Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Mile se, kot že velikokrat, ponovno spre z očetom Borom. Oče poskuša sina ujeti in ga prav po moško premikastiti. Boro pa pri svojih vzgojnih poskusih nesrečno pade in se udari v glavo. Mile se ves prestrašen zateče k Anji, ki mu svetuje, naj se z očetom resno pogovori. Miletu se zdi popolnoma nemogoče, da bi se v njegovi družini resno pogovarjali. Tega vendar niso še nikoli počeli. Če pride s tako neumno idejo k očetu, bo Boro mislil, da se iz njega norčuje. Z njim bo hotel ponovno in še huje obračunati. Anja pa le najde način, da Mileta pregovori v pogovor...
Mile se, kot že velikokrat, ponovno spre z očetom Borom. Oče poskuša sina ujeti in ga prav po moško premikastiti. Boro pa pri svojih vzgojnih poskusih nesrečno pade in se udari v glavo. Mile se ves prestrašen zateče k Anji, ki mu svetuje, naj se z očetom resno pogovori. Miletu se zdi popolnoma nemogoče, da bi se v njegovi družini resno pogovarjali. Tega vendar niso še nikoli počeli. Če pride s tako neumno idejo k očetu, bo Boro mislil, da se iz njega norčuje. Z njim bo hotel ponovno in še huje obračunati. Anja pa le najde način, da Mileta pregovori v pogovor...
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.
Slovensko arhitekturo sta zaznamovala Plečnik in Vurnik. Njunima vlogama se približujeta Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice. Nista arhitekta, pač pa projektanta mostov in viaduktov. Za seboj imata bogato inženirsko in mostograditeljsko kariero, podpisala sta se pod dvesto uresničenih in večkrat na natečajih nagrajenih projektov. Njuni mostovi premoščajo reke tudi v tujini, v Izraelu, Turčiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, Poljskem in Maleziji. Po njuni zaslugi je Maribor postal zibelka mostograditeljstva v Sloveniji in Evropi. Projektanta v filmu povesta, da najprej skleneta pogodbe z bregovi rek, šele potem z investitorjem. Dokumentarni film z naslovom Mostovi na sliki neba pripoveduje zgodbo o velikem uspehu. Scenarij Zdenko Kodrič, režija Boris Jurjaševič.
Vse tisto, o čemer smo vedno molčali
V Parizu razočarani Adam Robertu pove, da bo Julio zapustil. Julia je odločena, da bo odšla iz Berlina, potem ko je na letališču videla Tomasa z Mariano. A oče jo pregovori, naj ga vendarle poišče. Medtem pa Knapp pove Tomasu, da je Julia v Berlinu. Julia se odpravi na kraj, kjer sta se s Tomasom pred mnogimi leti prvič poljubila. Tudi Tomas se odpravi tja in po čustvenem snidenju preživeta noč skupaj. A zjutraj mora Tomas v Somalijo, Julia pa mora očeta humanoida čimprej odpeljati v Pariz, saj ga bodo kmalu izklopili. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García
V Parizu razočarani Adam Robertu pove, da bo Julio zapustil. Julia je odločena, da bo odšla iz Berlina, potem ko je na letališču videla Tomasa z Mariano. A oče jo pregovori, naj ga vendarle poišče. Medtem pa Knapp pove Tomasu, da je Julia v Berlinu. Julia se odpravi na kraj, kjer sta se s Tomasom pred mnogimi leti prvič poljubila. Tudi Tomas se odpravi tja in po čustvenem snidenju preživeta noč skupaj. A zjutraj mora Tomas v Somalijo, Julia pa mora očeta humanoida čimprej odpeljati v Pariz, saj ga bodo kmalu izklopili. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Fantazijska komedija. Na poroki v Palm Springsu se srečata očarljivo brezbrižni Nyles in nerazpoložena nevestina družica Sarah. Stvari pa se zapletejo, ko se izkaže, da ne moreta zapustiti prizorišča, pobegniti drug pred drugim, pa tudi ne sama pred sabo. Domiselna, zabavna in nepričakovanih zasukov polna eksistencialna komedija o ljubezni, izolaciji in iskanju smisla v svetu, kjer je »danes včeraj in jutri danes«. PALM SPRINGS / ZDA / 2020 Režija: Max Barbakow / Scenarij: Andy Siara / Igrajo: Andy Samberg, Cristin Milioti, J.K. Simmons, Meredith Hagner, Camila Mendes, Tyler Hoechlin, Peter Gallagher ……
Fantazijska komedija. Na poroki v Palm Springsu se srečata očarljivo brezbrižni Nyles in nerazpoložena nevestina družica Sarah. Stvari pa se zapletejo, ko se izkaže, da ne moreta zapustiti prizorišča, pobegniti drug pred drugim, pa tudi ne sama pred sabo. Domiselna, zabavna in nepričakovanih zasukov polna eksistencialna komedija o ljubezni, izolaciji in iskanju smisla v svetu, kjer je »danes včeraj in jutri danes«. PALM SPRINGS / ZDA / 2020 Režija: Max Barbakow / Scenarij: Andy Siara / Igrajo: Andy Samberg, Cristin Milioti, J.K. Simmons, Meredith Hagner, Camila Mendes, Tyler Hoechlin, Peter Gallagher ……
Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.
Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Novo sezono Besedolova odpirajo štirje znani televizijski pari – vsak s svojo taktiko, a vsi z istim ciljem: finale! Ona – očarljiva in polna zgodb. On – vedoželjen in duhovit. Iz Nedeljskega popoldneva v goste k Ani Marii Mitić prihajata Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Ko Kaj dogaja, sta vedno tam – satira je njun teren, zdaj pa stopata med črke! Hitra, ostra, brez dlake na jeziku – z nami bosta Tilen Artač in in Alenka Marinič. Tretji par sta voditelja oddaje Japajade šov; ko se pojavita na ekranu, nihče ne ve, kaj sledi – razen enega: da bo zabavno! Skupaj znata nasmejati tudi najbolj resne obraze: Lucija Vrankar – Lucy in Dejan Vunjak. Iz jutranjega studia Dobro jutro pa prihajata Špela Močnik Paradiž in Monika Tavčar. Voditeljici, ki dan začneta s toplino in humorjem – tokrat pa z budilko, nastavljeno na zmago. Se bo jutranja zbranost obrestovala tudi proti večeru? Znesek, ki ga bosta osvojila zmagovalca, bo šel v dobrodelne namene.
Novo sezono Besedolova odpirajo štirje znani televizijski pari – vsak s svojo taktiko, a vsi z istim ciljem: finale! Ona – očarljiva in polna zgodb. On – vedoželjen in duhovit. Iz Nedeljskega popoldneva v goste k Ani Marii Mitić prihajata Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Ko Kaj dogaja, sta vedno tam – satira je njun teren, zdaj pa stopata med črke! Hitra, ostra, brez dlake na jeziku – z nami bosta Tilen Artač in in Alenka Marinič. Tretji par sta voditelja oddaje Japajade šov; ko se pojavita na ekranu, nihče ne ve, kaj sledi – razen enega: da bo zabavno! Skupaj znata nasmejati tudi najbolj resne obraze: Lucija Vrankar – Lucy in Dejan Vunjak. Iz jutranjega studia Dobro jutro pa prihajata Špela Močnik Paradiž in Monika Tavčar. Voditeljici, ki dan začneta s toplino in humorjem – tokrat pa z budilko, nastavljeno na zmago. Se bo jutranja zbranost obrestovala tudi proti večeru? Znesek, ki ga bosta osvojila zmagovalca, bo šel v dobrodelne namene.
Atletinja Tina Šutej je na svetovnem prvenstvu v Tokiu v skoku s palico osvojila bron. Za 36-letnico je to prva kolajna na tej ravni in uspeh kariere. Drugi poudarki oddaje: - Novi kandidat predsednice za varuha človekovih pravic je pravnik in državni sekretar iz časa Janševe vlade Marko Starman. - Drugi dan izraelske kopenske ofenzive na mesto Gaza vanj vdrlo več tisoč izraelskih vojakov. - V Novem mestu sanirajo škodo po neurju; stavbo osnovne šole Drska so zasilno prekrili, pouk ta teden še pod vprašajem.
Atletinja Tina Šutej je na svetovnem prvenstvu v Tokiu v skoku s palico osvojila bron. Za 36-letnico je to prva kolajna na tej ravni in uspeh kariere. Drugi poudarki oddaje: - Novi kandidat predsednice za varuha človekovih pravic je pravnik in državni sekretar iz časa Janševe vlade Marko Starman. - Drugi dan izraelske kopenske ofenzive na mesto Gaza vanj vdrlo več tisoč izraelskih vojakov. - V Novem mestu sanirajo škodo po neurju; stavbo osnovne šole Drska so zasilno prekrili, pouk ta teden še pod vprašajem.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Včeraj se je začel Evropski teden mobilnosti, ki je namenjen spodbujanju prebivalcev, naj se na svoje poti odpravljajo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. A za to zadnje bo, kot kaže, pri nas potrebnega še veliko več kot le spodbujanje. Po podatkih statističnega urada je bilo namreč lani le sedem odstotkov tedenskih uporabnikov javnega prevoza, na vlak ali avtobus pa niti enkrat ni sedlo kar 62 odstotkov prebivalcev. Kako obrniti to statistiko? Gost oddaje Ob osmih je generalni direktor Direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje Darko Trajanov.
