Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Moaiji so med najskrivnostnejšimi kipi na svetu. Velike kamnite glave na odročnem otoku v Tihem oceanu nepremično strmijo v daljavo. Nove raziskave postavljajo pod vprašaj vse, kar smo vedeli o kipih na Velikonočnem otoku in življenju ljudi, ki so jih ustvarili. Zakaj so nastali moaiji in kaj je gnalo otočane, da so jih postavili? Nam lahko povedo kaj o tem, kako so njihovi graditelji preživeli na tem na videz nerodovitnem otoku in od kod so prišli? EASTER ISLAND, ORIGINS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Mike Ibeji
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Dokumentarni film Za srce Afrike išče odgovore na vprašanje, kaj povezuje prebivalce Slovenija in eno manjših afriških držav Burundi. Že več kot petdeset let so vez med državama slovenski misijonarji, ki delujejo v osrčju črne celine. Preko njih se je pred 20 leti začel plesti most solidarnosti Slovenska karitas. Sprva skromni darovi pa puščajo med Burundijci vidne sledi in mnogim omogočajo dostojnejše življenje. V sodelovanju z domačini oddaja razkriva učinke dobrodelnih akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Avtor filma Peter Perše, snemalec Silvo Plavec in asistent snemalca Vid Osredkar.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
O lepoti obstaja nešteto pregovorov, pesmi, romanov in seveda tudi mnenj. V zadnjih letih pa dobiva lepota še dodatno dimenzijo: tisto umetno. Število posegov na področju plastične kirurgije nezadržno narašča, lepotne popravke si privoščijo vse mlajši. Tudi Slovenija prav nič ne zaostaja za drugimi. Slovenke pa tudi Slovenci vse pogosteje odhajajo na posege v meko lepotne kirurgije Turčijo. Cene lepotnih posegov so tam nižje, a to s seboj prinese tudi številna tveganja. Nedavno je po posegu v tej državi umrla Lidija Koren Hostnik. Anka Pirš je obiskala njene starše. Kaj je šlo narobe, kdo je odgovoren za njeno smrt?
O lepoti obstaja nešteto pregovorov, pesmi, romanov in seveda tudi mnenj. V zadnjih letih pa dobiva lepota še dodatno dimenzijo: tisto umetno. Število posegov na področju plastične kirurgije nezadržno narašča, lepotne popravke si privoščijo vse mlajši. Tudi Slovenija prav nič ne zaostaja za drugimi. Slovenke pa tudi Slovenci vse pogosteje odhajajo na posege v meko lepotne kirurgije Turčijo. Cene lepotnih posegov so tam nižje, a to s seboj prinese tudi številna tveganja. Nedavno je po posegu v tej državi umrla Lidija Koren Hostnik. Anka Pirš je obiskala njene starše. Kaj je šlo narobe, kdo je odgovoren za njeno smrt?
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Državni zbor bo jutri končal zadnjo redno sejo v tem mandatu. Pred volitvami, ki bodo 22-ega marca, pa namerava koalicija sprejeti še nekaj zakonskih predlogov, zato je pričakovati še kakšno izredno sejo. Ena, s kar 18-imi predlogi zakonov, je že sklicana za prihodnji ponedeljek. Jutri naj bi, po več kot letu dni, dobili novega guvernerja Banke Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar predlaga zdajšnjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki naj bi imel koalicijsko podporo. Bolj negotova je izvolitev Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Ni pa še znano, ali bodo poslanke in poslanci jutri odločali o dveh ali treh kandidatih za nove ustavne sodnike. Druge teme: - Več kot sto poštnih poslovalnic po državi bo od danes obratovalo s krajšim delovnim časom. - Izrael naj bi danes po skoraj dveh letih odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom, a le v omejenem obsegu. - Prestižnega grammyja za najboljši glasbeni album leta prvič dobil portoriški zvezdnik Bad Bunny. V zahvalnem nagovoru ostro nad zloglasno protipriseljensko agencijo ICE.
