Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bliža se dan prisilne dražbe Sullivanʻs Crossinga. Med domačini poteka mrzlično zbiranje denarja, s katerim se bo Maggie na dražbi potegovala za odkup Sullyjevega posestva in poskušala premagati Glenna. Prispevajo redni obiskovalci kampa, Sullyjevi številni znanci in gostje Robove okrepčevalnice, celo učenci iz Finnove šole naberejo zvrhano posodo drobiža. Ta naposled odigra nepričakovano vlogo pri razpletu dražbe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Bliža se dan prisilne dražbe Sullivanʻs Crossinga. Med domačini poteka mrzlično zbiranje denarja, s katerim se bo Maggie na dražbi potegovala za odkup Sullyjevega posestva in poskušala premagati Glenna. Prispevajo redni obiskovalci kampa, Sullyjevi številni znanci in gostje Robove okrepčevalnice, celo učenci iz Finnove šole naberejo zvrhano posodo drobiža. Ta naposled odigra nepričakovano vlogo pri razpletu dražbe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
V majhnem mestu v osrednjem delu Portugalske, ki sega od Atlantika do meje s Španijo ter od Porta do Lizbone, sta se nekdanji redovnici navdušili nad permakulturnim načinom obdelovanja zemlje. Na vrtu Margaride Monteiro in Eduarde Barbose zelenjave ne najdemo na urejenih gredicah, buče, ohrovt in fižol rastejo kar med visoko travo in drevesi. Njuna kuhinja je preprosta, a hranljiva. Iz kruha, ohrovta in fižola sta pripravili tradicionalno jed migas, iz domačih fig in jabolk pa okusen jesenski kolač. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Stella Könemann
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Leipzig, december 1734 Ambiciozni in kontroverzni skladatelj in kantor Johann Sebastian Bach doma, skupaj s svojo družino pripravlja mogočen oratorij, ki naj bi ga izvedli za Božič v mestni katedrali. S tem delom želi Bach preseči samega sebe in očarati občinstvo. Njegovo glasbo bolj cenijo v Dresdnu, kjer domuje dvor, saj se govori, da bo božični koncert obiskal sam dvorni kapelnik Hasse. V domačem Leipzigu mestni svet nasprotuje Bachovim preveč ambicioznim načrtom, saj obstaja bojazen, da bi njegova nečimrnost užalila cerkvene in druge dostojanstvenike. Med njimi je Bachov največji nasprotnik prav mestni svetnik Christian Stieglitz, ki zahteva naj Bach ostaja pri izvedbah kantat in naj ne izziva mestnih oblasti z oratorijem, ker ga konec koncev lahko tudi izženejo … Bach se ne da. Skupaj s svojo številno muzikalno družino pevcev in skladateljev, se lotijo velikanskega dela in na koncu izvedejo oratorij, ki prevzame občinstvo, tako oboževalce kot omahljivce.. BOŽIČNI ČUDEŽ PRI BACHOVIH Režija: Florian Baxmeyer / Scenarij: Christian Schnalke / Igrajo: Devid Striesow, Verena Altenberger, Luise Aschenbrenner, Daniel Christensen, Christina Große, Felix Hellmann, Lotta Herzog, Christoph Luser, Thorsten Merten, Ludwig Simon, Dominic Marcus Singer, Victor Tahal, German von Beug, Dominik Weber …
Leipzig, december 1734 Ambiciozni in kontroverzni skladatelj in kantor Johann Sebastian Bach doma, skupaj s svojo družino pripravlja mogočen oratorij, ki naj bi ga izvedli za Božič v mestni katedrali. S tem delom želi Bach preseči samega sebe in očarati občinstvo. Njegovo glasbo bolj cenijo v Dresdnu, kjer domuje dvor, saj se govori, da bo božični koncert obiskal sam dvorni kapelnik Hasse. V domačem Leipzigu mestni svet nasprotuje Bachovim preveč ambicioznim načrtom, saj obstaja bojazen, da bi njegova nečimrnost užalila cerkvene in druge dostojanstvenike. Med njimi je Bachov največji nasprotnik prav mestni svetnik Christian Stieglitz, ki zahteva naj Bach ostaja pri izvedbah kantat in naj ne izziva mestnih oblasti z oratorijem, ker ga konec koncev lahko tudi izženejo … Bach se ne da. Skupaj s svojo številno muzikalno družino pevcev in skladateljev, se lotijo velikanskega dela in na koncu izvedejo oratorij, ki prevzame občinstvo, tako oboževalce kot omahljivce.. BOŽIČNI ČUDEŽ PRI BACHOVIH Režija: Florian Baxmeyer / Scenarij: Christian Schnalke / Igrajo: Devid Striesow, Verena Altenberger, Luise Aschenbrenner, Daniel Christensen, Christina Große, Felix Hellmann, Lotta Herzog, Christoph Luser, Thorsten Merten, Ludwig Simon, Dominic Marcus Singer, Victor Tahal, German von Beug, Dominik Weber …
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
… je ena strašansko navihana snežinka … Pripoveduje: Maja Nemec. Avtorska glasba in izvedba: Tomaž Domicelj. Napisala: Kristina Menih. Premierna izvedba v živo iz Vipave, december 2010.
