Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zasebnega preiskovalca Franka Baileyja okrutno umorijo na parkirišču restavracije. Njegova žena je prepričana, da je umor povezan z njegovim delom; Frank je namreč pomagal iskati pogrešane živali in preiskoval ugrabitve psov, ki jih je bilo v zadnjem času v okolišu čedalje več. Inšpektor Barnaby in narednik Winter kmalu spoznata, da je bil Frank obkrožen še z mnogimi drugimi, ki se jim je zameril - od nekdanje žene in nekdanjih sodelavcev do starejšega soseda, ki so mu parali živce Frankovi psi. Scenarij: Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland MIDSOMER MURDERS (XXIV.) / Velika Britanija / 2023
Zasebnega preiskovalca Franka Baileyja okrutno umorijo na parkirišču restavracije. Njegova žena je prepričana, da je umor povezan z njegovim delom; Frank je namreč pomagal iskati pogrešane živali in preiskoval ugrabitve psov, ki jih je bilo v zadnjem času v okolišu čedalje več. Inšpektor Barnaby in narednik Winter kmalu spoznata, da je bil Frank obkrožen še z mnogimi drugimi, ki se jim je zameril - od nekdanje žene in nekdanjih sodelavcev do starejšega soseda, ki so mu parali živce Frankovi psi. Scenarij: Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland MIDSOMER MURDERS (XXIV.) / Velika Britanija / 2023
Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Brina in Binka se igrata kraljice. Izmenjujeta si vlogi in obema je vloga strežaja ljubša od kraljičine. A nekdo mora igrati kraljico. Le kdo bi bil boljša izbira kot mami, potem ko opravi kup napornih domačih opravil. Pa čeprav to pomeni, da zdaj Brino in Binko čaka trdo delo, da ji bosta lahko v vsem ustregli.
Brina in Binka se igrata kraljice. Izmenjujeta si vlogi in obema je vloga strežaja ljubša od kraljičine. A nekdo mora igrati kraljico. Le kdo bi bil boljša izbira kot mami, potem ko opravi kup napornih domačih opravil. Pa čeprav to pomeni, da zdaj Brino in Binko čaka trdo delo, da ji bosta lahko v vsem ustregli.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Zafrk praznuje rojstni dan. Za darilo si zaželi prav posebno torto, grad z zelenim oblivom. Ker ga robotki razočarajo, jim zabiča, da hoče točno tako, kakršna je na risbi. Robotki tako zgradbo odkrijejo v Moskvi in jo polijejo z zelenim prelivom.
Zafrk praznuje rojstni dan. Za darilo si zaželi prav posebno torto, grad z zelenim oblivom. Ker ga robotki razočarajo, jim zabiča, da hoče točno tako, kakršna je na risbi. Robotki tako zgradbo odkrijejo v Moskvi in jo polijejo z zelenim prelivom.
Cikel filmov Ernsta Lubitscha: skrivni zmenek z Marlene Dietrich Maria Barker, elegantna žena britanskega diplomata, sameva v bleščečem, a hladnem zakonskem življenju. Pod imenom »Angel« se odpravi v Pariz, kjer spozna čednega Američana Anthonyja Haltona. Med njima se razvija strastna zveza, dokler Maria ne izve, da je Halton poslovni partner njenega moža. Ko se vsi trije znova srečajo v Londonu, se začne igriva, a napeta drama prikrivanja in razkritij. V središču romantične drame je vprašanje zvestobe, dostojanstva in ženskega hrepenenja po ljubezni onkraj družbenih pravil. Režiser Ernst Lubitsch s svojo značilno lahkotnostjo prepleta romantiko in moralno dvoumnost. Izvirni naslov: ANGEL / Ameriški film, 1937 / Režija: Ernst Lubitsch / Scenarij: Samson Raphaelson po igri Melchiorja Lengyela / Igrajo: Marlene Dietrich, Herbert Marshall, Melvyn Douglas, Edward Everett Horton
Cikel filmov Ernsta Lubitscha: skrivni zmenek z Marlene Dietrich Maria Barker, elegantna žena britanskega diplomata, sameva v bleščečem, a hladnem zakonskem življenju. Pod imenom »Angel« se odpravi v Pariz, kjer spozna čednega Američana Anthonyja Haltona. Med njima se razvija strastna zveza, dokler Maria ne izve, da je Halton poslovni partner njenega moža. Ko se vsi trije znova srečajo v Londonu, se začne igriva, a napeta drama prikrivanja in razkritij. V središču romantične drame je vprašanje zvestobe, dostojanstva in ženskega hrepenenja po ljubezni onkraj družbenih pravil. Režiser Ernst Lubitsch s svojo značilno lahkotnostjo prepleta romantiko in moralno dvoumnost. Izvirni naslov: ANGEL / Ameriški film, 1937 / Režija: Ernst Lubitsch / Scenarij: Samson Raphaelson po igri Melchiorja Lengyela / Igrajo: Marlene Dietrich, Herbert Marshall, Melvyn Douglas, Edward Everett Horton
Aron otrokom pove, da nekje obstaja čudovita jama. Tib se odloči, da jo bo poiskal. S seboj povabi Taro in upa na romantično dogodivščino. Kori pa mu pokvari načrte.