Državni zbor bo jutri končal zadnjo redno sejo v tem mandatu. Pred volitvami, ki bodo 22-ega marca, pa namerava koalicija sprejeti še nekaj zakonskih predlogov, zato je pričakovati še kakšno izredno sejo. Ena, s kar 18-imi predlogi zakonov, je že sklicana za prihodnji ponedeljek. Jutri naj bi, po več kot letu dni, dobili novega guvernerja Banke Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar predlaga zdajšnjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki naj bi imel koalicijsko podporo. Bolj negotova je izvolitev Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Ni pa še znano, ali bodo poslanke in poslanci jutri odločali o dveh ali treh kandidatih za nove ustavne sodnike. Druge teme: - Več kot sto poštnih poslovalnic po državi bo od danes obratovalo s krajšim delovnim časom. - Izrael naj bi danes po skoraj dveh letih odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom, a le v omejenem obsegu. - Prestižnega grammyja za najboljši glasbeni album leta prvič dobil portoriški zvezdnik Bad Bunny. V zahvalnem nagovoru ostro nad zloglasno protipriseljensko agencijo ICE.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Do začetka zimskih olimpijskih iger je le še nekaj dni. Preden se napišejo nove olimpijske zgodbe, bomo skočili v preteklost in s Francijem Pavšerjem prisluhnili izboru nekaterih najboljših radijskih prenosov, ki jih je ustvaril njegov oče Franci Pavšer. Pred leti je izšel kot CD z naslovom Poslušaj, playboy, ki ga obujamo pred 25. zimskimi olimpijskimi igrami.
Do začetka zimskih olimpijskih iger je le še nekaj dni. Preden se napišejo nove olimpijske zgodbe, bomo skočili v preteklost in s Francijem Pavšerjem prisluhnili izboru nekaterih najboljših radijskih prenosov, ki jih je ustvaril njegov oče Franci Pavšer. Pred leti je izšel kot CD z naslovom Poslušaj, playboy, ki ga obujamo pred 25. zimskimi olimpijskimi igrami.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.
Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.
Nika in Domen Prevc, ko sta še skakala, pa tudi Peter in Cene, imajo poleg številnih strastnih navijačev še enega posebnega navijača: domačega župnika iz župnije Selca v Selški dolini. Damjan Prošt vse Prevčeve pozna od malih nog, Niko je tudi krstil, in če le more, v župniji organizira romanja, v katera vključi tudi ogled katere od skakalnih tekem. Nazadnje je pesti stiskal za Niko na Ljubnem. Alenka Frantar ga je obiskala v njegovi župniji, s Cenetom pa sta se srečala v njegovem lokalu v Škofji Loki.
Nika in Domen Prevc, ko sta še skakala, pa tudi Peter in Cene, imajo poleg številnih strastnih navijačev še enega posebnega navijača: domačega župnika iz župnije Selca v Selški dolini. Damjan Prošt vse Prevčeve pozna od malih nog, Niko je tudi krstil, in če le more, v župniji organizira romanja, v katera vključi tudi ogled katere od skakalnih tekem. Nazadnje je pesti stiskal za Niko na Ljubnem. Alenka Frantar ga je obiskala v njegovi župniji, s Cenetom pa sta se srečala v njegovem lokalu v Škofji Loki.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.
V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Nov parkirni režim v ljubljanskem Štepanjskem naselju že dlje časa povzroča nezadovoljstvo med stanovalci. Ti opozarjajo, da parkirnih mest kljub parkirnim dovolilnicam še vedno primanjkuje. Prejšnji teden se je s prebivalci sestal ljubljanski župan Zoran Janković, kar pa ni umirilo strasti, saj je bilo ozračje vedno bolj napeto. Janković je obljubil 100 dodatnih parkirnih mest in vztrajal, da lahko eno stanovanje dobi eno dovolilnico, a stanovalci pravijo, da tudi to ne bo rešilo problema, saj je v naselju po podatkih GURS-a skoraj tri tisoč stanovanj in več kot 10 tisoč stanovalcev. Očitajo mu, da izvaja nasilje nad ljudmi, ki zvečer pridejo iz službe in nimajo kje parkirati, potem pa dobijo kazen, za nameček pa jim pajek še odpelje avtomobil. Župan je po žvižgih in burnem odzivu prebivalcev po dobri uri zapustil sestanek. Nina Mrzlikar.