… je ena strašansko navihana snežinka … Pripoveduje: Maja Nemec. Avtorska glasba in izvedba: Tomaž Domicelj. Napisala: Kristina Menih. Premierna izvedba v živo iz Vipave, december 2010.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pred dvema letoma ni imela za gorivo do doma, danes je lastnica picerije, veganske kavarne in bara v središču Ljubljane. Danes 31-letna Anina je pustila faks, kar je bila le ena v nizu njenih pogumnih odločitev. Po mesecu smiljenja sami sebi so ji odobrili kredit v višini 40.000 evrov. Na Bolhi je kupila stole za 10 evrov, sama je prepleskala prostore, uredila električno napeljavo, vodo in začela prodajati pice izza okenske police. Danes ima 13 zaposlenih, njeno podjetje je imelo leta 2023 52.000 evrov dobička. Pa ni vse Rožnato (hehe). Ves čas ji piska v ušesih, problemi so del vsakdana, cene stroškov rastejo. Ona pa mora biti odgovorna. Do sebe, do svojih zaposlenih in do gostov. Odprtja podjetja ne bi priporočala nikomur. Ampak …
Pred dvema letoma ni imela za gorivo do doma, danes je lastnica picerije, veganske kavarne in bara v središču Ljubljane. Danes 31-letna Anina je pustila faks, kar je bila le ena v nizu njenih pogumnih odločitev. Po mesecu smiljenja sami sebi so ji odobrili kredit v višini 40.000 evrov. Na Bolhi je kupila stole za 10 evrov, sama je prepleskala prostore, uredila električno napeljavo, vodo in začela prodajati pice izza okenske police. Danes ima 13 zaposlenih, njeno podjetje je imelo leta 2023 52.000 evrov dobička. Pa ni vse Rožnato (hehe). Ves čas ji piska v ušesih, problemi so del vsakdana, cene stroškov rastejo. Ona pa mora biti odgovorna. Do sebe, do svojih zaposlenih in do gostov. Odprtja podjetja ne bi priporočala nikomur. Ampak …
Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Balu pouči Mavglija o svoji najljubši temi, hrani. On obožuje med, polhi pa jabolka. Pripoveduje tudi, kaj jedo druge živali, in Mavglija opozori na razlike v njihovi prehrani.
Balu pouči Mavglija o svoji najljubši temi, hrani. On obožuje med, polhi pa jabolka. Pripoveduje tudi, kaj jedo druge živali, in Mavglija opozori na razlike v njihovi prehrani.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.
Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.
Državni zbor je torej potrdil zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Predvideva tudi večji nadzor in kazni za kršitelje režima gibanja med bolniško odsotnostjo, ki ga bo po novem pisno določil družinski zdravnik. Preostali poudarki oddaje: Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav v Evropski uniji. V UKC Maribor zaposleni radiolog oktobra skupno opravil več kot tisoč 500 preiskav z magnetno resonanco, od teh v matični ustanovi le 150. V pripor privedli drugega osumljenca v primeru umora Novomeščana Aleša Šutarja.
