Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
V tridesetih letih 20. stoletja so bile na mariborskem okrožnem porotnem sodišču največkrat obsojene ženske, in sicer za uboje in umore svojih mož. Leta 2023 je izšla monografija Rožengrunt; o ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Avtorica dr. Mateja Ratej nam jasno sporoča: »V resnici ne gre za žensko-moško nasilje, to je bil zame poveden zorni kot. V resnici gre za nasilje sistema nad moškimi in ženskami z roba družbe.« Film zasleduje prepričljivo podobo nekdanjega življenja kočark, krvnic svojih mož, preden so ubijale. Izhajala sem iz dejstva, da so bile njihove življenjske razmere, tako za ženske kot za moške, obupne. Mag. Alma Lapajne, režiserka
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Po razkritju Regitzine in Simonove afere se Jeppe odseli iz stanovanja in prebija noči na delovnem mestu. Brezdomnega prijatelja Bo povabi v svoj dom. Vibeke predlaga, da bi skupaj preživeli silvestrovo. Po Simonovem odhodu iz orkestra je razpisana avdicija za mesto novega prvega klarinetista. Avdicije se kot nesporno najboljši kandidat udeleži tudi Bo. Jeppe zaradi nerodnega tehničnega zdrsa v postopku avdicije ogrozi Bojeve velike sanje. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum
Po razkritju Regitzine in Simonove afere se Jeppe odseli iz stanovanja in prebija noči na delovnem mestu. Brezdomnega prijatelja Bo povabi v svoj dom. Vibeke predlaga, da bi skupaj preživeli silvestrovo. Po Simonovem odhodu iz orkestra je razpisana avdicija za mesto novega prvega klarinetista. Avdicije se kot nesporno najboljši kandidat udeleži tudi Bo. Jeppe zaradi nerodnega tehničnega zdrsa v postopku avdicije ogrozi Bojeve velike sanje. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Proti koncu druge svetovne vojne so nebo nad Slovenijo pogosto prekrila zavezniška letala. Na naše ozemlje je padlo kar 8000 ton bomb, ki so sejale smrt in povzročile velikansko materialno škodo. Maribor je bilo eno od najbolj bombardiranih mest v Evropi. Številne bombe, ki niso eksplodirale, so še danes zakopane pod zemeljskim površjem. Kljub temu so Slovenci radi pomagali letalskim posadkam, ki so strmoglavile na slovenskem ozemlju. V filmu spoznamo zgodbo »srebrne ptice izpod Jalovca«, v dolini Kamniške Bistrice obiščemo partizansko bolnišnico ter partizanski letališči v Beli krajini, kamor so zavezniki dovažali vojaško opremo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
"A tako? Po diskreditaciji sledi likvidacija?" (Jože Kifeljc, pretepeni soprog) Dopustniški čas zahteva dodatne napore od dežurne novinarske ekipe. Po udarnem članku o radioaktivnih pelargonijah je na vrsti novi koncept Bliska, pod geslom: Resnica boli! In kaj boli bolj od udarcev? Da pa bo stvar zares senzacija, pripravi Monika članek o pretepenih možeh s posebnim poudarkom na njihovih odgovornih funkcijah. Reakcija je burna, očitno je Monika zadela žebljico na glavico. Zakonca Kifeljc sta zgovoren dokaz. Veronika in Lili skupaj na pot Veronikine preobrazbe: v obliki wellness paketov za srečna zrela leta.
"A tako? Po diskreditaciji sledi likvidacija?" (Jože Kifeljc, pretepeni soprog) Dopustniški čas zahteva dodatne napore od dežurne novinarske ekipe. Po udarnem članku o radioaktivnih pelargonijah je na vrsti novi koncept Bliska, pod geslom: Resnica boli! In kaj boli bolj od udarcev? Da pa bo stvar zares senzacija, pripravi Monika članek o pretepenih možeh s posebnim poudarkom na njihovih odgovornih funkcijah. Reakcija je burna, očitno je Monika zadela žebljico na glavico. Zakonca Kifeljc sta zgovoren dokaz. Veronika in Lili skupaj na pot Veronikine preobrazbe: v obliki wellness paketov za srečna zrela leta.
Med igro Graško odleti daleč, daleč, daleč čez dolino in pristane na neznanem ozemlju. Sam mora najti pot nazaj. Medtem pa ga Rdečka in druga grahozavra poskušata poiskati.
Med igro Graško odleti daleč, daleč, daleč čez dolino in pristane na neznanem ozemlju. Sam mora najti pot nazaj. Medtem pa ga Rdečka in druga grahozavra poskušata poiskati.
