Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Se vračajo časi SFRJ-ja, ko so veljale omejitve vožnje glede na lihe ali sode številke registrskih tablic? Ali se moramo res pripraviti na znatne podražitve in hudo krizo, ki jo napoveduje premier? Kaj se je dogajalo v ozadju tik pred volitvami, ko je zmanjkalo goriva?
Se vračajo časi SFRJ-ja, ko so veljale omejitve vožnje glede na lihe ali sode številke registrskih tablic? Ali se moramo res pripraviti na znatne podražitve in hudo krizo, ki jo napoveduje premier? Kaj se je dogajalo v ozadju tik pred volitvami, ko je zmanjkalo goriva?
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Liza se pripravlja na tekmovanje za največjo bučo, kuhar Štef pa na dan tekmovanja ugotovi, da nima dovolj sestavin, da bi nahranil vse udeležence tekmovanja. Lahko Liza reši težavo?
Liza se pripravlja na tekmovanje za največjo bučo, kuhar Štef pa na dan tekmovanja ugotovi, da nima dovolj sestavin, da bi nahranil vse udeležence tekmovanja. Lahko Liza reši težavo?
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Tjaša in Robi na vrtu opazujeta oblake različnih oblik. Tjaša pojasni, da so vsi oblaki del oblačne velikanke, ki je videti natanko tako kot Maša. Ta ju popelje v svet oblakov. A nenadoma začne Maša deževati in postopoma izgine ...
Tjaša in Robi na vrtu opazujeta oblake različnih oblik. Tjaša pojasni, da so vsi oblaki del oblačne velikanke, ki je videti natanko tako kot Maša. Ta ju popelje v svet oblakov. A nenadoma začne Maša deževati in postopoma izgine ...
Teja Goli pravi, da je že ob prvem turističnem obisku Islandije začutila magičnost otoške države, v kateri zdaj živi. Najprej se je zaljubila v deželo, potem še v Islandca. Je mlada podjetnica, ki se ukvarja z aplikativno improvizacijo, metode improvizacijskega gledališča uporablja na svojih tečajih in delavnicah. Poleti, ko so dnevi daljši oziroma neskončni, pa sede za volan. Je voznica avtobusa do 19 sedežev, po Islandiji vodi skupine turistov kot “driver guide”. Pravi, da je na Islandiji velik poudarek na biohekanju, prebivalci v različnih delih leta uživajo melatonin ali nosijo očala z rdečimi lečami. Zdravniki pa ljudem, ki so zaradi teme depresivni, svetujejo, naj se kopajo v geotermalnih bazenih.
Teja Goli pravi, da je že ob prvem turističnem obisku Islandije začutila magičnost otoške države, v kateri zdaj živi. Najprej se je zaljubila v deželo, potem še v Islandca. Je mlada podjetnica, ki se ukvarja z aplikativno improvizacijo, metode improvizacijskega gledališča uporablja na svojih tečajih in delavnicah. Poleti, ko so dnevi daljši oziroma neskončni, pa sede za volan. Je voznica avtobusa do 19 sedežev, po Islandiji vodi skupine turistov kot “driver guide”. Pravi, da je na Islandiji velik poudarek na biohekanju, prebivalci v različnih delih leta uživajo melatonin ali nosijo očala z rdečimi lečami. Zdravniki pa ljudem, ki so zaradi teme depresivni, svetujejo, naj se kopajo v geotermalnih bazenih.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Zaradi vojne v Iranu in zaprtja Hormuške ožine raste zaskrbljenost pred visoko inflacijo in upadom gospodarske rasti v Evropski uniji, posledično tudi v Sloveniji. Vlada se loteva izhodišč za ublažitev posledic napovedane energetske krize. Segali naj bi na področja gospodarstva, energetike, varnosti preskrbe s hrano in kmetijstva. Kakšne so trenutne razmere in pričakovanja gospodarstvenikov, v današnjem Studiu ob 17h.
Zaradi vojne v Iranu in zaprtja Hormuške ožine raste zaskrbljenost pred visoko inflacijo in upadom gospodarske rasti v Evropski uniji, posledično tudi v Sloveniji. Vlada se loteva izhodišč za ublažitev posledic napovedane energetske krize. Segali naj bi na področja gospodarstva, energetike, varnosti preskrbe s hrano in kmetijstva. Kakšne so trenutne razmere in pričakovanja gospodarstvenikov, v današnjem Studiu ob 17h.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.
Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Luka in Lučka bosta varuški. Pazila bosta na kraljevega zmajčka. A ko sta kralj in kraljica odsotna, jima stvari uidejo iz rok. Takrat otroka dojameta, da varovanje zmajčka ni šala. Tudi zaradi Binijeve “pomoči”.
