Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.
Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.
Tomáš zboli za ošpicami in Olga se boji, da se bo okužila tudi noseča Marcela. Odloči se, da sina odpelje v počitniško hišico, Jakub pa na vsak način želi zraven. Tereza in Martin se odločita, da bo najbolje, če fanta ošpice prebolita skupaj. Marcela se je odločila, da bo ostala doma, in Tesař jo poskuša prepričati, naj nadaljuje študij, on pa bo s Kamilo skrbel za njunega otroka. Terezi, Olgi in fantoma se v počitniški hišici pridruži še Alena. Olga in Alena še nista pripravljeni, da bi Terezi razkrili celotno resnico. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Tomáš zboli za ošpicami in Olga se boji, da se bo okužila tudi noseča Marcela. Odloči se, da sina odpelje v počitniško hišico, Jakub pa na vsak način želi zraven. Tereza in Martin se odločita, da bo najbolje, če fanta ošpice prebolita skupaj. Marcela se je odločila, da bo ostala doma, in Tesař jo poskuša prepričati, naj nadaljuje študij, on pa bo s Kamilo skrbel za njunega otroka. Terezi, Olgi in fantoma se v počitniški hišici pridruži še Alena. Olga in Alena še nista pripravljeni, da bi Terezi razkrili celotno resnico. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Juhuhu, cvetoča pomlad je že tu! Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Juhuhu, cvetoča pomlad je že tu! Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.
V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Maša Berdon si sploh ni želela v Avstralijo. Domača Primorska ji je bila všeč. Kot restavratorka je sodelovala pri obnovi zvonika piranske cerkve svetega Jurija, raznih gradov in stanovanj. A ko si zaljubljen, se stvari pač zgodijo. Po odobreni delovni vizi in nekaj mesecih bolj žalostnih gostinskih zgodb, je 26-letnici uspelo skoraj nemogoče – v državi, kjer večina dediščine ni prav stare, sodeluje pri enem pomembnejših restavratorskih projektov. Na otoku Rottnest pri Perthu pomaga obnavljati nekdanji zapor, kamor so v 19. stoletju zapirali staroselske moške in dečke. Tako v utesnjujočih celicah spoznava krajevno zgodovino, ki je vse prej kot svetla.
Maša Berdon si sploh ni želela v Avstralijo. Domača Primorska ji je bila všeč. Kot restavratorka je sodelovala pri obnovi zvonika piranske cerkve svetega Jurija, raznih gradov in stanovanj. A ko si zaljubljen, se stvari pač zgodijo. Po odobreni delovni vizi in nekaj mesecih bolj žalostnih gostinskih zgodb, je 26-letnici uspelo skoraj nemogoče – v državi, kjer večina dediščine ni prav stare, sodeluje pri enem pomembnejših restavratorskih projektov. Na otoku Rottnest pri Perthu pomaga obnavljati nekdanji zapor, kamor so v 19. stoletju zapirali staroselske moške in dečke. Tako v utesnjujočih celicah spoznava krajevno zgodovino, ki je vse prej kot svetla.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Po grožnjah ameriškega predsednika Trumpa, ki je omenjal celo uničenje iranske civilizacije, sta se Washington in Teheran dogovorila za 14-dnevno premirje in odprtje Hormuške ožine. Sledijo pogajanja o dolgoročnem dogovoru, a zdi se, da iranski predlog sporazuma ponuja veliko slabša izhodišča za ureditev razmer kot pred začetkom vojne. V oddaji tudi o tem: - Vpleteni v prehransko oskrbo bodo danes s pristojno ministrico govorili o interventnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti in blažitev energetske krize - Premier Golob skupno listo NSi, SLS in Fokus pozval k spoštovanju volje volivcev, potem ko je ta znova zavrnila sodelovanje z Gibanjem Svoboda - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k izboljšanju njihovega položaja v družbi in večji vključenosti v procese odločanja
Po grožnjah ameriškega predsednika Trumpa, ki je omenjal celo uničenje iranske civilizacije, sta se Washington in Teheran dogovorila za 14-dnevno premirje in odprtje Hormuške ožine. Sledijo pogajanja o dolgoročnem dogovoru, a zdi se, da iranski predlog sporazuma ponuja veliko slabša izhodišča za ureditev razmer kot pred začetkom vojne. V oddaji tudi o tem: - Vpleteni v prehransko oskrbo bodo danes s pristojno ministrico govorili o interventnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti in blažitev energetske krize - Premier Golob skupno listo NSi, SLS in Fokus pozval k spoštovanju volje volivcev, potem ko je ta znova zavrnila sodelovanje z Gibanjem Svoboda - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k izboljšanju njihovega položaja v družbi in večji vključenosti v procese odločanja
TV klinika z Davidom Zupančičem
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
ZDA so znova zagrozile Iranu z obsežnimi napadi, če začasno premirje ne bo v celoti izpolnjeno. Iran vztraja, da je v mirovni dogovor vključen tudi Libanon, in če bo Izrael nadaljeval napade nanj, premirje ne velja. ZDA trdijo drugače. V izraelskih napadih v Libanonu je bilo včeraj ubitih več kot 250 ljudi, več kot tisoč 100 je ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja redna seja vlade Roberta Goloba s polnimi pooblastili, na dnevnem redu spopadanje z energetsko krizo. - Pred jutrišnjo ustanovno sejo državnega zbora še brez predsedniškega kandidata z jasno podporo. - Več gorenjskih občin presenečenih, ker bodo zaradi visoke razvitosti upravičene do manj državnega sofinanciranja.
