Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francoska dokumentarna oddaja tri desetletja po padcu Ceausescujevega režima v Romuniji prinaša natančno rekonstrukcijo enega izmed najbolj krvavih dogodkov v času propada te diktature. Oddaja razišče potek ljudske revolucije, ki je bila bolj kot to v resnici državni udar pod vodstvom tedanjih komunističnih elit. Te so skrbno načrtovale tudi poročanje o dogodkih. THE CEAUSESCU TRIAL, A STOLEN REVOLUTION / LE PROCES DES CEAUCESCU - UNE REVOLUTION VOLEE / Francija / 2019 / režija: Vincent de Cointet
Dokumentarna serija v dveh delih je zapeljiv portret Maroka iz zraka. Razkriva naravna in kulturna okolja ter vpliv zgodovine in sodobne industrije na to sredozemsko državo. V drugem delu bomo spoznali notranjost Maroka in gorovje Atlas z več kot štiritisočmetrskimi vrhovi, med katerimi ležijo rodovitne doline. Z več sto let starimi vodnimi zajetji namakajo polja ter nasade oljk in datljevih palm. Onkraj Atlasa visoke sipine napovedujejo začetek Sahare, v kateri so Maročani postavili eno največjih sončnih elektrarn na svetu. Popotovanje po Maroku se konča na sredozemski obali in v pristanišču Tanger, od koder milijon in pol potnikov vsako leto potuje med Afriko in Evropo. MOROCCO FROM ABOVE / LE MAROC VU DU CIEL / Francija / 2017 / režija: Yann Arthus-Bertrand
Vegani v družbi še vedno veljajo za nekaj eksotičnega, za tiste, ki hočejo z življenjskim slogom izstopati, in so nemalokrat zasmehovani z izrazi, kot je travojedci. Svoje pomisleke o vplivu veganskega prehranjevanja na zdravje ima tudi uradna medicina, v oddaji jih bo predstavil doktor medicine. Lahko z vegansko hrano zadostimo vsem potrebam za zdravo življenje? Imajo pomisleki znanstveno osnovo ali gre za predsodke, ki izvirajo iz nepoznavanja načina življenja veganov? Sogovorniki v oddaji, ki bodisi iz etičnih, okoljskih ali zdravstvenih razlogov ne jedo mesa, so prepričani – in to podkrepijo tudi s sodobnimi prehranskimi smernicami – da je veganstvo, pravilno načrtovano in uravnoteženo, primerno za vsa obdobja človekovega življenja, predvsem pa je okolju prijazno. Samo neuravnotežen in slabo načrtovan veganski način prehranjevanja lahko pusti posledice na zdravju, kar pa, kot poudarijo, prav tako lahko povzroči tudi neuravnotežena mešana prehrana. Scenaristka in urednica serije Neva Novljan, režiser Vojko Boštjančič.
Kdo so transspolne osebe? Kakšno je njihovo življenje v Sloveniji? Kaj počnejo? Kakšne težave jih pestijo v naši družbi ? V oddaji bomo prisluhnili štirim transspolnim osebam, ki so se v javno življenje vključile kot osebe tistega spola, ki ga čutijo kot sebi lastnega, in ne tistega, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Skozi njihove zgodbe bomo osvetlili še precej nepoznano področje transspolnosti, saj prav pomanjkanje relevantnih informacij tudi v naši družbi pripomore k nevidnosti transspolnih oseb ter nerazumevanju, porajanju predsodkov in nesprejemanju. Zakaj? So le zaradi svoje spolne identitete res tako drugačne, za nekatere celo družbeno nesprejemljive? Scenaristka in urednica serije Neva Novljan, režiser Vojko Boštjančič.
Jože in Meta se bosta poročila na vrtu hiše Valič Gromovih. Družinski člani mrzlično opravljajo zadnje priprave. Meta izgubi samozavest, ko ji v zadnji trenutek soseda sporoči, da ne bo njena poročna priča. Viktor se zbliža z Rogljevo. Jože prenaša kovček in ga zaboli v križu. Meti taji bolečino. Soseda mu pomaga z masažo, Meta ju zaloti skupaj in zganja cirkus.
