Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Motnje hranjenja so prisotne – vse bolj. Jih pa velikokrat ne opazimo, jih niti ne želimo ozavestiti, kaj šele nagovoriti. Pri sebi in pri drugih. Iza je 20-letno dekle z izkušnjo anoreksije. Vsaka zgodba je unikatna. Potek bolezni, proces priznavanja, zdravljenje in rehabilitacija so različni, odvisni od posameznika. Pa vendar pomaga, ko slišiš, da v stiski nisi edini in sam. Izin glas pa lahko koristi tudi drugim, da bolje razumemo tiste, ki se z motnjami hranjenja soočajo. Da bomo vedeli, kako biti v oporo, pa tudi, kako se NE obnašati.
Motnje hranjenja so prisotne – vse bolj. Jih pa velikokrat ne opazimo, jih niti ne želimo ozavestiti, kaj šele nagovoriti. Pri sebi in pri drugih. Iza je 20-letno dekle z izkušnjo anoreksije. Vsaka zgodba je unikatna. Potek bolezni, proces priznavanja, zdravljenje in rehabilitacija so različni, odvisni od posameznika. Pa vendar pomaga, ko slišiš, da v stiski nisi edini in sam. Izin glas pa lahko koristi tudi drugim, da bolje razumemo tiste, ki se z motnjami hranjenja soočajo. Da bomo vedeli, kako biti v oporo, pa tudi, kako se NE obnašati.
Znova slovenske solze v dolini Fiemme, a sinoči le solze veselja in sreče. Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Slovenci so precej bolje skakali na ekipni tekmi kot na obeh posamičnih. Anže Lanišek je dosegel najboljši rezultat med vsemi, Domen Prevc pa drugega. Radijski reporter Miha Trošt pravi, da so si Slovenci nadeli preveliko breme na začetku iger, na ekipni tekmi pa so bili precej bolj sproščeni, morda ker se je pritisk porazdelil na celotno ekipo. Voditelj Luka Petrič opozori na besede Petra Prevca z ženske posamične tekme, ko je Prevc rekel, da bo ključen uvodni skok Nike Prevc, tokrat pa je bil zelo pomembni prvi skok Anžeta Laniška. Tako je bil srečen, da mu je uspel, da je celo zavil v napačno smer in povozil napis v izteku. Slišite lahko vse štiri skakalce, tudi Domna Prevc, ki pravi, da so skakalci zdaj osvojili tisto, po kar so prišli v Predazzo, upa pa, da to ni zadnja medalja, da bi lahko v naslednjih dneh pokazali nekaj lepega in dobrega. Moška tekma na veliki skakalnici je v soboto, ženska v nedeljo, v ponedeljek pa se skakalni program konča z moško tekmo dvojic. Trošt poroča, da so cenejše vstopnice na voljo le za žensko preizkušnjo, medtem ko so za obe moški na voljo le še najdražje. Ekipno kombinacijo alpskih smučark so presenetljivo dobile Avstrijke, potem ko najboljša slalomistka sveta Mikaela Shiffrin ni zadržala vodstva Breezy Johnson s smukaške preizkušnje. Nova disciplina ponuja manj možnosti za presenečenja kot klasična kombinacija, reporterka Nina Smole pa poroča, da je ta različica te discipline precej priljubljena med navijači, ki, kot je povedal zlat iz moške kombinacije Tanguy Nef, lahko na delu vidijo najboljše smukače in slalomist ter tako dobijo dve tekmi za ceno ene. Danes bo v Bormiu superveleslalom, kjer bo v vlogi favorita Marco Odermatt, najboljši smučar zadnjih sezon pa na teh olimpijskih igrah še ni našel svoje prave forme. Nina Smole in Miha Trošt o dogajanju na olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Znova slovenske solze v dolini Fiemme, a sinoči le solze veselja in sreče. Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Slovenci so precej bolje skakali na ekipni tekmi kot na obeh posamičnih. Anže Lanišek je dosegel najboljši rezultat med vsemi, Domen Prevc pa drugega. Radijski reporter Miha Trošt pravi, da so si Slovenci nadeli preveliko breme na začetku iger, na ekipni tekmi pa so bili precej bolj sproščeni, morda ker se je pritisk porazdelil na celotno ekipo. Voditelj Luka Petrič opozori na besede Petra Prevca z ženske posamične tekme, ko je Prevc rekel, da bo ključen uvodni skok Nike Prevc, tokrat pa je bil zelo pomembni prvi skok Anžeta Laniška. Tako je bil srečen, da mu je uspel, da je celo zavil v napačno smer in povozil napis v izteku. Slišite lahko vse štiri skakalce, tudi Domna Prevc, ki pravi, da so skakalci zdaj osvojili tisto, po kar so prišli v Predazzo, upa pa, da to ni zadnja medalja, da bi lahko v naslednjih dneh pokazali nekaj lepega in dobrega. Moška tekma na veliki skakalnici je v soboto, ženska v nedeljo, v ponedeljek pa se skakalni program konča z moško tekmo dvojic. Trošt poroča, da so cenejše vstopnice na voljo le za žensko preizkušnjo, medtem ko so za obe moški na voljo le še najdražje. Ekipno kombinacijo alpskih smučark so presenetljivo dobile Avstrijke, potem ko najboljša slalomistka sveta Mikaela Shiffrin ni zadržala vodstva Breezy Johnson s smukaške preizkušnje. Nova disciplina ponuja manj možnosti za presenečenja kot klasična kombinacija, reporterka Nina Smole pa poroča, da je ta različica te discipline precej priljubljena med navijači, ki, kot je povedal zlat iz moške kombinacije Tanguy Nef, lahko na delu vidijo najboljše smukače in slalomist ter tako dobijo dve tekmi za ceno ene. Danes bo v Bormiu superveleslalom, kjer bo v vlogi favorita Marco Odermatt, najboljši smučar zadnjih sezon pa na teh olimpijskih igrah še ni našel svoje prave forme. Nina Smole in Miha Trošt o dogajanju na olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Slovenija ima prvo zlato medaljo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalcev so jo v Predazzu osvojili Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. Četverica je tako ubranila zlato v tej disciplini iz olimpijskih iger v Pekingu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada na Gorenjskem razpravljala tudi o gospodarskih težavah regije. - Netanjahu in Trump danes v Beli hiši predvsem o pogajanjih med ZDA in Iranom. - V ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, večina otrok.
Slovenija ima prvo zlato medaljo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalcev so jo v Predazzu osvojili Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. Četverica je tako ubranila zlato v tej disciplini iz olimpijskih iger v Pekingu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada na Gorenjskem razpravljala tudi o gospodarskih težavah regije. - Netanjahu in Trump danes v Beli hiši predvsem o pogajanjih med ZDA in Iranom. - V ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, večina otrok.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars ob 9.00 bomo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars ob 9.00 bomo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.