Aron otrokom pove, da nekje obstaja čudovita jama. Tib se odloči, da jo bo poiskal. S seboj povabi Taro in upa na romantično dogodivščino. Kori pa mu pokvari načrte.
Kaja ravno lovi svoj plen, ko jo Mavgli po nesreči zbije na tla. Kaja pride k sebi, a začne strašansko kolcati. Mavgli mora poiskati zdravilo, ki bo Kajo ozdravilo kolcanja.
Kaja ravno lovi svoj plen, ko jo Mavgli po nesreči zbije na tla. Kaja pride k sebi, a začne strašansko kolcati. Mavgli mora poiskati zdravilo, ki bo Kajo ozdravilo kolcanja.
Ema komaj čaka, da si bo v vodi ogledala vse čudne in čudovite morske živali. A ker ji potapljaška cev dela težave, jo med potapljanjem nad koralnim grebenom zgrabi panika. Kuštra jo nauči, kako se mora sprostiti, da bo lahko uživala.
Ema komaj čaka, da si bo v vodi ogledala vse čudne in čudovite morske živali. A ker ji potapljaška cev dela težave, jo med potapljanjem nad koralnim grebenom zgrabi panika. Kuštra jo nauči, kako se mora sprostiti, da bo lahko uživala.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Papiga modri makao predlaga sovicam, da obiščejo polje sončnic. Bubi se ji takoj pridruži. A papiga bi najprej rada jedla kokosove oreščke in plavala pod slapom. Bibi in Boni se raje odpravita k obali, kjer Boni utrga cvet hibiskusa, ki bi ga rada podarila Bubi. Sestrici sledita na polje sončnic in vso prestrašeno dohitita, tik preden ta poleti za papigo skozi slap v jamo. Bibi sestrici predlaga, naj ji ne sledi, če ji ni do tega. In tako se Bubi, Bibi in Boni podajo na polje sončnic. Papiga nimfa jim razkrije, da se sončnice obračajo tako, da s cvetovi vedno zrejo proti soncu. Očka pojasni, da temu pojavu rečemo heliotropizem. Preden jim mami zapoje uspavanko, jim svetuje, naj nikomur slepo ne sledijo, pa čeprav je njihov prijatelj.
Papiga modri makao predlaga sovicam, da obiščejo polje sončnic. Bubi se ji takoj pridruži. A papiga bi najprej rada jedla kokosove oreščke in plavala pod slapom. Bibi in Boni se raje odpravita k obali, kjer Boni utrga cvet hibiskusa, ki bi ga rada podarila Bubi. Sestrici sledita na polje sončnic in vso prestrašeno dohitita, tik preden ta poleti za papigo skozi slap v jamo. Bibi sestrici predlaga, naj ji ne sledi, če ji ni do tega. In tako se Bubi, Bibi in Boni podajo na polje sončnic. Papiga nimfa jim razkrije, da se sončnice obračajo tako, da s cvetovi vedno zrejo proti soncu. Očka pojasni, da temu pojavu rečemo heliotropizem. Preden jim mami zapoje uspavanko, jim svetuje, naj nikomur slepo ne sledijo, pa čeprav je njihov prijatelj.
Mojster zapeljevanja ali pick up artist je nekakšen osebni trener, ki razkriva trike umetnosti zapeljevanja. Govorimo lahko o gibanju moških, ki je dobilo nove razsežnosti v digitalnem svetu z blogi, družbenimi mediji, skupinami in spletnim ciljanim oglaševanjem. Cilj je s triki zapeljati žensko in si pridobiti njeno soglasje za seks. Gre za gibanje, ki s predsodki krepi seksizem in mizoginijo svojih pripadnikov. Oddajo o mojstrih zapeljevanja so pripravili romunski partnerji s portala SEXUL vs BARZA. Slovar spolne vzgoje je serija desetih oddaj o spolnosti in odnosih, v katerih mladi iskreno spregovorijo o svojih izkušnjah v intimnih razmerjih. Osebne zgodbe dopolnjujejo strokovnjaki z različnih področij. Serija je nastala v okviru projekta Stars4Media in v koprodukciji s hrvaškimi (Reci.hr) in romunskimi partnerji (SEXUL vs BARZA). Teme: Soglasje, sekstanje, seks pozitivnost, doxing, maščevalna pornografija, pick up artist, spletne zmenkarije, stealthing, kink, klitopismenost.