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
Vincent Barberon goji vodno krešo tako kot že njegov oče in ded, pred kratkim pa se je navdušil nad japonskim hrenom oziroma vasabijem. Vodna kreša je zdrava hrana, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V Francijo jo je prinesel Napoleon, ker naj bi njegove vojake varovala pred skorbutom. Tudi vasabi je izjemno zdrav, saj deluje protibakterijsko in preprečuje številne bolezni. Vincent skupaj s prijateljem Patriceom Barréjem ustvarja nove recepte, recimo juho iz vodne kreše in hrušk. S sveže naribanim vasabijem se lotita tudi priprave sušija s postrvjo in krešo. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Vsako sredo ste lahko slišali novo, nocoj pa bomo kot zadnjo v nizu premierno slišali pravljico Dante se okuži avtorice Marjete Lubej v interpretaciji igralca Saše Tabakovića. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Zmaj Rožljaj, zmaj Žlampaj in zmaj Dante so bili dobri prijatelji. Radi so bruhali ogenj v daljavo ali v tarčo, še rajši pa strašili hrabre viteze in reševali ugrabljene princeske ... Pripoveduje: Saša Tabaković. Avtorica besedila: Marjete Lubej. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Vsako sredo ste lahko slišali novo, nocoj pa bomo kot zadnjo v nizu premierno slišali pravljico Dante se okuži avtorice Marjete Lubej v interpretaciji igralca Saše Tabakovića. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Zmaj Rožljaj, zmaj Žlampaj in zmaj Dante so bili dobri prijatelji. Radi so bruhali ogenj v daljavo ali v tarčo, še rajši pa strašili hrabre viteze in reševali ugrabljene princeske ... Pripoveduje: Saša Tabaković. Avtorica besedila: Marjete Lubej. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste si ogledali večerno zarjo? Je bila rdečkasta? Tam za rdečkasto večerno zarjo namreč, Miklavž peče piškote. In mi mu bomo danes pomagali. Peka piškotov je posebna kuharska disciplina. Potrebnega je veliko potrpljenja pa tudi ljubezni in skrbnosti. In babičin recept, seveda. Danes vam bo Petra zaupala družinski recept za linške piškote. Sveti Miklavž ali sv. Nikolaj, ki nas danes obišče ob spremstvu parkeljnov in angelčkov, je bil radodaren škof, rojen v Grčiji. Razdal je vse svoje premoženje. Miklavž že stoletja nosi jabolka, suhe fige, dateljne, marelice, rozine, čokolado in mandlje. In kako bi se lepše zahvalili temu dobremu škofu, kot tako, da mu spečemo tradicionalni škofovski kruhek?
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste si ogledali večerno zarjo? Je bila rdečkasta? Tam za rdečkasto večerno zarjo namreč, Miklavž peče piškote. In mi mu bomo danes pomagali. Peka piškotov je posebna kuharska disciplina. Potrebnega je veliko potrpljenja pa tudi ljubezni in skrbnosti. In babičin recept, seveda. Danes vam bo Petra zaupala družinski recept za linške piškote. Sveti Miklavž ali sv. Nikolaj, ki nas danes obišče ob spremstvu parkeljnov in angelčkov, je bil radodaren škof, rojen v Grčiji. Razdal je vse svoje premoženje. Miklavž že stoletja nosi jabolka, suhe fige, dateljne, marelice, rozine, čokolado in mandlje. In kako bi se lepše zahvalili temu dobremu škofu, kot tako, da mu spečemo tradicionalni škofovski kruhek?
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
Dokumentarni feljton POSLUŠAJ! prikazuje pretresljivo zgodbo o glasbeniku Milana Ostojiću, ki je pred tridesetimi leti skupaj z družino prišel iz Hrvaške v Slovenijo. V naglici bega pred vojno vihro so ostali brez dokumentov. Filmska pripoved razkriva njihovo dvajset let trajajoče prizadevanje za pridobitev stalnega prebivališča in iskanje novega doma. V boju za preživetje jim je pomagala glasba. Halgato band, ki ga je ustanovil Milan Ostojić, še danes nastopa na koncertih. Poslušaj! ni le vabilo k poslušanju njihove emocionalno ekspresivne glasbe. Poslušaj! je roteča prošnja prenekaterih beguncev, da jim z razumevanjem prisluhnemo. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc. Produkcija Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija, Kulturni in umetniški program, odgovorni urednik Andraž Pöschl.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Oktober je bil v preteklosti v znamenju brucovanj različnih fakultet. Eno takšnih zabav je leta 1963 posnela tudi kamera TV Slovenija, posnetek pa predvajala v oddaji TV Obzornik.
Oktober je bil v preteklosti v znamenju brucovanj različnih fakultet. Eno takšnih zabav je leta 1963 posnela tudi kamera TV Slovenija, posnetek pa predvajala v oddaji TV Obzornik.
Kako se pravilno nanaša tekoča podlaga in kako pobarvamo veke? Katere barve izbrati za naš ten kože in kako poskrbeti, da bo koža negovana kljub nanosu ličil? V sredin svetovalni servis prihaja Katja Pintar, umetnica ličenja, ki bo z odgovori poskrbela, da pri ličenju (zrele) kože ne bomo več delali napak.
Kako se pravilno nanaša tekoča podlaga in kako pobarvamo veke? Katere barve izbrati za naš ten kože in kako poskrbeti, da bo koža negovana kljub nanosu ličil? V sredin svetovalni servis prihaja Katja Pintar, umetnica ličenja, ki bo z odgovori poskrbela, da pri ličenju (zrele) kože ne bomo več delali napak.
Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.
Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.
Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.
Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
V posebnem tednu oddaj Besedolova bodo v ospredju tisti, ki vsak dan darujejo svoj čas, znanje in srce. Srečo in znanje pri ugibanju črk in sestavljanju besed bodo tokrat preizkusili prostovoljci – ljudje, ki znajo najti prave besede in prave poti do drugih. Voditeljica Ana Maria Mitić.
V posebnem tednu oddaj Besedolova bodo v ospredju tisti, ki vsak dan darujejo svoj čas, znanje in srce. Srečo in znanje pri ugibanju črk in sestavljanju besed bodo tokrat preizkusili prostovoljci – ljudje, ki znajo najti prave besede in prave poti do drugih. Voditeljica Ana Maria Mitić.
Pikapolonica se zaplete v kravji rep! Muha poskuša pomagati, a krava mora mirno stati. Kako naj majhna muha to razloži veliki kravi?
Pikapolonica se zaplete v kravji rep! Muha poskuša pomagati, a krava mora mirno stati. Kako naj majhna muha to razloži veliki kravi?
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje.
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Seje odbora za zunanjo politiko
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.
V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.