Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … 1. del: Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … 1. del: Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.
Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.
Po 10-tih letih je zlati orel novoletne skakalne turneje, kot rečeno, spet v slovenskih rokah. Uspeh Domna Prevca je včeraj v Bischofshofnu pospremilo tudi več tisoč slovenskih navijačev, ki so prišli navijat in čestitat junaku turneje. Druge teme: - Predsednica republike bo danes sporočila ime novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Povojno varnost v Ukrajini bodo zagotavljali tudi francoski in britanski vojaki, so sklenili voditelji koalicije voljnih. - Protesti po Iranu se ne umirjajo; po ocenah človekoljubnih organizacij po državi v 10-ih dneh ubitih skoraj 40 ljudi.
Po 10-tih letih je zlati orel novoletne skakalne turneje, kot rečeno, spet v slovenskih rokah. Uspeh Domna Prevca je včeraj v Bischofshofnu pospremilo tudi več tisoč slovenskih navijačev, ki so prišli navijat in čestitat junaku turneje. Druge teme: - Predsednica republike bo danes sporočila ime novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Povojno varnost v Ukrajini bodo zagotavljali tudi francoski in britanski vojaki, so sklenili voditelji koalicije voljnih. - Protesti po Iranu se ne umirjajo; po ocenah človekoljubnih organizacij po državi v 10-ih dneh ubitih skoraj 40 ljudi.
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Napetosti med Rusijo in ZDA so se po zajetju ruskega tankerja še zaostrile. Moskva je ostro obsodila ameriško potezo. V Washingtonu pa poudarjajo, da je zaseženo plovilo del venezuelske senčne flote, ki je prevažalo sankcionirano nafto. Druge teme: - Ameriški apetiti po prevzemu Grenlandije vse večji. Pri pridobitvi ozemlja poudarjajo diplomatsko pot, a ne izključujejo vojaškega posredovanja. - Vlada danes na obisku v primorsko-notranjski regiji o pomoči za elektrointenzivna podjetja - Zaradi mraza za večji del države izdano oranžno opozorilo. V mraziščih temperature tudi do -20 stopinj
Napetosti med Rusijo in ZDA so se po zajetju ruskega tankerja še zaostrile. Moskva je ostro obsodila ameriško potezo. V Washingtonu pa poudarjajo, da je zaseženo plovilo del venezuelske senčne flote, ki je prevažalo sankcionirano nafto. Druge teme: - Ameriški apetiti po prevzemu Grenlandije vse večji. Pri pridobitvi ozemlja poudarjajo diplomatsko pot, a ne izključujejo vojaškega posredovanja. - Vlada danes na obisku v primorsko-notranjski regiji o pomoči za elektrointenzivna podjetja - Zaradi mraza za večji del države izdano oranžno opozorilo. V mraziščih temperature tudi do -20 stopinj
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
Poleti 1945, po končani drugi svetovni vojni se je življenje počasi vračalo v normalo in 15. avgusta so za javnost znova odprli Postojnsko jamo. Na slovesnem odprtju je za glasbo, s svojim prvim javnim nastopom, poskrbel Plesni orkester pod vodstvom ustanovitelja Bojana Adamiča. Jeseni tega leta je tudi uradno postal del Radia Ljubljana in se kasneje preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Bojan Adamič je v repertoar orkestra, ki je moral biti v začetnih letih precej socialistično naravnan, spretno vnašal kompozicije in elemente pravega jazza. Njegovo delo je nadaljeval v Ameriki šolani glasbenik Jože Privšek, ki je orkester z intenzivnim delom popeljal na najvišjo evropsko raven. Big Band RTV Slovenija ima za razvoj slovenske zabavne in jazzovske glasbe izjemen pomen in tudi danes, po 80 letih delovanja predstavlja najvidnejšo organizacijo jazzovskega ustvarjanja pri nas, v kateri delujejo vrhunski jazz glasbeniki.
V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu
V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodoodporne in tako naprej. Vse to so lahko ure. Kako ravnati z njimi, da bodo vse leto kazale točen čas, kako naviti mehansko uro in nenazadnje – na kaj biti pozoren, ko kupujemo novo – sodobno – ročno uro? Sogovornik: urarski mojster David Lečnik iz Celja.
Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodoodporne in tako naprej. Vse to so lahko ure. Kako ravnati z njimi, da bodo vse leto kazale točen čas, kako naviti mehansko uro in nenazadnje – na kaj biti pozoren, ko kupujemo novo – sodobno – ročno uro? Sogovornik: urarski mojster David Lečnik iz Celja.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.