Mojster zapeljevanja ali pick up artist je nekakšen osebni trener, ki razkriva trike umetnosti zapeljevanja. Govorimo lahko o gibanju moških, ki je dobilo nove razsežnosti v digitalnem svetu z blogi, družbenimi mediji, skupinami in spletnim ciljanim oglaševanjem. Cilj je s triki zapeljati žensko in si pridobiti njeno soglasje za seks. Gre za gibanje, ki s predsodki krepi seksizem in mizoginijo svojih pripadnikov. Oddajo o mojstrih zapeljevanja so pripravili romunski partnerji s portala SEXUL vs BARZA. Slovar spolne vzgoje je serija desetih oddaj o spolnosti in odnosih, v katerih mladi iskreno spregovorijo o svojih izkušnjah v intimnih razmerjih. Osebne zgodbe dopolnjujejo strokovnjaki z različnih področij. Serija je nastala v okviru projekta Stars4Media in v koprodukciji s hrvaškimi (Reci.hr) in romunskimi partnerji (SEXUL vs BARZA). Teme: Soglasje, sekstanje, seks pozitivnost, doxing, maščevalna pornografija, pick up artist, spletne zmenkarije, stealthing, kink, klitopismenost.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Na hribu Billycock je policijska zapora. Iz zapora je namreč pobegnila nevarna nacistka. Ko se izmakne policiji, za njo izgine vsaka sled. George, Julian, Dick in Anne spoznajo nečakinjo režiserja in gredo z njo snemat uvodne prizore filma. Pri tem nevede posnamejo strmoglavljenje letala. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
Na hribu Billycock je policijska zapora. Iz zapora je namreč pobegnila nevarna nacistka. Ko se izmakne policiji, za njo izgine vsaka sled. George, Julian, Dick in Anne spoznajo nečakinjo režiserja in gredo z njo snemat uvodne prizore filma. Pri tem nevede posnamejo strmoglavljenje letala. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? Sogovornik: - dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? Sogovornik: - dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce
Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce
Še pred petimi leti bi verjetno zlahka našteli avtomobilske znamke, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Danes jih je kar petnajst več. Pretežno kitajskih, ki jih še včeraj nismo znali izgovoriti. S katerimi nam dobro znanimi znamkami jih lahko primerjamo, kam sodijo v svojem domačem okolju in kam na slovenskem ter evropskem trgu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom, pridružil pa se mu je tudi Blaž Štefe, ki združuje kitajske in evropske avtomobilske partnerje. Slovenski avto leta 2026 je Renault 5 E-Tech electric, ki se je v tem slovenskem izboru zapisal v zgodovino kot prvo povsem električno vozilo.
Še pred petimi leti bi verjetno zlahka našteli avtomobilske znamke, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Danes jih je kar petnajst več. Pretežno kitajskih, ki jih še včeraj nismo znali izgovoriti. S katerimi nam dobro znanimi znamkami jih lahko primerjamo, kam sodijo v svojem domačem okolju in kam na slovenskem ter evropskem trgu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom, pridružil pa se mu je tudi Blaž Štefe, ki združuje kitajske in evropske avtomobilske partnerje. Slovenski avto leta 2026 je Renault 5 E-Tech electric, ki se je v tem slovenskem izboru zapisal v zgodovino kot prvo povsem električno vozilo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V več ljubljanskih soseskah, zgrajenih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, imajo stanovalci zdaj hude preglavice s parkiranjem. Avtomobili so vsepovsod: na zelenicah, pločnikih, intervencijskih poteh in še kje. Občina želi omejiti nered, zato je na območju Galjevice 2 in Štepanjskega naselja v tem tednu začela zaračunavati parkirnino. Ukrep bo le polnil mestni proračun, ne bo pa rešil težav s parkiranjem, so prepričani prebivalci Štepanjskega naselja. Obenem menijo, da občina parkirnine sploh ne bi smela zaračunavati, ker zemljišče pripada blokom in ne mestu. To dokazujejo tudi na sodišču. Težave s parkiranjem imajo tudi v ljubljanskem naselju BS 3. Bojijo se, da bo v prihodnje še slabše. Občina namreč spreminja prostorski načrt in kaj lahko se zgodi, da bodo na parkiriščih zrasli novi stanovanjski objekti.
V več ljubljanskih soseskah, zgrajenih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, imajo stanovalci zdaj hude preglavice s parkiranjem. Avtomobili so vsepovsod: na zelenicah, pločnikih, intervencijskih poteh in še kje. Občina želi omejiti nered, zato je na območju Galjevice 2 in Štepanjskega naselja v tem tednu začela zaračunavati parkirnino. Ukrep bo le polnil mestni proračun, ne bo pa rešil težav s parkiranjem, so prepričani prebivalci Štepanjskega naselja. Obenem menijo, da občina parkirnine sploh ne bi smela zaračunavati, ker zemljišče pripada blokom in ne mestu. To dokazujejo tudi na sodišču. Težave s parkiranjem imajo tudi v ljubljanskem naselju BS 3. Bojijo se, da bo v prihodnje še slabše. Občina namreč spreminja prostorski načrt in kaj lahko se zgodi, da bodo na parkiriščih zrasli novi stanovanjski objekti.
