi rešila svojo prijateljico. Na poti se ji po spletu naključij pridruži tudi učiteljica, ki poskrbi za humorne vložke v sicer napeti zgodbi. Primerna starost: 9+ Originalni naslov: LE DERNIER JAGUAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Gilles de Maistre Scenarij: Prune de Maistre Igrajo: Emily Bett Rickards, Lumi Pollack, Paul Greene, Kelly Hope Taylor
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Jesen je in cmokci se zabavajo ob odkrivanju najzanimivejših listov. Ko Modri cmokec najde seme platane, hitro odkrijejo edinstven in zabaven način igre.
Jesen je in cmokci se zabavajo ob odkrivanju najzanimivejših listov. Ko Modri cmokec najde seme platane, hitro odkrijejo edinstven in zabaven način igre.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.
Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Sneg in veter sta preprečila izpeljavo zadnje serije skokov na sinočnji tekmi v Predazzu. Slovenca sta v finalu že opravila svoje, a se tedaj oddaljila od vrha, obveljali pa so rezultati po dveh serijah. Domen Prevc in Anže Lanišek sta bila le dve točki oddaljena od medalje, zato so bili po koncu tekme občutki malce grenki v slovenskem taboru. Še bolj razočarani pa so bili Nemci in Japonci. Nemci so vodili, ko so bili na vrhu le še trije skakalci, na koncu pa so za stopničkami zaostali za tri desetinke točke, Japonci pa so po petih skokih ohranili drugo mesto, a so, ko so te razveljavili, padli nazaj na šesto. Radijski reporter Miha Trošt poroča, da so bili najbolj zadovoljni v poljskem taboru, saj so si zagotovili srebrno medaljo. To pomeni, da se je Kacper Tomasiak le utrdil v vlogi nepričakovanega junaka iger. 19-letnik je bil lani najboljši v poletnem celinskem pokalu, s tem si je prislužil mesto v poljski ekipi svetovnega pokala, v skupnem seštevku je na 14. mestu, štirikrat je bil v tej zimi med najboljšo deseterico, a do olimpijskih iger nikoli ni bil na stopničkah na tekmah najvišje ravni. Trošt pravi, da je Poljak izjemno simpatičen in priljuden, tako kot norveško odkritje teh iger. Anna Odine Stroem je precej bolj izkušena, prvič je v svetovnem pokalu tekmovala pred več kot dvanajstimi leti. Ob Tomasiaku, Niki Prevc in Renu Niakidu pa je na teh igrah športnica, ki je osvojila tri medalje, od tega dve posamični zlati. Tekme alpskih smučarjev je v Bormiu za Val 202 spremljal Marko Cirman. Poroča, da se je Atle Lie McGrath po koncu slaloma le odpravil z roba gozda do ciljnega prostora. Norvežan je vodil po prvi vožnji slaloma, sredi druge pa je zapel kol. Izjemno je bil razočaran. Najprej je vrgel palice na eno stran brega, potem odpel smuči in peš odhrumel po drugi strani brega do roba smučišča, kjer se je ulegel na sneg. Precej časa si je vzel, preden se je odpravil proti cilju, odšel mimo vseh ob robu tekmovališča in šele proti večeru stopil pred mikrofone. Rekel je, da je bil to najtežji trenutek njegove športne poti, sploh ob vsem, kar se je dogajalo v zadnjih dneh. Na dan uradnega odprtja iger je umrl njegov dedek, na katerega je bil zelo navezan. Slalom je dobil Švicar Loic Meillard, v pogovoru za Radio Slovenija pa je povedal, da smo sredi zlate dobe švicarskega alpskega smučanja, v kateri morajo uživati tako tekmovalci kot švicarski navijači. Voditelj Dolimite Luka Petrič vzporednico s to mislijo vleče s slovenskim kolesarstvom in tistim, kar je za podkast Tour 202 povedal priznani irski novinar David Walsh, da se morajo Slovenci zavedati, da zlati časi slovenskega kolesarstva, tako kot najlepša leta irskega v osemdesetih, ne bodo trajali večno, zato jih je treba ceniti.