Film Ptice jezer, njihova vrnitev prikaže, kako so se v nekoč zaradi industrije uničeno okolje znova vrnile ptice. Geografsko središče filma so jezera v Šaleški dolini, ki jih avtor spremlja leto dni. Pri tem odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic, od katerih mnoge živijo v neposredni bližini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoč nikoli pred oči. Film je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. Zgodbe o vsakdanjem življenju ptic, ki ostajajo prikrite večini od nas. Jezera v okolici Velenja so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Ta je začel obratovati konec 19. stoletja, sredi 20. stoletja pa je začela tu delovati še termoelektrarna, ki je povzročila hudo onesnaženje jezerske vode in izginotje življenja v njej. Posledično so izginile tudi mnoge ptice. Po dolgotrajnem ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, se je v vodo vrnilo življenje. Sčasoma so se vrnile tudi ptice, prišle so celo nekatere vrste, ki jih prej ni bilo. Danes lahko na naših jezerih opazujemo preko 200 vrst ptic.
Viktor je na obisk pripeljal novo seksi punco Heleno. Gorazd jo sprva zamenja za čistilko iz servisa. Dana jo ima za Gorazdovo punco. Leon šprica šolo in se predčasno vrne domov ter s Heleno igra na klavir. Zarja širi govorice, da ima Leon starejšo punco, Leon pa Viktorja prepričuje, da Gorazd osvaja Heleno. Družina gre na bajer spuščat Blaževe modelčke.
Canaletto in beneška umetnost v Kraljičini galeriji Kraljeva umetniška zbirka, katere skrbnica je britanska kraljica, je največja zbirka Canalettovih del na svetu. Ta beneški slikar iz 18. stoletja je zaslovel z vedutami svojega domačega mesta, ki je bilo priljubljen cilj angleških mladeničev na izobraževalnem potovanju po Evropi. Pri nakupu slik jim je svetoval angleški konzul Joseph Smith, mecen in zbiratelj umetnin, ki si je tudi sam ustvaril bogato zbirko del beneških umetnikov. Nazadnje jo je prodal britanskemu kralju Juriju III., poznejši vladarji pa so jo še razširili. Canalettova dela so bila leta 2017 razstavljena v Kraljičini galeriji v Buckinghamski palači. EXHIBITION ON SCREEN (II.): Canaletto & The Art of Venice At The Queen’s Gallery, Buckingham Palace / Velika Britanija / 2018 / režija: David Bickerstaff
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji. 1. del: Prijatelja in izkušena popotnika Erik Peters in Alain Berger se z motornima kolesoma odpravita na potovanje, o katerem sta dolgo sanjala – iz Nemčije v Indijo. V prvem od štirih delov dokumentarne serije spremljamo njuno pot čez Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. Ko prispeta do meje z Gruzijo, njuna počitniška vožnja, kot pravita, postane zares pustolovska … HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Cézanne – portreti nekega življenja Dela Paula Cézanna, enega od velikanov francoskega slikarstva iz druge polovice 19. stoletja, so bila pogosto slabo razumljena, saj so presegala impresionizem in napovedovala abstraktni slog 20. stoletja. Oddaja temelji na pregledni razstavi Cézannovih portretov, ki so jo pripravili v londonski Narodni galeriji portretov, in vključuje odlomke iz pisem, ki jih je slikar pošiljal sorodnikom in prijateljem, med drugim pisatelju Émilu Zolaju. Vstopili bomo v njegov atelje v domači Provansi in spoznali njegova študijska leta v Parizu. Takrat je oblikoval svoj značilni slog, zaradi katerega so Picasso, Braque in drugi poznejši slikarji v njem videli očeta in učitelja, ki jim je utrl umetniško pot. EXHIBITION ON SCREEN (II.): CÉZANNE PORTRAITS OF A LIFE / Velika Britanija / 2019 / režija: Phil Grabsky
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Kar naenkrat ugasnejo luči in hišo zajame tema. Zmanjkalo je elektrike. Pepa je presenečena, ko ugotovi, da televizija ne dela, če ni elektrike.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov
Strokovnjak za ekologijo celinskih voda ugotavlja, da je naše razmišljanje pogosto preveč antropocentrično in da bomo zgolj z inženirsko gradbenim pristopom le zmanjšali samočistilno sposobnost vodnih ekosistemov.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Po številnih kvalifikacijskih slovenskih dopoldanskih nastopih bodo tudi zvečer na že 25. evropskem prvenstvu slovenski atleti zelo aktivni. Obe štafeti 4 x 400 m bosta tekli v kvalifikacijah. Lia Apostolovski bo v Münchnu pri skoku v višino skušala ponoviti podvig z zadnjega svetovnega prvenstva, ko je presenetila z uvrstitvijo v finale. Na finale meri tudi Anita Horvat, ki je v teku na 800 metrov zablestela na svetovnem prvenstvu, potem pa na mitingu Diamantne lige na Poljskem z novim osebnim rekordom osvojila tretje mesto in dokazala, da je še vedno v formi, ki obeta vrhunski rezultat tudi na prvenstvu stare celine.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Kadar lisice izgubijo mlečni zob, se v skladu z njihovim običajem podajo na lov na polže. Jagodka bi rada dokazala, da je že velika, brata pa sta nesrečna, ker kot majhna nikoli nista šla na lov. Edmund je zelo zaskrbljen in ne želi, da bi se njegova 'majhna princeska' sama podala na tako nevarno pustolovščino.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge? Vabljeni k poslušanju.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
Dokumentarna serija o velikih tenoristih prve polovice 20. stoletja. Ko se je v tridesetih letih dvajsetega stoletja razvil zvočni film, so veliki tenoristi, kot so Beniamino Gigli, Richard Tauber in Lauritz Melchior, postali filmske zvezde. Posnetih je bilo nešteto pevskih filmov, odlične vokalne predstave pa so zajeli tudi v dokumentarnih filmih. V drugem delu serije je predstavljena lepota petja Lauritza Melchiorja, Beniamina Giglija, Georgesa Thilla, Helgeja Rosvængeja, Ivana Kozlovskyja, Josepha Schmidta in Jussija Björlinga. Avtor filma Jan Schmidt-Garre.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezani z živalmi. Njihova bližina pozitivno vpliva na naše počutje, učinke pa ima tudi na naše psihično in fizično zdravje. Zato ni čudno, da je danes v Evropski uniji več kot 60 milijonov lastnikov psov in ravno toliko lastnikov mačk. O pozitivni vlogi hišnih ljubljenčkov bo spregovorila dolgoletna preučevalko odnosa človek –žival, Maja Povše. Da so domače živali naši prijatelji, družabniki in tudi motivatorji, je prepričana tudi gospa Verica, ki ji kuža Taj že 16 let lepša vsakdan, vse pogosteje pa so nekatere živali tudi terapevti, kar nam bodo dokazali psi in njihovi vodniki iz društva Tačke pomagačke.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Sonce mu je stopilo čokolado … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Energetska draginja bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih močno zarezala v življenja ljudi. Vlada je na včerajšnji seji sprejela ukrepe za pomoč najbolj ranljivim, ki bodo dobili dodatek v višini najmanj 200 evrov. Gre za invalide in socialno ogrožene. Pomoč bodo izplačali v obdobju od začetka novembra do konca marca. Vnovične pomoči pa bo deležno tudi gospodarstvo - tokrat predvsem mala in srednje velika podjetja. Drugi poudarki oddaje: - Kako se bomo jeseni in pozimi spopadali z epidemijo? - Študentsko delo kljub prilagodljivosti ostaja prostor izkoriščanj - Tristranski pogovori v Ukrajini postavili v ospredje žito in jedrsko varnost
Zafrk predstavi novi izdelek svojega podjetja: mini mojstre. To so robotki, ki korakajo, ko jih navije. Toda robotki se ne vedejo tako, kot je pričakoval Zafrk. Odženejo mu vse kupce in v hongkonškem pristanišču povzročijo pravo razdejanje. Na srečo so tja namenjeni tudi Reaktivčki.
V ospredju današnje vladne seje bo državna pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo po številnih napovedih jeseni spopadala z višjimi cenami energije. Pri tem bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba sledila evropskim direktivam. Golob ob tem poudarja, da napovedi v zvezi z dobavami zemeljskega plina pred zimo niso povsem črnoglede. Kot je dejal pomanjkanja ne bo, bodo pa visoke cene.Vlada si bo v prihodnje pri oblikovanju svežnjev pomoči pomagala z merili energetske revščine. V oddaji pa tudi o tem: -Stanovalci domov za starejše novih podražitev sami ne bodo zmogli, računajo na pomoč države - Pomembni srečanji na mednarodnem parketu: Zelenski, Erdogan in Gutteres v Lvovu; v Bruslju Vučić in Kurti -Na evropskem prvenstvu v Münchnu navdušile Janja Garnbret in Mia Krampl ter Tina Šutej; košarkarji v nabito polnih Stožicah porazili Srbe.
Devet evropskih prvenstev, združenih v en poletni športni spektakel. Najboljši evropski športniki pomerijo za naslove evropskih prvakov.
K razmišljanju nas je tokrat spodbudil nedavni pripetljaj v neki piranski restavraciji (vir: Mladina), ko je bralka večerjala v družbi s prijateljem in prijateljico. Pred naročilom je prijatelj dobil drugačen meni, takšnega, ki je v nasprotju z menijema, ki sta ga dobili prijateljici, imel pripisane cene. Kako je s takšnim in podobnim razlikovanjem med gosti v gostinstvu? Iztočnice za debato nam tokrat ponudi strokovnjakinja za turizem prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Odrasli imajo včasih nemogoče želje! Pripoveduje: Jerca Mrzel. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radia Slovenija 1980.
Predvajali vam bodo posnetek zanimivega koncerta jazzovskega glasbe. Sonny Rhodes je ena najizvirnejših bluesovskih osebnosti današnjega časa. Je eden redkih na bluesovski sceni, ki igra t. i. lap steel kitaro, instrument, ki daje njegovi glasbi unikaten in edinstven zvok. Devetkrat je bil nominiran za W. C. Handy Awards, ameriški kongres mu je celo podelil naslov legende bluesa. Posnetek je nastal pozimi 2008 v Postojni na tamkajšnjem festivalu bluesa. Zasedba: Sonny Rhodes (kitara, vokal), Tiziano Galli (kitara), Luca Tonani (bas) in Davide Malito (bobni). Režiser Tomaž Švigelj, urednik oddaje je Daniel Celarec.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Zadnja disciplina evropskega prvenstva v športnem plezanju bo kombinacija težavnostnega in balvanskega plezanja v moški konkurenci. Priložnost boja za naslov evropskega prvaka dobi le osem najboljših v obeh posamičnih disciplinah na tem prvenstvu. V takem, prenovljenem načinu tekmovanja se bodo plezalci za medalje borili tudi na prihodnjih olimpijskih igrah v Parizu.
Vlada je na svoji prvi redni seji po počitnicah sprejela več ukrepov za blažitev posledic energetske krize. Ukrepe bodo čez nekaj minut predstavili na tiskovni konferenci, šlo pa naj bi za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev in gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. V oddaji tudi: - Nepopisna gneča na zbirnih mestih za digitalno izobraževanje starejših - Pri načrtih madžarske OTP glede nakupa banke NKBM se zatika - Železniška trasa Maribor-Šentilj dobila nov kilometer in pol dolg predor
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo vrtnini, ki na slovenskih zelenjavnih vrtovih ne sme manjkati. O vzgoji in oskrbi paradižnika, težavah z njim, odpornih sortah in ekoloških rešitvah bomo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet. Vaša vprašanja med oddajo sprejemamo na tel. št. 01 475 22 22, že zdaj pa nam lahko pišete na prvi@rtvslo.si ali svoje vprašanje zapišete v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mladički se morajo naučiti, kako priti do tekočine. V Namibiji se male stepske kokoške zanašajo na očka, da jim bo prinesel vodo. Njegovo perje je namreč vpojno kot goba. Slonček se mora naučiti piti s trobcem, mladiči nojev pa sledijo staršem, ki iščejo vodo v puščavi.
