Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cikel filmov italijanskih režiserjev Rim leta 1944, takoj po koncu vojne. Prebivalci mesta se borijo za preživetje, dela ni. Revnemu Antoniu med lepljenjem plakatov, s katerim preživlja mlado družino, ukradejo kolo. S sinom se poda na iskanje, ki ju vodi skozi slikovito, a duhovno in materialno obubožano mesto, kjer lakota in revščina silita prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja. Majhni deček je tega dne priča očetovemu ponižanju, pa tudi tatvinam, prostituciji, črnemu trgu, korupciji, sprenevedanju in lažem, ki pestijo povojni Rim. Poleg častnega oskarja iz leta 1950 so kritiki enemu najvplivnejših del italijanskega neorealizma nekaj let po premieri dodelili naslov največjega filma vseh časov. Izvirni naslov: I LADRI DI BICICLETTE / Italijanski film, 1948 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, po romanu Luigija Bartolinija / Igrajo: Lamberto Maggiorani, Enzo Staiola, Lianella Carell, Elena Altieri
Cikel filmov italijanskih režiserjev Rim leta 1944, takoj po koncu vojne. Prebivalci mesta se borijo za preživetje, dela ni. Revnemu Antoniu med lepljenjem plakatov, s katerim preživlja mlado družino, ukradejo kolo. S sinom se poda na iskanje, ki ju vodi skozi slikovito, a duhovno in materialno obubožano mesto, kjer lakota in revščina silita prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja. Majhni deček je tega dne priča očetovemu ponižanju, pa tudi tatvinam, prostituciji, črnemu trgu, korupciji, sprenevedanju in lažem, ki pestijo povojni Rim. Poleg častnega oskarja iz leta 1950 so kritiki enemu najvplivnejših del italijanskega neorealizma nekaj let po premieri dodelili naslov največjega filma vseh časov. Izvirni naslov: I LADRI DI BICICLETTE / Italijanski film, 1948 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, po romanu Luigija Bartolinija / Igrajo: Lamberto Maggiorani, Enzo Staiola, Lianella Carell, Elena Altieri
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Večino fosfatnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetovalci po vsem svetu, izdelajo v Maroku. Ta država je njihova največja izvoznica, saj ima največja nahajališča fosfatne rude na svetu. To naravno bogastvo, ki ga izkoriščajo državna podjetja, pa je za prebivalce vir nesreče. Velikanska tovarna gnojil v mestu Safi spušča odplake, polne težkih kovin, naravnost v morje, onesnažuje pa tudi pitno vodo. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti ustekleničene vode in pijejo tisto iz pipe, zbolevajo za fluorozo. Zlasti otroci imajo zato nepopravljivo poškodovane zobe. Okoljskemu aktivistu iz Safija je uspelo spodbuditi someščane, da na protestih od oblasti zahtevajo ukrepanje. Toda družba OCP, ki je lastnica tovarne, je zelo vplivna in se zateka k zastraševanju aktivistov … GREEN WARRIORS, SOIL THREAT / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Bebejin boj za skrbništvo se nadaljuje, vendar je zaradi Eleninega vmešavanja zakon Richardsonovih na veliki preizkušnji. Mia se znajde v brezizhodnem položaju, zato je prisiljena Pearl povedati resnico. Izzy se zaradi božičnega fotografiranja in svoje umetniške instalacije v šoli spre z mamo, a se po drugi strani zbliža z Mio. Pearl in Trip sta vse več skupaj, Lexie in Brian pa se razideta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Bebejin boj za skrbništvo se nadaljuje, vendar je zaradi Eleninega vmešavanja zakon Richardsonovih na veliki preizkušnji. Mia se znajde v brezizhodnem položaju, zato je prisiljena Pearl povedati resnico. Izzy se zaradi božičnega fotografiranja in svoje umetniške instalacije v šoli spre z mamo, a se po drugi strani zbliža z Mio. Pearl in Trip sta vse več skupaj, Lexie in Brian pa se razideta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
Dunaj je mesto kavarn, skupaj jih je skoraj 3000. Poleg tega, da na Dunaju kavo pijejo, jo tu tudi pražijo. Christian Schrödel in Oliver Goetz, lastnika najmanjše pražarne, že deset let pražita kavo. Ker si na Dunaju pitja kave ni mogoče zamisliti brez rezine torte ali zavitka, želita Christian in Oliver v svoji kavarni ponuditi prav posebno kavno torto. Njeno izdelavo naročita slaščičarju Michaelu Giebischu, enemu najbolj ustvarjalnih dunajskih slaščičarjev, ki ima veliko naročnikov. Med drugim mora za ples plesne šole Elmayer, s katerim se konča sezona plesov v pustnem času, speči Sacherjevo torto. O tem, kdo pripravlja pravo Sacherjevo torto, so se leta prepirali najbolj znani dunajski slaščičarji. Na koncu so sodniki odločili, da se samo torta iz hotela Sacher lahko imenuje "originalna Sacherjeva torta". Seveda pa ima vsaka dunajska gospodinja svoj recept zanjo.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.
Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.
Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.
Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Obiskali smo Planino pri Sevnici, slikoviti trg zanimive zgodovine, prepletene z legendami, pod ostanki mogočnega gradu in bogate etnološke dediščine.
Obiskali smo Planino pri Sevnici, slikoviti trg zanimive zgodovine, prepletene z legendami, pod ostanki mogočnega gradu in bogate etnološke dediščine.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Po usklajevanjih s socialnimi partnerji je koalicija umaknila predlog, po katerem bi del samostojnih podjetnikov z normiranimi stroški plačeval nižje prispevke. Spremembo, ki bi v pokojninsko blagajno po nekaterih ocenah navrtala več kot 110 milijonov evrov veliko luknjo, so kritizirali tako v gospodarskih kot tudi v delavskih združenjih. Še naprej pa ostajajo na mizi spremenjeni pogoji za vnovični vstop med normirance. Preostali poudarki oddaje: Na varnostni konferenci v Münchnu svarila: Evropa se mora prilagoditi novemu svetu. Varuhinja človekovih pravic bo del Šutarjevega zakona preverila na ustavnem sodišču. Dijaki in študentje še jutri na informativnih dnevih.
Po usklajevanjih s socialnimi partnerji je koalicija umaknila predlog, po katerem bi del samostojnih podjetnikov z normiranimi stroški plačeval nižje prispevke. Spremembo, ki bi v pokojninsko blagajno po nekaterih ocenah navrtala več kot 110 milijonov evrov veliko luknjo, so kritizirali tako v gospodarskih kot tudi v delavskih združenjih. Še naprej pa ostajajo na mizi spremenjeni pogoji za vnovični vstop med normirance. Preostali poudarki oddaje: Na varnostni konferenci v Münchnu svarila: Evropa se mora prilagoditi novemu svetu. Varuhinja človekovih pravic bo del Šutarjevega zakona preverila na ustavnem sodišču. Dijaki in študentje še jutri na informativnih dnevih.
Dnevni red: 1. Dogovor o delu (17. člen PoPPre). 2. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Lidija Pliberšek, v petek, 13. 2. 2026, ob 9.30, b) zaslišanje priče: Helena Simoniti, v petek, 13. 2. 2026, ob 10.15.
Dnevni red: 1. Dogovor o delu (17. člen PoPPre). 2. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Lidija Pliberšek, v petek, 13. 2. 2026, ob 9.30, b) zaslišanje priče: Helena Simoniti, v petek, 13. 2. 2026, ob 10.15.