Nov parkirni režim v ljubljanskem Štepanjskem naselju že dlje časa povzroča nezadovoljstvo med stanovalci. Ti opozarjajo, da parkirnih mest kljub parkirnim dovolilnicam še vedno primanjkuje. Prejšnji teden se je s prebivalci sestal ljubljanski župan Zoran Janković, kar pa ni umirilo strasti, saj je bilo ozračje vedno bolj napeto. Janković je obljubil 100 dodatnih parkirnih mest in vztrajal, da lahko eno stanovanje dobi eno dovolilnico, a stanovalci pravijo, da tudi to ne bo rešilo problema, saj je v naselju po podatkih GURS-a skoraj tri tisoč stanovanj in več kot 10 tisoč stanovalcev. Očitajo mu, da izvaja nasilje nad ljudmi, ki zvečer pridejo iz službe in nimajo kje parkirati, potem pa dobijo kazen, za nameček pa jim pajek še odpelje avtomobil. Župan je po žvižgih in burnem odzivu prebivalcev po dobri uri zapustil sestanek. Nina Mrzlikar.
Izrael naj bi danes tudi uradno odprl mejni prehod Rafa na jugu Gaze. Po včerajšnjem poskusnem odprtju ga bodo danes po napovedih lahko prečkali palestinski pešci pod strogim izraelskim nadzorom. V senci odprtja so se v enklavi nadaljevali napadi izraelske vojske. V oddaji tudi: - Državni zbor ta teden o kadrovskih odločitvah. - Na več kot 100-ih poštah od danes krajši delovni čas. - V Domžalah položili temeljni kamen za širitev zdravstvenega doma.
Izrael naj bi danes tudi uradno odprl mejni prehod Rafa na jugu Gaze. Po včerajšnjem poskusnem odprtju ga bodo danes po napovedih lahko prečkali palestinski pešci pod strogim izraelskim nadzorom. V senci odprtja so se v enklavi nadaljevali napadi izraelske vojske. V oddaji tudi: - Državni zbor ta teden o kadrovskih odločitvah. - Na več kot 100-ih poštah od danes krajši delovni čas. - V Domžalah položili temeljni kamen za širitev zdravstvenega doma.
Afere, laži, podtikanje, medsebojno obtoževanje in ugotavljanje, kateri kandidat je manj in kateri bolj umazan. Taka je slika slovenske politike še pred začetkom uradne volilne kampanje. V te politične igre, drame in škandale so se vključili tudi podmladki strank, ki predvsem na družbenih omrežjih nagovarjajo volivce. Kakšne načrte sploh imajo podmladki in kakšna je njihova vloga, ali so zgolj trobilo, okrasek strank ali njihov nepogrešljivi del? Novinarka Eva Lipovšek je pred kamero povabila predstavnike podmladkov sedmih strank, ki jim po zadnji anketi Mediane za RTV kaže, da bodo prestopile parlamentarni prag.
Afere, laži, podtikanje, medsebojno obtoževanje in ugotavljanje, kateri kandidat je manj in kateri bolj umazan. Taka je slika slovenske politike še pred začetkom uradne volilne kampanje. V te politične igre, drame in škandale so se vključili tudi podmladki strank, ki predvsem na družbenih omrežjih nagovarjajo volivce. Kakšne načrte sploh imajo podmladki in kakšna je njihova vloga, ali so zgolj trobilo, okrasek strank ali njihov nepogrešljivi del? Novinarka Eva Lipovšek je pred kamero povabila predstavnike podmladkov sedmih strank, ki jim po zadnji anketi Mediane za RTV kaže, da bodo prestopile parlamentarni prag.
To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.
To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?