Včeraj se je začel Evropski teden mobilnosti, ki je namenjen spodbujanju prebivalcev, naj se na svoje poti odpravljajo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. A za to zadnje bo, kot kaže, pri nas potrebnega še veliko več kot le spodbujanje. Po podatkih statističnega urada je bilo namreč lani le sedem odstotkov tedenskih uporabnikov javnega prevoza, na vlak ali avtobus pa niti enkrat ni sedlo kar 62 odstotkov prebivalcev. Kako obrniti to statistiko? Gost oddaje Ob osmih je generalni direktor Direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje Darko Trajanov.
Kje v slovenskem šolskem prostoru je prostor za inkluzijo in zakaj je slovenski šolski sistem v osnovi izključujoč? Zakaj narašča število učencev v specializiranih šolah? Gost oddaje Intervju bo doktor specialne in rehabilitacijske pedagogike Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani in velik zagovornik vključujoče družbe. Prizadeva si za izboljšanje položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oblikovanje inkluzivne šole. Je predavatelj in avtor številnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. Osmislil in omogočil je idejo zdaj že tradicionalnega mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki je bil letos že devetnajsti po vrsti. Dr. Matej Rovšek premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Kje v slovenskem šolskem prostoru je prostor za inkluzijo in zakaj je slovenski šolski sistem v osnovi izključujoč? Zakaj narašča število učencev v specializiranih šolah? Gost oddaje Intervju bo doktor specialne in rehabilitacijske pedagogike Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani in velik zagovornik vključujoče družbe. Prizadeva si za izboljšanje položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oblikovanje inkluzivne šole. Je predavatelj in avtor številnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. Osmislil in omogočil je idejo zdaj že tradicionalnega mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki je bil letos že devetnajsti po vrsti. Dr. Matej Rovšek premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Začetek meseca je zaznamovala polna Luna, ki je za nameček še mrknila. Kljub oblačnemu zastoru, ki je pogled na ta redek, a čaroben nebesni pojav oviral v pretežnem delu Slovenije, smo na Valu 202 mrk pospremili z obširnim naborom vsebin.
Začetek meseca je zaznamovala polna Luna, ki je za nameček še mrknila. Kljub oblačnemu zastoru, ki je pogled na ta redek, a čaroben nebesni pojav oviral v pretežnem delu Slovenije, smo na Valu 202 mrk pospremili z obširnim naborom vsebin.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.
Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.
Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.
Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.
Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo včeraj ubitih najmanj 106 ljudi, velika večina v istoimenskem mestu. Tam je namreč izraelska vojska včeraj po lastnih navedbah začela veliko kopensko ofenzivo. Uničenih je več stanovanjskih zgradb in mošeja. Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Svetovne organizacije je ob tem objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da judovska država izvaja genocid. Zaradi omenjene ofenzive bo Evropska komisija danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu. V oddaji tudi: - Moskva in Misk končala vojaške vaje, sodelovalo približno 100 tisoč vojakov. - Celje v prihodnjih dneh s sejmom Mos znova središče podjetništva. - Športne prostorske pridobitve bodo obogatile Grosuplje in Radeče.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo včeraj ubitih najmanj 106 ljudi, velika večina v istoimenskem mestu. Tam je namreč izraelska vojska včeraj po lastnih navedbah začela veliko kopensko ofenzivo. Uničenih je več stanovanjskih zgradb in mošeja. Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Svetovne organizacije je ob tem objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da judovska država izvaja genocid. Zaradi omenjene ofenzive bo Evropska komisija danes obravnavala predlog ukrepov proti Izraelu. V oddaji tudi: - Moskva in Misk končala vojaške vaje, sodelovalo približno 100 tisoč vojakov. - Celje v prihodnjih dneh s sejmom Mos znova središče podjetništva. - Športne prostorske pridobitve bodo obogatile Grosuplje in Radeče.