Luka in Lučka bosta varuški. Pazila bosta na kraljevega zmajčka. A ko sta kralj in kraljica odsotna, jima stvari uidejo iz rok. Takrat otroka dojameta, da varovanje zmajčka ni šala. Tudi zaradi Binijeve “pomoči”.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Vlada bo obravnavala izhodišča za interventne ukrepe, s katerimi bi omilili posledice energetske krize. Neposrednih učinkov zaprtja Hormuške ožine še ne čutimo, a prvi večji šok lahko pričakujemo ta mesec. Drugi poudarki: Trumpov govor o vojni v Iranu ni razkril ničesar novega Uspešna izstrelitev vesoljske rakete, ki je prvič po več kot pol stoletja proti Luni poletela s človeško posadko Za kristjane se z večernimi bogoslužji začenja osrednji del vélikega tedna
Vlada bo obravnavala izhodišča za interventne ukrepe, s katerimi bi omilili posledice energetske krize. Neposrednih učinkov zaprtja Hormuške ožine še ne čutimo, a prvi večji šok lahko pričakujemo ta mesec. Drugi poudarki: Trumpov govor o vojni v Iranu ni razkril ničesar novega Uspešna izstrelitev vesoljske rakete, ki je prvič po več kot pol stoletja proti Luni poletela s človeško posadko Za kristjane se z večernimi bogoslužji začenja osrednji del vélikega tedna
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
Otroci s semilobarno holoprozencefalijo imajo veliko težav, od gibalnih do kognitivnih. Ni nujno, da se jim sploh razvijeta vid in sluh. Zakaj potem sploh obdržati otroka s takšno okvaro možganov? Kakšni so obeti za življenje?
Otroci s semilobarno holoprozencefalijo imajo veliko težav, od gibalnih do kognitivnih. Ni nujno, da se jim sploh razvijeta vid in sluh. Zakaj potem sploh obdržati otroka s takšno okvaro možganov? Kakšni so obeti za življenje?
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
V četrtkovi oddaji Dobro bomo govorili o naslednjih temah: v Maribor prihaja program za starejše, ki združuje gibanje, druženje in trening možganov – kako poteka takšen dopoldan, preverimo kmalu. Veronika se vrača v šolske klopi in iz prve roke raziskuje, kakšen je danes vsakdan osnovnošolcev. Kaj storiti, če vas iz tujine preseneti prometna kazen, nam razloži strokovnjak AMZS, v Velenju pa pripravljajo napad na Guinnessov rekord v igranju harmonike. Ob velikem četrtku pa tudi praznično – Goran se uči priprave velikonočnega mlečnega kruha. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovi oddaji Dobro bomo govorili o naslednjih temah: v Maribor prihaja program za starejše, ki združuje gibanje, druženje in trening možganov – kako poteka takšen dopoldan, preverimo kmalu. Veronika se vrača v šolske klopi in iz prve roke raziskuje, kakšen je danes vsakdan osnovnošolcev. Kaj storiti, če vas iz tujine preseneti prometna kazen, nam razloži strokovnjak AMZS, v Velenju pa pripravljajo napad na Guinnessov rekord v igranju harmonike. Ob velikem četrtku pa tudi praznično – Goran se uči priprave velikonočnega mlečnega kruha. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.
Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Če si pri delu z računalnikom ne vzamemo dovolj odmorov, pozabimo mežikati, imamo zaslon preblizu oči, to vpliva tudi na zdravje naših oči. Sindrom računalniškega vida je pojav, ki ga nakazujejo utrujenost, glavobol, razdražene oči, tudi zamegljen ali dvojni vid. Kako ravnati, če pred računalnikom preživimo več ur na dan, bo ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, v katerem bo z nami dr. med. Nataša Vidovič Valentinčič, specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana. Med drugim z njo spregovorimo tudi o izbiri in potrebi po nošenju sončnih očal.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kdo ne mara dobre sladice? V Besedolovu se sladkamo z besedami. Sestavine: 25 črk slovenske abecede. Tisti, ki najde pravi recept, lahko domov odnese še češnjo s torte – 1000 evrov. Gostiteljica Ana Maria Mitić.
Kdo ne mara dobre sladice? V Besedolovu se sladkamo z besedami. Sestavine: 25 črk slovenske abecede. Tisti, ki najde pravi recept, lahko domov odnese še češnjo s torte – 1000 evrov. Gostiteljica Ana Maria Mitić.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.