Sneg in veter sta preprečila izpeljavo zadnje serije skokov na sinočnji tekmi v Predazzu. Slovenca sta v finalu že opravila svoje, a se tedaj oddaljila od vrha, obveljali pa so rezultati po dveh serijah. Domen Prevc in Anže Lanišek sta bila le dve točki oddaljena od medalje, zato so bili po koncu tekme občutki malce grenki v slovenskem taboru. Še bolj razočarani pa so bili Nemci in Japonci. Nemci so vodili, ko so bili na vrhu le še trije skakalci, na koncu pa so za stopničkami zaostali za tri desetinke točke, Japonci pa so po petih skokih ohranili drugo mesto, a so, ko so te razveljavili, padli nazaj na šesto. Radijski reporter Miha Trošt poroča, da so bili najbolj zadovoljni v poljskem taboru, saj so si zagotovili srebrno medaljo. To pomeni, da se je Kacper Tomasiak le utrdil v vlogi nepričakovanega junaka iger. 19-letnik je bil lani najboljši v poletnem celinskem pokalu, s tem si je prislužil mesto v poljski ekipi svetovnega pokala, v skupnem seštevku je na 14. mestu, štirikrat je bil v tej zimi med najboljšo deseterico, a do olimpijskih iger nikoli ni bil na stopničkah na tekmah najvišje ravni. Trošt pravi, da je Poljak izjemno simpatičen in priljuden, tako kot norveško odkritje teh iger. Anna Odine Stroem je precej bolj izkušena, prvič je v svetovnem pokalu tekmovala pred več kot dvanajstimi leti. Ob Tomasiaku, Niki Prevc in Renu Niakidu pa je na teh igrah športnica, ki je osvojila tri medalje, od tega dve posamični zlati. Tekme alpskih smučarjev je v Bormiu za Val 202 spremljal Marko Cirman. Poroča, da se je Atle Lie McGrath po koncu slaloma le odpravil z roba gozda do ciljnega prostora. Norvežan je vodil po prvi vožnji slaloma, sredi druge pa je zapel kol. Izjemno je bil razočaran. Najprej je vrgel palice na eno stran brega, potem odpel smuči in peš odhrumel po drugi strani brega do roba smučišča, kjer se je ulegel na sneg. Precej časa si je vzel, preden se je odpravil proti cilju, odšel mimo vseh ob robu tekmovališča in šele proti večeru stopil pred mikrofone. Rekel je, da je bil to najtežji trenutek njegove športne poti, sploh ob vsem, kar se je dogajalo v zadnjih dneh. Na dan uradnega odprtja iger je umrl njegov dedek, na katerega je bil zelo navezan. Slalom je dobil Švicar Loic Meillard, v pogovoru za Radio Slovenija pa je povedal, da smo sredi zlate dobe švicarskega alpskega smučanja, v kateri morajo uživati tako tekmovalci kot švicarski navijači. Voditelj Dolimite Luka Petrič vzporednico s to mislijo vleče s slovenskim kolesarstvom in tistim, kar je za podkast Tour 202 povedal priznani irski novinar David Walsh, da se morajo Slovenci zavedati, da zlati časi slovenskega kolesarstva, tako kot najlepša leta irskega v osemdesetih, ne bodo trajali večno, zato jih je treba ceniti.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?
Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot sto let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele trikrat svetovno prvenstvo, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi poudari, da si je nordijski del Mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri opaznejši norveški športniki. Johannes Thingnes Bø je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jørgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svojo športno pot. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Bø pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislih nasmeških v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim startom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagal Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot sto let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele trikrat svetovno prvenstvo, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi poudari, da si je nordijski del Mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri opaznejši norveški športniki. Johannes Thingnes Bø je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jørgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svojo športno pot. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Bø pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislih nasmeških v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim startom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagal Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta
V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta