Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Piranu se križajo poti treh otrok iz različnih socialnih sredin – domačinke Mario, Roberta iz poletne kolonije in premožne Barbare, ki je na počitnicah z očetom in njegovo partnerko. Barbara prejme napačno poslano SMS sporočilo. Skozi niz ugank in dogodivščin povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana jih vodi do zaklada, ki ga iščeta tudi karikirana bandita Grandemare in Jofa. Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo tudi ljubezenske iskrice.
V Piranu se križajo poti treh otrok iz različnih socialnih sredin – domačinke Mario, Roberta iz poletne kolonije in premožne Barbare, ki je na počitnicah z očetom in njegovo partnerko. Barbara prejme napačno poslano SMS sporočilo. Skozi niz ugank in dogodivščin povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana jih vodi do zaklada, ki ga iščeta tudi karikirana bandita Grandemare in Jofa. Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo tudi ljubezenske iskrice.
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Bruce Springsteen ima po več kot petdesetletni karieri še danes na turnejah razprodane koncerte. Ljubezen do glasbe je v njem prebudil Elvis Presley, ko je bil Springsteen star komaj šest let. Odraščal je v preprosti delavski družini in že zelo zgodaj začutil veliko neskladje med ameriškimi sanjami in resničnostjo. Postal je kronist ameriškega delavskega razreda in pisal o tistih, na katere družba pozablja, o ljudeh, ki so bili žrtvovani za neizprosni kapitalizem, o navadnih ljudeh, ki so bili obsojeni na nevidno življenje v senci. Orisuje narod, ki se je razvijal ob stiskah in ki so ga oblikovali valovi priseljevanja. Podobnost je našel v filmskih likih ameriškega novega vala, ki so prav tako bežali pred svojo usodo. Po junaku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze je v pesmi obudil duha Toma Joada in opisal scenarij, ki se v zgodovini ponavlja. Tako kot so se zaradi krize in lakote po letu 1929 Američani preseljevali v Kalifornijo, se danes preseljujejo ljudje, ki so drugačne polti in govorijo drugačen jezik, vendar so ujeti v enake okoliščine. BRUCE SPRINGSTEEN, THE AMERICA WHISPERER / BRUCE SPRINGSTEEN, LE CHANTEUR QUI MURMURAIT A L'OREILLE DE L'AMERIQUE / Francija / 2024 / Režija: Thomas Boujut
Prvomajska Kinoteka: eden najboljših filmov Charlesa Chaplina Brezposelnemu in zlakotnjenemu Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice kot številni drugi reveži peha za zlatom, a mora za večerjo vseeno kuhati čevlje in žvečiti vezalke. Komedija prekipeva od nepozabnih komičnih peripetij, ki so se vpisale v zgodovino filma in sodobno kulturno zavest. Charles Chaplin je pri snovanju scenarija raziskoval usode zlatokopov. Še posebej ga je pretresla živa kača delavcev, ki so po zlatem stopnišču na prelazu Chillkoot korakali grozljivi usodi naproti. V času snemanja je prebral tudi novico o tragični Donnerjevi odpravi, skupini pionirjev, ki so leta 1846 obtičali v snegu in se zatekli h kanibalizmu. Chaplinova briljantna poteza je bila, da je z nekaj posegi obe tragediji prelevil v komedijo. Pa še osupljiva povezava z današnjimi časi: v Klondike, idealno pribežališče za sleparje, izobčence, kriminalce in grabežljive podjetnike, ki so izkoriščali obupane množice ljudi, se je takrat zatekel tudi dedek trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Frederick Trump. Med zlato mrzlico je obogatel prav v mestecu Yukon. Sam si ni mazal rok z iskanjem zlata, temveč je za zlatokope odprl "eno najboljših restavracij v mestu" in javno hišo, obogatel pa je tako, da ju je postavil na najboljši možni lokaciji. Chaplinov film današnji svet nagovarja na načine, ki jih še sam ni mogel predvideti. Izvirni naslov: GOLD RUSH / Ameriški film, 1925 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray
Prvomajska Kinoteka: eden najboljših filmov Charlesa Chaplina Brezposelnemu in zlakotnjenemu Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice kot številni drugi reveži peha za zlatom, a mora za večerjo vseeno kuhati čevlje in žvečiti vezalke. Komedija prekipeva od nepozabnih komičnih peripetij, ki so se vpisale v zgodovino filma in sodobno kulturno zavest. Charles Chaplin je pri snovanju scenarija raziskoval usode zlatokopov. Še posebej ga je pretresla živa kača delavcev, ki so po zlatem stopnišču na prelazu Chillkoot korakali grozljivi usodi naproti. V času snemanja je prebral tudi novico o tragični Donnerjevi odpravi, skupini pionirjev, ki so leta 1846 obtičali v snegu in se zatekli h kanibalizmu. Chaplinova briljantna poteza je bila, da je z nekaj posegi obe tragediji prelevil v komedijo. Pa še osupljiva povezava z današnjimi časi: v Klondike, idealno pribežališče za sleparje, izobčence, kriminalce in grabežljive podjetnike, ki so izkoriščali obupane množice ljudi, se je takrat zatekel tudi dedek trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Frederick Trump. Med zlato mrzlico je obogatel prav v mestecu Yukon. Sam si ni mazal rok z iskanjem zlata, temveč je za zlatokope odprl "eno najboljših restavracij v mestu" in javno hišo, obogatel pa je tako, da ju je postavil na najboljši možni lokaciji. Chaplinov film današnji svet nagovarja na načine, ki jih še sam ni mogel predvideti. Izvirni naslov: GOLD RUSH / Ameriški film, 1925 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray
Alison je gluha, pametna in odločna 29-letnica, ki živi umirjeno in skromno življenje. V policijski kantini, kjer je zaposlena, pogosto opazuje ljudi in jim bere z ustnic ter tako marsikaj izve. Njen rutinski vsakdan se spremeni, ko jo policija na predlog detektivke Ashleigh Francis nepričakovano rekrutira za pomoč pri branju iz ustnic. Policisti so namreč na sledi tolpi, za katero domnevajo, da pripravlja velik rop, a za aretacijo potrebujejo trdne dokaze. Operacijo vodi detektiv James Marsh, ki je sprva nezaupljiv, a se kmalu prepriča, da jim je Alison lahko v veliko pomoč. Ta je nad idejo navdušena in se želi dokazati, pri tem pa pogosto ravna samosvoje in tvegano. Poleg tega se čustveno zaplete z Liamom, enim od članov tolpe, in igra nevarno igro, v kateri jo lahko ena sama napačna poteza stane vsega. V vlogi Alison se je izkazala nadarjena Rose Ayling-Ellis, ki je gluha od rojstva. V preteklosti je imela že nekaj vlog, a ta jo je postavila v ospredje, saj je z njo navdušila kritike in gledalce. 1. del Alison Brooks, pametna in odločna 29-letna gluha ženska, dela v policijski menzi, kjer si čas krajša z branjem z ustnic. Njeno veščino opazita kriminalistka Ashleigh Francis in inšpektor James Marsh. Najameta jo za opazovanje nevarne tolpe, ki načrtuje tvegan rop. Alisonina izjemna spretnost branja z ustnic je zelo pomembna, vendar jo spravi v nevarnost, ko se nepričakovano poveže z Liamom, novincem v tolpi. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alison je gluha, pametna in odločna 29-letnica, ki živi umirjeno in skromno življenje. V policijski kantini, kjer je zaposlena, pogosto opazuje ljudi in jim bere z ustnic ter tako marsikaj izve. Njen rutinski vsakdan se spremeni, ko jo policija na predlog detektivke Ashleigh Francis nepričakovano rekrutira za pomoč pri branju iz ustnic. Policisti so namreč na sledi tolpi, za katero domnevajo, da pripravlja velik rop, a za aretacijo potrebujejo trdne dokaze. Operacijo vodi detektiv James Marsh, ki je sprva nezaupljiv, a se kmalu prepriča, da jim je Alison lahko v veliko pomoč. Ta je nad idejo navdušena in se želi dokazati, pri tem pa pogosto ravna samosvoje in tvegano. Poleg tega se čustveno zaplete z Liamom, enim od članov tolpe, in igra nevarno igro, v kateri jo lahko ena sama napačna poteza stane vsega. V vlogi Alison se je izkazala nadarjena Rose Ayling-Ellis, ki je gluha od rojstva. V preteklosti je imela že nekaj vlog, a ta jo je postavila v ospredje, saj je z njo navdušila kritike in gledalce. 1. del Alison Brooks, pametna in odločna 29-letna gluha ženska, dela v policijski menzi, kjer si čas krajša z branjem z ustnic. Njeno veščino opazita kriminalistka Ashleigh Francis in inšpektor James Marsh. Najameta jo za opazovanje nevarne tolpe, ki načrtuje tvegan rop. Alisonina izjemna spretnost branja z ustnic je zelo pomembna, vendar jo spravi v nevarnost, ko se nepričakovano poveže z Liamom, novincem v tolpi. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Brina, Binka in oči vsak večer odlagajo smeti v smetnjake. Binka jih zabava s prigodami iz vrtca, kjer jo novi fantek Berti draži z imenom trapolina. Mami zato Binki ves čas deli nasvete, kako naj si pridobi njegovo prijateljstvo, saj je draženje le posledica njegove negotovosti v novem okolju.
Brina, Binka in oči vsak večer odlagajo smeti v smetnjake. Binka jih zabava s prigodami iz vrtca, kjer jo novi fantek Berti draži z imenom trapolina. Mami zato Binki ves čas deli nasvete, kako naj si pridobi njegovo prijateljstvo, saj je draženje le posledica njegove negotovosti v novem okolju.
Alison jutro po nesreči preiskovalcem prikrije Liamovo priznanje, zakaj večer prej ni prišel na pomembno srečanje. Člani tolpe zamenjujejo SIM-kartice, s tem pa policistom otežujejo sledenje. James odkrije Alisonino povezavo z Liamom in jo odpusti. Toda Alison ne odneha. Privoli, da bo šla z Liamom na zmenek v London, kjer odkrije načrte za rop trezorja. Člani tolpe pa postajajo vse bolj sumničavi. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alison jutro po nesreči preiskovalcem prikrije Liamovo priznanje, zakaj večer prej ni prišel na pomembno srečanje. Člani tolpe zamenjujejo SIM-kartice, s tem pa policistom otežujejo sledenje. James odkrije Alisonino povezavo z Liamom in jo odpusti. Toda Alison ne odneha. Privoli, da bo šla z Liamom na zmenek v London, kjer odkrije načrte za rop trezorja. Člani tolpe pa postajajo vse bolj sumničavi. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Rika in Roko ne dobita vloge v Kuštrinem filmu o varnosti v vodi, zato pripravita potegavščino z morskim psom, ki pa se jima grdo ponesreči. Ugotovita, da se ne smeš pretvarjati, da si v težavah, če to ni res.
Rika in Roko ne dobita vloge v Kuštrinem filmu o varnosti v vodi, zato pripravita potegavščino z morskim psom, ki pa se jima grdo ponesreči. Ugotovita, da se ne smeš pretvarjati, da si v težavah, če to ni res.
Alisonina vloga policijske ovaduhinje se zaplete, ko skrivaj sledi Bradenu in Liamu na srečanje tolpe. Za prisluškovanje uporabi aplikacijo za pretvorbo govora v besedilo. Preiskovalci tako izvedo, kaj namerava tolpa. Alison in Liam se vse bolj zbližujeta in Alison ga vpraša o njegovih nezakonitih poslih. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alisonina vloga policijske ovaduhinje se zaplete, ko skrivaj sledi Bradenu in Liamu na srečanje tolpe. Za prisluškovanje uporabi aplikacijo za pretvorbo govora v besedilo. Preiskovalci tako izvedo, kaj namerava tolpa. Alison in Liam se vse bolj zbližujeta in Alison ga vpraša o njegovih nezakonitih poslih. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Tokrat se Reaktivčki odpravljajo na Jamajko. Na gorovje, ki je zaradi megle od daleč pogosto videti modro. Na njem so nasadi kavovca, v katerih pridelujejo svetovno znano kavo. Reaktivčki se ponudijo, da jo bodo prinesli Vodirogu.
Tokrat se Reaktivčki odpravljajo na Jamajko. Na gorovje, ki je zaradi megle od daleč pogosto videti modro. Na njem so nasadi kavovca, v katerih pridelujejo svetovno znano kavo. Reaktivčki se ponudijo, da jo bodo prinesli Vodirogu.
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Tjaša že skoraj obupa nad matematično domačo nalogo. Mama jo spodbuja in ji obljubi kos pite, ko jo bo napisala. Tjaša in Maša se lotita številnih matematičnih problemov, da bi se rešili iz matematične ječe.
Tjaša že skoraj obupa nad matematično domačo nalogo. Mama jo spodbuja in ji obljubi kos pite, ko jo bo napisala. Tjaša in Maša se lotita številnih matematičnih problemov, da bi se rešili iz matematične ječe.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tjaša in Robi igrata družabno igro kače in lestve. Tjaša zmaguje, zato začne Robi goljufati. Ko ga Tjaša zaloti, Robi jezno odvihra. Igri se pridruži Maša, a Tjaša kmalu ugotovi, da tudi ona ne prenese poraza in da je za zmago nenadoma celo pripravljena goljufati!
Tjaša in Robi igrata družabno igro kače in lestve. Tjaša zmaguje, zato začne Robi goljufati. Ko ga Tjaša zaloti, Robi jezno odvihra. Igri se pridruži Maša, a Tjaša kmalu ugotovi, da tudi ona ne prenese poraza in da je za zmago nenadoma celo pripravljena goljufati!
Liam Alison povabi v razkošen hotel, kjer se prijavita z lažnim imenom. Alison odkrije, da Liam med bivanjem v hotelu vohuni za Amirjem Joshijem in njegovo hčerjo Reshmi. Alison je Liamu kljub opozorilom kriminalistov vse bolj naklonjena. Liam ji vdre v slušni aparat in odkrije, da dela za policijo, vendar ji tega ne izda. Namesto tega ji predlaga, da z njim pobegne iz države. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Liam Alison povabi v razkošen hotel, kjer se prijavita z lažnim imenom. Alison odkrije, da Liam med bivanjem v hotelu vohuni za Amirjem Joshijem in njegovo hčerjo Reshmi. Alison je Liamu kljub opozorilom kriminalistov vse bolj naklonjena. Liam ji vdre v slušni aparat in odkrije, da dela za policijo, vendar ji tega ne izda. Namesto tega ji predlaga, da z njim pobegne iz države. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Vse živali v džungli so bolne. Balu in Mavgli jim delita turmeriko, da bi ozdravele. Zadnji bolnik je Tabaki, a turmerike zmanjka. Ko zboli tudi Balu, se Mavgli sam odpravi po novo.
Vse živali v džungli so bolne. Balu in Mavgli jim delita turmeriko, da bi ozdravele. Zadnji bolnik je Tabaki, a turmerike zmanjka. Ko zboli tudi Balu, se Mavgli sam odpravi po novo.
Petnajstletni Calum živi na Škotskem. Njegov oče brani deželo, njemu pa ni mar za vojno in šolo, zato raje pohajkuje po mestu. Calum zaide na stranpot in se spre z materijo, po nemškem letalskem napadu na Clydebank pa spozna, kako kruta je lahko vojna in kako mora vsak pomagati po svojih najboljših močeh.
Petnajstletni Calum živi na Škotskem. Njegov oče brani deželo, njemu pa ni mar za vojno in šolo, zato raje pohajkuje po mestu. Calum zaide na stranpot in se spre z materijo, po nemškem letalskem napadu na Clydebank pa spozna, kako kruta je lahko vojna in kako mora vsak pomagati po svojih najboljših močeh.