V začetku junija leta 1962 so imeli radovedneži v Ljubljani kaj videti, saj je na Trg revolucije prispelo 87 športnih in dirkalnih avtomobilov znamke Alfa Romeo. Alfa Romeo je italijanska znamka avtomobilov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1910 v Milanu, že istega leta so v tovarni izdelali prvi avtomobil. Podjetje je močno vpleteno tudi v avtomobilska in motoristična tekmovanja. Prvo dirkalno vozilo so izdelali leta 1913. Reportažo z razstave omenjenih vozil, ki so iz Ljubljane pot nadaljevala v Zagreb in Plitvice, nato pa so se prek Reke in Opatije vrnila v Italijo, je za TV Slovenija posnel Boris Kuhar, prispevek pa je bil predvajan v oddaji Doma in na tujem.
V začetku junija leta 1962 so imeli radovedneži v Ljubljani kaj videti, saj je na Trg revolucije prispelo 87 športnih in dirkalnih avtomobilov znamke Alfa Romeo. Alfa Romeo je italijanska znamka avtomobilov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1910 v Milanu, že istega leta so v tovarni izdelali prvi avtomobil. Podjetje je močno vpleteno tudi v avtomobilska in motoristična tekmovanja. Prvo dirkalno vozilo so izdelali leta 1913. Reportažo z razstave omenjenih vozil, ki so iz Ljubljane pot nadaljevala v Zagreb in Plitvice, nato pa so se prek Reke in Opatije vrnila v Italijo, je za TV Slovenija posnel Boris Kuhar, prispevek pa je bil predvajan v oddaji Doma in na tujem.
V 10. oddaji Juš v studiu malo zadrema. Iz spanca ga prebudijo tekmovalci kviza Laura, Mirjam in Žiga iz OŠ Rodica (rumeni) ter Maks, Lovro in Anže iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik (vijolični). Rumeni se bolje znajdejo v diplomaciji, vijolični med kamelami. Oboji so dobri bralci in raziskovalci, v labirintu pa najdejo odsek do gola. Kdo le za las zgreši četrtfinale in kdo je le za dobro desetinko sekunde hitrejši v postavljanju lončkov, Lucija, Iris in Tinej iz OŠ Dobje ali Aurora, Sofija in Maša iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana, v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 10. oddaji Juš v studiu malo zadrema. Iz spanca ga prebudijo tekmovalci kviza Laura, Mirjam in Žiga iz OŠ Rodica (rumeni) ter Maks, Lovro in Anže iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik (vijolični). Rumeni se bolje znajdejo v diplomaciji, vijolični med kamelami. Oboji so dobri bralci in raziskovalci, v labirintu pa najdejo odsek do gola. Kdo le za las zgreši četrtfinale in kdo je le za dobro desetinko sekunde hitrejši v postavljanju lončkov, Lucija, Iris in Tinej iz OŠ Dobje ali Aurora, Sofija in Maša iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana, v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah
Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bo s prihodnjim mesecem uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. Gre za države, ki so prve poslale svoje vojake na Grenlandijo v znak podpore Nuuku in Københavnu. Kot je še dodal Trump, bo val višjih carin veljal, dokler Združenim državam ne bodo dovolili kupiti omenjenega avtonomnega danskega ozemlja. Tja bo dva častnika poslala tudi Slovenija, je po dopoldanski seji sporočila vlada. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija in Mercosur podpisala trgovinski sporazum. - Ob porastu kibernetskih napadov tudi krepitev zavedanja o varnosti na tem področju. - V Ilirski Bistrici bodo s slovesnostjo uradno odprli Kettejevo in Cankarjevo leto.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bo s prihodnjim mesecem uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. Gre za države, ki so prve poslale svoje vojake na Grenlandijo v znak podpore Nuuku in Københavnu. Kot je še dodal Trump, bo val višjih carin veljal, dokler Združenim državam ne bodo dovolili kupiti omenjenega avtonomnega danskega ozemlja. Tja bo dva častnika poslala tudi Slovenija, je po dopoldanski seji sporočila vlada. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija in Mercosur podpisala trgovinski sporazum. - Ob porastu kibernetskih napadov tudi krepitev zavedanja o varnosti na tem področju. - V Ilirski Bistrici bodo s slovesnostjo uradno odprli Kettejevo in Cankarjevo leto.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.