Kaj je empatija? Dnevno se srečujemo s podobami in osebnimi tragičnimi zgodbami konkretnih ljudi, na katere se ali naj bi se čustveno odzvali. Zakaj smo kot družba nagnjeni k temu, da probleme, ki daleč presegajo individualno raven, predstavljamo skozi tovrstne izpovedi, ki računajo na našo empatijo? Kaj pa, če nam ravno empatija omogoča, da se v tem svetu nič ne spremeni?
Kaj je empatija? Dnevno se srečujemo s podobami in osebnimi tragičnimi zgodbami konkretnih ljudi, na katere se ali naj bi se čustveno odzvali. Zakaj smo kot družba nagnjeni k temu, da probleme, ki daleč presegajo individualno raven, predstavljamo skozi tovrstne izpovedi, ki računajo na našo empatijo? Kaj pa, če nam ravno empatija omogoča, da se v tem svetu nič ne spremeni?
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
"Če razumemo prometno kulturo kot skupek spoznanj, pravil in norm medsebojnih odnosov udeležencev v prometu, imamo pri nas s prometno kulturo težavo, saj je ta na precej nizki ravni" - tako v svoji najnovejši raziskavi ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije, kjer dodajajo, da se nizka raven odraža tudi v neupoštevanju pravil vožnje, kot so uporaba smernikov, upoštevanje rdeče luči na semaforju, uporaba telefonov med vožnjo in podobno. Kaj torej lahko vsi udeleženci v prometu storimo za izboljšanje prometne kulture, glede na to, da preventivne akcije pri marsikom ne zaležejo in na koncu ostane le še izrek kazni? Na aktualna vprašanja, povezana s prometom, bo v sredinem svetovalnem servisu odgovarjal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
"Če razumemo prometno kulturo kot skupek spoznanj, pravil in norm medsebojnih odnosov udeležencev v prometu, imamo pri nas s prometno kulturo težavo, saj je ta na precej nizki ravni" - tako v svoji najnovejši raziskavi ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije, kjer dodajajo, da se nizka raven odraža tudi v neupoštevanju pravil vožnje, kot so uporaba smernikov, upoštevanje rdeče luči na semaforju, uporaba telefonov med vožnjo in podobno. Kaj torej lahko vsi udeleženci v prometu storimo za izboljšanje prometne kulture, glede na to, da preventivne akcije pri marsikom ne zaležejo in na koncu ostane le še izrek kazni? Na aktualna vprašanja, povezana s prometom, bo v sredinem svetovalnem servisu odgovarjal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili? Sogovorniki: - Mykyta Sobko iz Evropske potrošniške organizacije, - magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Elena Osrajnik, - psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Domen Malc, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in - podjetnica Hajdi Korošec Jazbinšek. Avtor fotografije: Mykyta Sobko iz Evropske potrošniške organizacije
Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili? Sogovorniki: - Mykyta Sobko iz Evropske potrošniške organizacije, - magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Elena Osrajnik, - psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Domen Malc, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in - podjetnica Hajdi Korošec Jazbinšek. Avtor fotografije: Mykyta Sobko iz Evropske potrošniške organizacije
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Vrstijo se odzivi na napoved premierja Roberta Goloba, da bo vlada jutri med drugim razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčne božičnice. Obrtno-podjetniška zbornica se veseli te odločitve, toda njen predsednik Peter Pišek poziva vlado k razbremenitvi dela. Drugi poudarki oddaje: Evropska komisija med drugim predlaga zamrznitev trgovinskih ugodnosti za Izrael. Dan varnosti pacientov letos s poudarkom na varnosti najmlajših. V Novem mestu pospešeno sanirajo posledice včerajšnjega neurja s točo.
Vrstijo se odzivi na napoved premierja Roberta Goloba, da bo vlada jutri med drugim razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčne božičnice. Obrtno-podjetniška zbornica se veseli te odločitve, toda njen predsednik Peter Pišek poziva vlado k razbremenitvi dela. Drugi poudarki oddaje: Evropska komisija med drugim predlaga zamrznitev trgovinskih ugodnosti za Izrael. Dan varnosti pacientov letos s poudarkom na varnosti najmlajših. V Novem mestu pospešeno sanirajo posledice včerajšnjega neurja s točo.
Seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Dnevni red: 1. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2024 2. Letno poročilo o delu policije za leto 2024 3. Poročilo delovne skupine o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 za leto 2024
Dnevni red: 1. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2024 2. Letno poročilo o delu policije za leto 2024 3. Poročilo delovne skupine o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 za leto 2024
TV klinika z Davidom Zupančičem
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?