ZDA so znova zagrozile Iranu z obsežnimi napadi, če začasno premirje ne bo v celoti izpolnjeno. Iran vztraja, da je v mirovni dogovor vključen tudi Libanon, in če bo Izrael nadaljeval napade nanj, premirje ne velja. ZDA trdijo drugače. V izraelskih napadih v Libanonu je bilo včeraj ubitih več kot 250 ljudi, več kot tisoč 100 je ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja redna seja vlade Roberta Goloba s polnimi pooblastili, na dnevnem redu spopadanje z energetsko krizo. - Pred jutrišnjo ustanovno sejo državnega zbora še brez predsedniškega kandidata z jasno podporo. - Več gorenjskih občin presenečenih, ker bodo zaradi visoke razvitosti upravičene do manj državnega sofinanciranja.
Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.
Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je razglasil popolno zmago nad Iranom, potem ko sta se Washington in Teheran dogovorila za prekinitev ognja. Novi režim ni imel več manevrskega prostora ali časa, zato je privolil v dogovor, ki pomeni, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja. Medtem tudi Iran razglaša zmago, najbolj pa so si oddahnile države, ki so odvisne od zalivske nafte. Njene cene so močno upadle. Drugi poudarki oddaje: Stranke prihodnjega sklica DZ so se dogovorile o oblikovanju mandatno-volilne komisije. Ustavno sodišče je pritrdilo omejevanju dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih. Mariborska občina bi posvetovalni referendum o postavitvi sežigalnice organizirala 21. junija.
Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je razglasil popolno zmago nad Iranom, potem ko sta se Washington in Teheran dogovorila za prekinitev ognja. Novi režim ni imel več manevrskega prostora ali časa, zato je privolil v dogovor, ki pomeni, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja. Medtem tudi Iran razglaša zmago, najbolj pa so si oddahnile države, ki so odvisne od zalivske nafte. Njene cene so močno upadle. Drugi poudarki oddaje: Stranke prihodnjega sklica DZ so se dogovorile o oblikovanju mandatno-volilne komisije. Ustavno sodišče je pritrdilo omejevanju dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih. Mariborska občina bi posvetovalni referendum o postavitvi sežigalnice organizirala 21. junija.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah?
Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Televizijske kamere so se aprila leta 1964 ustavile v telovadnici Partizana v Ljubljani, kjer sta profesorja Drago Ulaga in Janez Tome spregovorila o pravilni telovadbi za predšolske otroke. V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Kamere so tako posnele otroke med tekanjem, skakanjem in hojo po gredi, njihove korake pa je spremljal novinar Tugo Klasinc.
Televizijske kamere so se aprila leta 1964 ustavile v telovadnici Partizana v Ljubljani, kjer sta profesorja Drago Ulaga in Janez Tome spregovorila o pravilni telovadbi za predšolske otroke. V predšolskem otrokovem času ima telesna vzgoja izrazito igralni značaj. Otrok se v igri telesno razvija, oblikuje in se smerno vzgaja na najbolj ustrezen način. Kamere so tako posnele otroke med tekanjem, skakanjem in hojo po gredi, njihove korake pa je spremljal novinar Tugo Klasinc.
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je blagodejno vplivala na cene nafte. Te so vnovič v zelenem, postopno bi lahko popustili tudi drugi negativni učinki. Druge teme: - V Srbiji protest proti obsežnim kadrovskim menjavam v neodvisnih medijih. - Ministrstvo za zdravje ustavno odločbo o omejevanju zdravniške stavke razume kot potrditev prizadevanj za zaščito pacientov. - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k njihovi večji vključenosti v družbo.
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je blagodejno vplivala na cene nafte. Te so vnovič v zelenem, postopno bi lahko popustili tudi drugi negativni učinki. Druge teme: - V Srbiji protest proti obsežnim kadrovskim menjavam v neodvisnih medijih. - Ministrstvo za zdravje ustavno odločbo o omejevanju zdravniške stavke razume kot potrditev prizadevanj za zaščito pacientov. - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k njihovi večji vključenosti v družbo.
Tekmovalci Besedolova v lovu za novimi besedami vestno listajo po leksikonih, slovarjih in drugih priročnikih. Kdo bo tokrat najspretnejši pri izbiri osmih črk finalnega gesla? Voditelj Sandi Morel.
Tekmovalci Besedolova v lovu za novimi besedami vestno listajo po leksikonih, slovarjih in drugih priročnikih. Kdo bo tokrat najspretnejši pri izbiri osmih črk finalnega gesla? Voditelj Sandi Morel.
Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.
Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.
V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Kot vsi njegovi vrstniki je tudi Cena v mladosti sanjal, da bo nekoč poletel na planiški velikanki. Toda svojih sanj zaradi hude oblike astme ni mogel izpolniti. Delček njih stoji za njegovo hišo v obliki desetmetrske skakalnice – makete, na kateri s pločevinastimi skakalci vsako leto prireja svoje vzporedno miniaturno prvenstvo.
Kot vsi njegovi vrstniki je tudi Cena v mladosti sanjal, da bo nekoč poletel na planiški velikanki. Toda svojih sanj zaradi hude oblike astme ni mogel izpolniti. Delček njih stoji za njegovo hišo v obliki desetmetrske skakalnice – makete, na kateri s pločevinastimi skakalci vsako leto prireja svoje vzporedno miniaturno prvenstvo.
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.