Državni zbor je torej potrdil zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Predvideva tudi večji nadzor in kazni za kršitelje režima gibanja med bolniško odsotnostjo, ki ga bo po novem pisno določil družinski zdravnik. Preostali poudarki oddaje: Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav v Evropski uniji. V UKC Maribor zaposleni radiolog oktobra skupno opravil več kot tisoč 500 preiskav z magnetno resonanco, od teh v matični ustanovi le 150. V pripor privedli drugega osumljenca v primeru umora Novomeščana Aleša Šutarja.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Potem ko so konec tedna iz pripora izpustili prvega osumljenca v zadevi Šutar, so organi pregona danes prijeli novega osumljenca za usodni napad. Tožilstvo v uradni izjavi poudarja, da je ravnalo v skladu z izpovedmi prič, kazenski postopek pa še naprej vodi tudi proti izpuščenemu 21-letniku. Drugi poudarki oddaje: - Po uspehu pobude Moj glas, moja odločitev v Strasbourgu zdaj na potezi Evropska komisija - Vlada sprejela nov korak v smeri finančne pomoči medijem - Goriški policisti ob številnih zasegih priotehnike svarijo pred nakupi te po spletu
Potem ko so konec tedna iz pripora izpustili prvega osumljenca v zadevi Šutar, so organi pregona danes prijeli novega osumljenca za usodni napad. Tožilstvo v uradni izjavi poudarja, da je ravnalo v skladu z izpovedmi prič, kazenski postopek pa še naprej vodi tudi proti izpuščenemu 21-letniku. Drugi poudarki oddaje: - Po uspehu pobude Moj glas, moja odločitev v Strasbourgu zdaj na potezi Evropska komisija - Vlada sprejela nov korak v smeri finančne pomoči medijem - Goriški policisti ob številnih zasegih priotehnike svarijo pred nakupi te po spletu
Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.
Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.
V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Današnji tekmovalci so pripravljeni na tekmo, v kateri ni poražencev – samo zmagovalci. Nekateri odnesejo prijetno izkušnjo, par, ki se prebije v finale pa lahko tudi glavno nagrado 1000 evrov. Bo komu uspelo? Besedolov vodi Sandi Morel.
Današnji tekmovalci so pripravljeni na tekmo, v kateri ni poražencev – samo zmagovalci. Nekateri odnesejo prijetno izkušnjo, par, ki se prebije v finale pa lahko tudi glavno nagrado 1000 evrov. Bo komu uspelo? Besedolov vodi Sandi Morel.
Pes si želi pasjo hrano. Medtem pa iz trgovčevega avta pobegne raca! Pes je edini, ki to opazi.
Pes si želi pasjo hrano. Medtem pa iz trgovčevega avta pobegne raca! Pes je edini, ki to opazi.
UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.
UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Sogovornica, mlada ženska s tremi šoloobveznimi otroki, je bila od svojih najstniških let trdno vpeta v delo družinskega podjetja in od njega tudi finančno odvisna. Zaradi spremenjenih razmer v času epidemije covida-19 je bila postavljena pred dejstvo, naj svoj dom zastavi kot porok za kredit podjetju. V podjetju je delala od mladih nog, a nikoli s financami. In biti porok za kredit, ki bo omogočil preživetje in plače zaposlenim, je bilo samoumevno dejanje pripadnosti podjetju in zaupanja očetu, ki ga je ustvaril. Le da se je tokrat povsem zalomilo, kot se je prepozno izkazalo, tudi zaradi očetove bolezni. V letu, ki prihaja, bodo izgubili vse: tako nepremičnino staršev kot dom, v katerem živi z otroki. Družino kljub redni službi lahko preživlja le ob pomoči humanitarnih paketov hrane in pravi, da je bil zanjo božič že, ko je v takem paketu dobila veliko škatlo pralnega praška. Na take, na zunaj nevidne, a grozljive osebne stiske opozarja akcija "Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš" Zveze Anita Ogulin.
Sogovornica, mlada ženska s tremi šoloobveznimi otroki, je bila od svojih najstniških let trdno vpeta v delo družinskega podjetja in od njega tudi finančno odvisna. Zaradi spremenjenih razmer v času epidemije covida-19 je bila postavljena pred dejstvo, naj svoj dom zastavi kot porok za kredit podjetju. V podjetju je delala od mladih nog, a nikoli s financami. In biti porok za kredit, ki bo omogočil preživetje in plače zaposlenim, je bilo samoumevno dejanje pripadnosti podjetju in zaupanja očetu, ki ga je ustvaril. Le da se je tokrat povsem zalomilo, kot se je prepozno izkazalo, tudi zaradi očetove bolezni. V letu, ki prihaja, bodo izgubili vse: tako nepremičnino staršev kot dom, v katerem živi z otroki. Družino kljub redni službi lahko preživlja le ob pomoči humanitarnih paketov hrane in pravi, da je bil zanjo božič že, ko je v takem paketu dobila veliko škatlo pralnega praška. Na take, na zunaj nevidne, a grozljive osebne stiske opozarja akcija "Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš" Zveze Anita Ogulin.
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.
Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.