Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sneguljčica in Rdeča kapica postaneta najboljši prijateljici, ko se Sneguljčica spopade z zlobno kraljico, Rdeča kapica pa z dvema lačnima volkovoma – enim, ki je požrl njeno babico in se našemil v njene obleke, in drugim, ki je pohrustal nekaj nič hudega slutečih pujskov.
Sneguljčica in Rdeča kapica postaneta najboljši prijateljici, ko se Sneguljčica spopade z zlobno kraljico, Rdeča kapica pa z dvema lačnima volkovoma – enim, ki je požrl njeno babico in se našemil v njene obleke, in drugim, ki je pohrustal nekaj nič hudega slutečih pujskov.
Matura 2026: filmska priredba irske novele Rejenka avtorice Claire Keegan Zgodba je postavljena na irsko podeželje na začetek 80. let. Plašna in redkobesedna deklica Cáit živi v revščini na kmetiji s številnimi bratci in sestricami ter starši, ki jo zanemarjajo. Cáit pogosto zbeži od doma in vandra v samoti. Z novim dojenčkom na poti starši zanjo ne morejo skrbeti, zato jo čez poletje pošljejo k sorodnici Eibhlín in njenemu možu Seánu. Po začetnih težavah v sporazumevanju par vzljubi tiho deklico kot lastno hčer in s prijaznostjo in pozornostjo pridobi njeno zaupanje. Tudi deklica se naveže nanju in se v novi hiši začne počutiti kot doma. Gre za celovečerni prvenec irskega režiserja Colma Bairéada in za filmsko adaptacijo novele Rejenka (Foster) izpod peresa irske pisateljice Claire Keegan. Kritiška javnost je film opevala zaradi presunljivega učinka subtilno zastavljene zgodbe ter izjemnih igralcev, posebej mlade debitantke Catherine Clinch. Nekaj edinstvenega, celo za irsko produkcijo, je tudi to, da liki govorijo v irščini. Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji je film prejel tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja in veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu. Novela Rejenka, ki jo sicer izšla tudi v slovenskem prevodu Maje Novak pri založbi Modrijan, je leta 2026 postala eno od umetnostnih besedil, s katerim se morajo slovenski dijaki seznaniti za opravljanje maturitetnega izpita pri angleščini. Izvirni naslov: An Cailín Ciúin / Irski film, 2022 / Režija in scenarij: Colm Bairéad / Po zgodbi »Foster« avtorice Claire Keegan / Fotografija: Kate McCullough / Montaža: John Murphy / Glasba: Stephen Rennicks / Igrajo: Catherine Clinch, Carrie Crowley, Andrew Bennett, Michael Patric, Kate Nic Chonaonaigh
Matura 2026: filmska priredba irske novele Rejenka avtorice Claire Keegan Zgodba je postavljena na irsko podeželje na začetek 80. let. Plašna in redkobesedna deklica Cáit živi v revščini na kmetiji s številnimi bratci in sestricami ter starši, ki jo zanemarjajo. Cáit pogosto zbeži od doma in vandra v samoti. Z novim dojenčkom na poti starši zanjo ne morejo skrbeti, zato jo čez poletje pošljejo k sorodnici Eibhlín in njenemu možu Seánu. Po začetnih težavah v sporazumevanju par vzljubi tiho deklico kot lastno hčer in s prijaznostjo in pozornostjo pridobi njeno zaupanje. Tudi deklica se naveže nanju in se v novi hiši začne počutiti kot doma. Gre za celovečerni prvenec irskega režiserja Colma Bairéada in za filmsko adaptacijo novele Rejenka (Foster) izpod peresa irske pisateljice Claire Keegan. Kritiška javnost je film opevala zaradi presunljivega učinka subtilno zastavljene zgodbe ter izjemnih igralcev, posebej mlade debitantke Catherine Clinch. Nekaj edinstvenega, celo za irsko produkcijo, je tudi to, da liki govorijo v irščini. Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji je film prejel tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja in veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu. Novela Rejenka, ki jo sicer izšla tudi v slovenskem prevodu Maje Novak pri založbi Modrijan, je leta 2026 postala eno od umetnostnih besedil, s katerim se morajo slovenski dijaki seznaniti za opravljanje maturitetnega izpita pri angleščini. Izvirni naslov: An Cailín Ciúin / Irski film, 2022 / Režija in scenarij: Colm Bairéad / Po zgodbi »Foster« avtorice Claire Keegan / Fotografija: Kate McCullough / Montaža: John Murphy / Glasba: Stephen Rennicks / Igrajo: Catherine Clinch, Carrie Crowley, Andrew Bennett, Michael Patric, Kate Nic Chonaonaigh