Alison je zaradi Liamove ponudbe zbegana. Dobi se z očetom, nepomembnim kriminalcem, ki jo prepriča, naj ravna kot je prav. Preiskovalci so prepričani, da bo tolpa vsak hip vdrla v trezor, zato tja pošljejo oboroženo enoto. Alison spozna, da jo je Liam izrabil, da bi zmedel policijo. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alison je zaradi Liamove ponudbe zbegana. Dobi se z očetom, nepomembnim kriminalcem, ki jo prepriča, naj ravna kot je prav. Preiskovalci so prepričani, da bo tolpa vsak hip vdrla v trezor, zato tja pošljejo oboroženo enoto. Alison spozna, da jo je Liam izrabil, da bi zmedel policijo. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alison in Julie preselijo v varno hišo. Alison kmalu ugotovi, da jo Liam zasleduje, zato se še zadnjič dobi z njim. Liam ima načrt, ki ga Alison zavrne, čeprav ji to zlomi srce. Braden hoče z izsiljevanjem Liama priti do ogrlice. Sledi obračun, v katerega je vključena tudi policija. Za Alison pa je to priložnost, da razmisli o novih možnostih v življenju. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Alison in Julie preselijo v varno hišo. Alison kmalu ugotovi, da jo Liam zasleduje, zato se še zadnjič dobi z njim. Liam ima načrt, ki ga Alison zavrne, čeprav ji to zlomi srce. Braden hoče z izsiljevanjem Liama priti do ogrlice. Sledi obračun, v katerega je vključena tudi policija. Za Alison pa je to priložnost, da razmisli o novih možnostih v življenju. CODE OF SILENCE / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Catherine Moulton Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Rose Ayling-Ellis, Kieron Moore, Charlotte Ritchie, Andrew Buchan, Nathan Armarkwei Laryea, Joe Absolom, Beth Goddard, Andrew Scarborough, Rolf Choutan, Fifi Garfield
Žanko je prehlajen, okužil je še Danija in njegove bratce in sestrice. Suzi se spomni, da njena babica pozna odlično zdravilo, ki pozdravi vsak prehlad – čaj iz kaktusovih cvetov. Vili, Žanko in Suzi se odpravijo nabrat cvetove, vendar je ta vrsta kaktusov zelo redka. Končno najdejo enega pri Trdoživovem domu. A Trdoživ ima nanj obešeno visečo mrežo in v njej drema. Med nabiranjem cvetov pa se zbudi …
Žanko je prehlajen, okužil je še Danija in njegove bratce in sestrice. Suzi se spomni, da njena babica pozna odlično zdravilo, ki pozdravi vsak prehlad – čaj iz kaktusovih cvetov. Vili, Žanko in Suzi se odpravijo nabrat cvetove, vendar je ta vrsta kaktusov zelo redka. Končno najdejo enega pri Trdoživovem domu. A Trdoživ ima nanj obešeno visečo mrežo in v njej drema. Med nabiranjem cvetov pa se zbudi …
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja? Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja? Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency.
Na južnem Moravskem so zelo ponosni na slastne marelice, ki v tej pokrajini obilno uspevajo. Martin Beranek je slaščičar in zna iz marelic ustvariti številne sladke dobrote, na primer marelične cmoke. Običajno jih domačini pripravljajo s testom, narejenim iz krompirja ali skute, tokrat pa se Martin odloči, da jih bo naredil s kvašenim testom. Poleg cmokov pripravi še skutno torto z marelicami in druge posladke iz tega lokalnega sadja. Rad se loteva tudi slanih jedi. Za pokušino pripravi pikantno omako chutney z marelicami. Jitka Ilčikova pa se med drugim ukvarja s proizvodnjo posebne vrste piva tipa lambic, ki ga pripravlja brez kvasa. V sezoni marelic mu doda sveže sadeže in tako dobi posebno sadno pivo. Na pojedini, na katero povabi tudi Martina in njegovega partnerja, ne manjka niti tradicionalne krepke hrane, tokrat v obliki svinjskih zrezkov.
Na južnem Moravskem so zelo ponosni na slastne marelice, ki v tej pokrajini obilno uspevajo. Martin Beranek je slaščičar in zna iz marelic ustvariti številne sladke dobrote, na primer marelične cmoke. Običajno jih domačini pripravljajo s testom, narejenim iz krompirja ali skute, tokrat pa se Martin odloči, da jih bo naredil s kvašenim testom. Poleg cmokov pripravi še skutno torto z marelicami in druge posladke iz tega lokalnega sadja. Rad se loteva tudi slanih jedi. Za pokušino pripravi pikantno omako chutney z marelicami. Jitka Ilčikova pa se med drugim ukvarja s proizvodnjo posebne vrste piva tipa lambic, ki ga pripravlja brez kvasa. V sezoni marelic mu doda sveže sadeže in tako dobi posebno sadno pivo. Na pojedini, na katero povabi tudi Martina in njegovega partnerja, ne manjka niti tradicionalne krepke hrane, tokrat v obliki svinjskih zrezkov.
Barvita in napeta animirana detektivka, v kateri iznajdljiva otroka skrivaj rešujeta težave, ki jih je povzročil svet odraslih. Svoje mesto v svetu najdeta, ko pomagata drugim. Desetletna Nina obožuje zgodbe, ki ji jih vsak večer pripoveduje oče. V njih je glavni junak jež, ki neustrašno odkriva svet. Nekega dne pa oče, skupaj z drugimi delavci, izgubi delo v bližnji tovarni. Nino začne skrbeti za prihodnost družine. Na srečo je tu Mehdi, Ninin najboljši prijatelj. Kaj če bi zaklad, skrit v stari tovarni, rešil vse njihove težave? Nina s polno paro kuje načrte, Mehdi pa bi raje vsak korak dvakrat premislil. Toda drug na drugega se lahko vedno zaneseta. Začne se napeta pustolovščina, v kateri morata pobegniti pred starejšo sosedo in njeno mačko, preslepiti pajdaša pohlepnega tovarnarja in njegovega ogromnega psa, hkrati pa vse skupaj skriti pred starši. Na srečo jima je v pomoč še pogumni ježek, pa tudi domišljija, ki ju nikdar ne pusti na cedilu. Priporočena starost: 7 + Originalni naslov: NINA ET LE SECRET DU HÉRISSON Leto produkcije: 2024 Država: Francija, Luksemburg Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Jean-Loup Felicioli in Alain Gagnol Scenarij: Alain Gagnol Glasovi: Maja Kunšič, Blaž Šef, Teja Bitenc, Gašper Malnar, Gašper Jarni
Barvita in napeta animirana detektivka, v kateri iznajdljiva otroka skrivaj rešujeta težave, ki jih je povzročil svet odraslih. Svoje mesto v svetu najdeta, ko pomagata drugim. Desetletna Nina obožuje zgodbe, ki ji jih vsak večer pripoveduje oče. V njih je glavni junak jež, ki neustrašno odkriva svet. Nekega dne pa oče, skupaj z drugimi delavci, izgubi delo v bližnji tovarni. Nino začne skrbeti za prihodnost družine. Na srečo je tu Mehdi, Ninin najboljši prijatelj. Kaj če bi zaklad, skrit v stari tovarni, rešil vse njihove težave? Nina s polno paro kuje načrte, Mehdi pa bi raje vsak korak dvakrat premislil. Toda drug na drugega se lahko vedno zaneseta. Začne se napeta pustolovščina, v kateri morata pobegniti pred starejšo sosedo in njeno mačko, preslepiti pajdaša pohlepnega tovarnarja in njegovega ogromnega psa, hkrati pa vse skupaj skriti pred starši. Na srečo jima je v pomoč še pogumni ježek, pa tudi domišljija, ki ju nikdar ne pusti na cedilu. Priporočena starost: 7 + Originalni naslov: NINA ET LE SECRET DU HÉRISSON Leto produkcije: 2024 Država: Francija, Luksemburg Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Jean-Loup Felicioli in Alain Gagnol Scenarij: Alain Gagnol Glasovi: Maja Kunšič, Blaž Šef, Teja Bitenc, Gašper Malnar, Gašper Jarni
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Angelca Balinc je prijazna gospa, ki živi sama, skrbi za čudovit vrt in obiskuje prijatelje. Nekega dne po nevihti v parku najde osirotelega ptička in ga posvoji. Poimenuje ga Avgust, pravi pa mu cukrček. Zanj skrbi kot za lastnega otroka, če ne še bolje. Ptiček Avgust pa raste in raste in nekega dne razpre peruti ter odleti v svobodo.
Angelca Balinc je prijazna gospa, ki živi sama, skrbi za čudovit vrt in obiskuje prijatelje. Nekega dne po nevihti v parku najde osirotelega ptička in ga posvoji. Poimenuje ga Avgust, pravi pa mu cukrček. Zanj skrbi kot za lastnega otroka, če ne še bolje. Ptiček Avgust pa raste in raste in nekega dne razpre peruti ter odleti v svobodo.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Caroline se znajde pri palčkih, ki ji zaupajo pot do trolov. Lars, Anna, Tess in Robert pa v gozdu izpod podrtega debla rešijo Torill. Ravnateljica je odločena, da bo svojo hčer rešila iz očetovih krempljev. Pa je Caroline res treba rešiti?