Joan Noele Gordon (25. 12. 1919–14. 4. 1985), pionirka in legenda britanske televizije, je bila prva ženska, ki se je pojavila na barvni televiziji, skoraj dve desetletji je bila obraz vsakodnevne nadaljevanke Razpotje (izvirni naslov: Crossroads), v vlogi lastnice motela Meg Mortimer. Nolly je zvezda, a jo leta 1981, na vrhuncu uspeha, brez opozorila in pojasnila odpustijo. V ušesih ji odzvanjajo šefove zadnje besede, da se morajo vse dobre stvari enkrat končati. Da bi rešila svojo kariero, se Nolly vrne na gledališki oder. Prežeta z dvomi in iskanjem razlogov, da so jo odpustili, čuti veliko breme in ugotovi, da potrebuje pobeg nekam daleč. Odpotuje v Azijo, kjer končno tudi odkrije, zakaj je morala oditi. ep. 1 Igralka Noele Gordon - Nolly je zvezda britanske serije Razpotje (Crossroads). Številni gledalci jo navdušeno spremljajo že leta. Potem pa se TV-mreža nenadoma odloči, da bo Noele odpustila. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Joan Noele Gordon (25. 12. 1919–14. 4. 1985), pionirka in legenda britanske televizije, je bila prva ženska, ki se je pojavila na barvni televiziji, skoraj dve desetletji je bila obraz vsakodnevne nadaljevanke Razpotje (izvirni naslov: Crossroads), v vlogi lastnice motela Meg Mortimer. Nolly je zvezda, a jo leta 1981, na vrhuncu uspeha, brez opozorila in pojasnila odpustijo. V ušesih ji odzvanjajo šefove zadnje besede, da se morajo vse dobre stvari enkrat končati. Da bi rešila svojo kariero, se Nolly vrne na gledališki oder. Prežeta z dvomi in iskanjem razlogov, da so jo odpustili, čuti veliko breme in ugotovi, da potrebuje pobeg nekam daleč. Odpotuje v Azijo, kjer končno tudi odkrije, zakaj je morala oditi. ep. 1 Igralka Noele Gordon - Nolly je zvezda britanske serije Razpotje (Crossroads). Številni gledalci jo navdušeno spremljajo že leta. Potem pa se TV-mreža nenadoma odloči, da bo Noele odpustila. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Martin pove Karlu, da želi kupiti Davidovo hišo. Karel se ne strinja in vztraja, da bo ostala last družine. David želi hišo prodati, da bi popravil krivice, pa tudi dobil denar za odškodnino, za katero ga toži bolnišnica. Karel meni, da David ni kriv, saj je za njegovim dejanjem stal dober namen. Tudi posledice so po njegovem mnenju le nesrečen splet okoliščin. Pretrese ga, ko izve, kaj bo z Davidom, če bo spoznan za krivega. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Martin pove Karlu, da želi kupiti Davidovo hišo. Karel se ne strinja in vztraja, da bo ostala last družine. David želi hišo prodati, da bi popravil krivice, pa tudi dobil denar za odškodnino, za katero ga toži bolnišnica. Karel meni, da David ni kriv, saj je za njegovim dejanjem stal dober namen. Tudi posledice so po njegovem mnenju le nesrečen splet okoliščin. Pretrese ga, ko izve, kaj bo z Davidom, če bo spoznan za krivega. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
ep. 3: Družina Franz Kafka je imel težaven odnos z oblastniškim in poniževalnim očetom. Z zamerami do očeta se je soočil v več kot sto strani dolgem pismu, ki ga ni nikoli odposlal. Oče Franza potisne v vlogo tovarnarja, poleg tega močno nasprotuje sinovemu prijateljevanju z igralcem tradicionalnega jidiškega gledališča Löwyjem. Prav očitki na račun prijatelja, ki ga Hermann Kafka ozmerja z mrčesom, pisatelja spodbudijo k pisanju Preobrazbe, bržkone najvplivnejšega literarnega dela 20. stoletja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 3: Družina Franz Kafka je imel težaven odnos z oblastniškim in poniževalnim očetom. Z zamerami do očeta se je soočil v več kot sto strani dolgem pismu, ki ga ni nikoli odposlal. Oče Franza potisne v vlogo tovarnarja, poleg tega močno nasprotuje sinovemu prijateljevanju z igralcem tradicionalnega jidiškega gledališča Löwyjem. Prav očitki na račun prijatelja, ki ga Hermann Kafka ozmerja z mrčesom, pisatelja spodbudijo k pisanju Preobrazbe, bržkone najvplivnejšega literarnega dela 20. stoletja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
Bo umetna inteligenca postala resnična konkurenca ljudem ne le na delovnem mestu, temveč tudi v odnosih? Jih bo nemara celo izpodrinila? Aplikacija Replika obljublja, da si lahko z nekaj kliki ustvarite virtualnega partnerja, ki nikoli ne postavlja zahtev, vas posluša brez predsodkov in ima vedno čas za vas. Za mnoge to zveni kot popolna zveza. O svojih izkušnjah iz sveta virtualne ljubezni pripovedujejo T. J., Denise in Faelight, ki so po težkih življenjskih preizkušnjah našli uteho v virtualnem objemu umetne inteligence. HUMAN-AI RELATIONSHIPS – THE FUTURE OF LOVE? / Švica / 2024 / Režija: Nicole Krättli
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam. Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi "Ob osmih Na kvadrat", ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.
Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam. Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi "Ob osmih Na kvadrat", ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
K izidom volitev v državni zbor bodo danes prišteli glasove iz tujine in tiste, oddane na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Glasovi iz tujine bi še lahko vplivali na volilni izid. Predsednica države Nataša Pirc Musar je medtem na neformalne pogovore povabila predsednike vseh strank novega sklica parlamenta. Pozvala jih je, naj čim prej poiščejo pot do 46-ih glasov, a uradnih pogovorov z izjemo tistih pri predsedniku vlade še ni bilo. Vodje strank se bodo znova sešli sredi tedna, tudi analitiki pa opozarjajo, da bi se morale stranke sprijazniti z izidom in preseči razlike, da bi lahko dobili novo vlado. V oddaji tudi o tem: - Evropa poziva k pogajanjem, Netanjahu in Trump pa razmišljata o razširitvi ofenzive proti Iranu in Libanonu - Na srbskih lokalnih volitvah številni incidenti in nasilje, Vučić pohitel z razglasitvijo zmage - Gospodarska negotovost vse bolj vpliva tudi na prioritete slovenskih delojemalcev
K izidom volitev v državni zbor bodo danes prišteli glasove iz tujine in tiste, oddane na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Glasovi iz tujine bi še lahko vplivali na volilni izid. Predsednica države Nataša Pirc Musar je medtem na neformalne pogovore povabila predsednike vseh strank novega sklica parlamenta. Pozvala jih je, naj čim prej poiščejo pot do 46-ih glasov, a uradnih pogovorov z izjemo tistih pri predsedniku vlade še ni bilo. Vodje strank se bodo znova sešli sredi tedna, tudi analitiki pa opozarjajo, da bi se morale stranke sprijazniti z izidom in preseči razlike, da bi lahko dobili novo vlado. V oddaji tudi o tem: - Evropa poziva k pogajanjem, Netanjahu in Trump pa razmišljata o razširitvi ofenzive proti Iranu in Libanonu - Na srbskih lokalnih volitvah številni incidenti in nasilje, Vučić pohitel z razglasitvijo zmage - Gospodarska negotovost vse bolj vpliva tudi na prioritete slovenskih delojemalcev