Caroline se znajde pri palčkih, ki ji zaupajo pot do trolov. Lars, Anna, Tess in Robert pa v gozdu izpod podrtega debla rešijo Torill. Ravnateljica je odločena, da bo svojo hčer rešila iz očetovih krempljev. Pa je Caroline res treba rešiti?
Caroline se v gozdu počuti čedalje bolje, tam je njen pravi dom. Lars, Anna, Tess in Robert jo gredo iskat, vendar namesto nje najdejo le deklico Liso, ki ves čas omenja svoje počitnice na Kreti. Prijatelji prenočijo pri njeni družini, s katero je nekaj zelo narobe.
Caroline se v gozdu počuti čedalje bolje, tam je njen pravi dom. Lars, Anna, Tess in Robert jo gredo iskat, vendar namesto nje najdejo le deklico Liso, ki ves čas omenja svoje počitnice na Kreti. Prijatelji prenočijo pri njeni družini, s katero je nekaj zelo narobe.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Caroline najde očeta. Ståle obožuje trole, pomaga jim, da se lahko izživijo z glasbo, vendar sam ni tujec. Caroline je zbegana. Je njena mama res trolka Torill, ki si je dala duška na festivalu metalcev pred dvanajstimi leti?
Caroline najde očeta. Ståle obožuje trole, pomaga jim, da se lahko izživijo z glasbo, vendar sam ni tujec. Caroline je zbegana. Je njena mama res trolka Torill, ki si je dala duška na festivalu metalcev pred dvanajstimi leti?
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Torill se zlomi. Kako naj živi kot tujka? Ker ne gre več v šolo, se v njeno pisarno naseli drug ravnatelj, ki nadaljuje boj proti tujcem. Lars ve, da tako ne bo šlo, in se bo morala Torill zbrati in kaj ukreniti.
Torill se zlomi. Kako naj živi kot tujka? Ker ne gre več v šolo, se v njeno pisarno naseli drug ravnatelj, ki nadaljuje boj proti tujcem. Lars ve, da tako ne bo šlo, in se bo morala Torill zbrati in kaj ukreniti.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Na Hočkem Pohorju, na nekaj več kot 1000 metrih nadmorske višine, stoji sodobna počitniška hiša. Parcela je bila sprva namenjena gradnji vikenda za par, a se je pod premišljenim vodstvom arhitektke načrt notranjosti temeljito preoblikoval. Iz hiške za dva je nastala prostorna, svetla in navdihujoča bivalna oaza za štiričlansko družino. V prenovljenem stanovanju ob morju morskega utripa morda ne vidimo skozi okno, ga pa vseeno občutimo v prostoru. Skupaj z notranjo oblikovalko bomo raziskali, kako lahko s premišljenimi oblikovalskimi potezami in detajli, kot so tapete, teksture površin in barvna paleta, ustvarimo ambient, ki nas zlahka ponese na oddih. Protokolarno posestvo Brdo je pred desetletji odprlo vrata vsem, ne le svetovnim državnikom in kronanim glavam. Danes lahko od blizu spoznamo zapuščino njene bogate zgodovine, razkošno opremo, dragocena darila uglednih obiskovalcev ter obsežen park. A še vedno ne tako od blizu in na način, kot to omogočajo naše kamere.
Na Hočkem Pohorju, na nekaj več kot 1000 metrih nadmorske višine, stoji sodobna počitniška hiša. Parcela je bila sprva namenjena gradnji vikenda za par, a se je pod premišljenim vodstvom arhitektke načrt notranjosti temeljito preoblikoval. Iz hiške za dva je nastala prostorna, svetla in navdihujoča bivalna oaza za štiričlansko družino. V prenovljenem stanovanju ob morju morskega utripa morda ne vidimo skozi okno, ga pa vseeno občutimo v prostoru. Skupaj z notranjo oblikovalko bomo raziskali, kako lahko s premišljenimi oblikovalskimi potezami in detajli, kot so tapete, teksture površin in barvna paleta, ustvarimo ambient, ki nas zlahka ponese na oddih. Protokolarno posestvo Brdo je pred desetletji odprlo vrata vsem, ne le svetovnim državnikom in kronanim glavam. Danes lahko od blizu spoznamo zapuščino njene bogate zgodovine, razkošno opremo, dragocena darila uglednih obiskovalcev ter obsežen park. A še vedno ne tako od blizu in na način, kot to omogočajo naše kamere.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.