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora; Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana; Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Urban Jeriha, Inštitut za politiko prostora; Jana Grobelnik iz Mestne občine Ljubljana; Gregor Macedoni, župan Novega mesta.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Kako s premišljeno urbanistično zasnovo mest omogočiti bolj kakovostno življenje? To je le eno izmed tematskih izhodišč, o katerih smo govorili s priznanim škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem mednarodne uspešnice Mehko mesto – zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja. S tem izrazom je poimenoval mesto, ki je prijazno do prebivalcev ter temelji na zgoščevanju, raznolikosti in kratkih razdaljah. V studiu bomo gostili Zalo Dobovšek, selektorico 56. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Pogovarjali se bomo o predstavah na festivalu ter o tem, kakšna besedila najbolj zanimajo gledališke ustvarjalce. Bili smo v prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu. Razstava Razkritje – moč »biti viden« predstavlja, kakšna oblačila so na podelitvah nagrad, festivalih in drugih zvezdniških dogodkih nosili Lady Gaga, Madonna, Beyoncé, Björk, Harry Styles in številni drugi. Na razstavi je mogoče videti, kako nastane zvezdniški slog ter kako se prepletajo moda, umetnost in sodobna vizualna kultura. Obiskali smo še študentke in študente Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil pod mentorstvom Petje Zorec in Elene Fajt ustvarjajo oblačila tudi za voditeljici naše oddaje. Pogovarjali smo se o ustvarjalnem procesu, navdihu in posebnostih ustvarjanja za televizijsko oddajo, namenjeno kulturi in umetnosti.
Končni izidi državnozborskih volitev bodo znani dopoldne, uradni pa najpozneje čez en teden. Včerajšnji pogovori predsednikov strank pri predsednici republike pričakovano niso prinesli odgovora, kdo bo oblikoval vlado. Druge teme: - Goriva bodo dražja, točenje odslej brez omejitev - ZDA še naprej grozijo Iranu, ki zanika pogajanja - Nacionalno preverjanje znanja letos s spremenjenimi pravili
Končni izidi državnozborskih volitev bodo znani dopoldne, uradni pa najpozneje čez en teden. Včerajšnji pogovori predsednikov strank pri predsednici republike pričakovano niso prinesli odgovora, kdo bo oblikoval vlado. Druge teme: - Goriva bodo dražja, točenje odslej brez omejitev - ZDA še naprej grozijo Iranu, ki zanika pogajanja - Nacionalno preverjanje znanja letos s spremenjenimi pravili
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Eppur si muove - In vendar se vrti
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Izšel je prvi del Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, zato se z jezikoslovko dr. Metko Furlan pogovarjamo o nastajanju slovarja, v katerem je skoraj sedem tisoč gesel, o najstarejših in najzanimivejših zoonimih, pomenu etimologije ter o Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika.
Izšel je prvi del Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, zato se z jezikoslovko dr. Metko Furlan pogovarjamo o nastajanju slovarja, v katerem je skoraj sedem tisoč gesel, o najstarejših in najzanimivejših zoonimih, pomenu etimologije ter o Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Ime tedna je postala Eva Novak, dijakinja 2. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki ji je Dijaška organizacija Slovenije podelila naziv naj dijakinja Slovenije 2026. Odlična učenka in glasbenica igra violino, kitaro, klavir in orgle ter vodi otroški zbor, svoje talente nadgrajuje tudi z aktivnim sodelovanjem v skupnosti in prostovoljstvom. Pred dvema letoma je na natečaju Mladi pisatelj za knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno prejela drugo mesto.
Ime tedna je postala Eva Novak, dijakinja 2. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki ji je Dijaška organizacija Slovenije podelila naziv naj dijakinja Slovenije 2026. Odlična učenka in glasbenica igra violino, kitaro, klavir in orgle ter vodi otroški zbor, svoje talente nadgrajuje tudi z aktivnim sodelovanjem v skupnosti in prostovoljstvom. Pred dvema letoma je na natečaju Mladi pisatelj za knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno prejela drugo mesto.