Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoč pustil redno službo in odšel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od poštenega dela dostojno živeti.
Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoč pustil redno službo in odšel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od poštenega dela dostojno živeti.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
V prvomajski Dnevni sobi gostimo Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, s katero se bomo pogovarjali o slovenski poti iz socializma v kapitalizem in o tem, kaj nam je ta prinesel ali odnesel. V kakšnih razmerah delajo Slovenci in kaj nam praznik dela sploh pomeni? Ali častimo delo ali nam 1. maj pomeni le dela prost dan?
V prvomajski Dnevni sobi gostimo Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, s katero se bomo pogovarjali o slovenski poti iz socializma v kapitalizem in o tem, kaj nam je ta prinesel ali odnesel. V kakšnih razmerah delajo Slovenci in kaj nam praznik dela sploh pomeni? Ali častimo delo ali nam 1. maj pomeni le dela prost dan?
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Dan po mednarodnem dnevu plesa, ki ga že dobrih 40 let praznujemo 29. aprila, se bo Tina Šrot v Dnevni sobi pogovarjala s plesalko, koreografinjo in pevko Urško Centa o flamenku, gostovanju v Mehiki in sodobnem plesu pri nas.
Dan po mednarodnem dnevu plesa, ki ga že dobrih 40 let praznujemo 29. aprila, se bo Tina Šrot v Dnevni sobi pogovarjala s plesalko, koreografinjo in pevko Urško Centa o flamenku, gostovanju v Mehiki in sodobnem plesu pri nas.
Pol ure s filozofom Slavojem Žižkom, avtorjem knjige Krščanski ateizem. Zakaj se ima za krščanskega ateista in ne preprosto le za ateista, zakaj je rekel, da bi bilo treba dati Ukrajini jedrsko orožje, da bi bilo treba Palestino priznati in jo sprejeti v zvezo Nato. Pa o tem, ali je Golobova vlada res tako slaba, zakaj ljudje volijo proti svojim ekonomskim interesom, kaj je narobe z Nemčijo, zakaj je svoboda bolezen, za katero ni zdravila, zakaj se nam sreča nenehno izmika in ali realnost sploh obstaja?
Pol ure s filozofom Slavojem Žižkom, avtorjem knjige Krščanski ateizem. Zakaj se ima za krščanskega ateista in ne preprosto le za ateista, zakaj je rekel, da bi bilo treba dati Ukrajini jedrsko orožje, da bi bilo treba Palestino priznati in jo sprejeti v zvezo Nato. Pa o tem, ali je Golobova vlada res tako slaba, zakaj ljudje volijo proti svojim ekonomskim interesom, kaj je narobe z Nemčijo, zakaj je svoboda bolezen, za katero ni zdravila, zakaj se nam sreča nenehno izmika in ali realnost sploh obstaja?
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.
V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.
Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Tokrat v našo družbo prihaja simpatičen primorski kitarist in skladatelj Teo Collori, in to le en dan pred začetkom koncertne turneje, s katero bo njegova zasedba Momento Cigano to poletje po več slovenskih krajih praznovala deseto obletnico muziciranja in avtorskega ustvarjanja privlačne mešanice romskega svinga, filmske, klasične in džezovske glasbe. Collorijeva strast je tudi balinanje, še lepši občutek kot glasba pa mu dajejo zvesti štirinožni prijatelji. Razmišljal bo tudi o pomenu radovednosti in širine pa tudi reda in discipline, ki ju zahteva njegovo muziciranje. Glasba, ki jo igra Momento Cigano, se zdi lahkotna, a kadar Teo zapre oči na odru, to ne pomeni nujno, da ga je odnesla, morda je le popolnoma zbran, da bi kar najbolje izvedel zapletene kompozicije. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Tokrat v našo družbo prihaja simpatičen primorski kitarist in skladatelj Teo Collori, in to le en dan pred začetkom koncertne turneje, s katero bo njegova zasedba Momento Cigano to poletje po več slovenskih krajih praznovala deseto obletnico muziciranja in avtorskega ustvarjanja privlačne mešanice romskega svinga, filmske, klasične in džezovske glasbe. Collorijeva strast je tudi balinanje, še lepši občutek kot glasba pa mu dajejo zvesti štirinožni prijatelji. Razmišljal bo tudi o pomenu radovednosti in širine pa tudi reda in discipline, ki ju zahteva njegovo muziciranje. Glasba, ki jo igra Momento Cigano, se zdi lahkotna, a kadar Teo zapre oči na odru, to ne pomeni nujno, da ga je odnesla, morda je le popolnoma zbran, da bi kar najbolje izvedel zapletene kompozicije. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.
Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Generacija Z na prihodnost gleda drugače. Mlade, stare med 18 in 30 let, najbolj obremenjujejo teme, kot so stanovanja, okolje in duševno zdravje – vse to pa v svetu, ki je vse globlje v konfliktu. Pred junijskimi evropskimi volitvami, ko bodo nekateri mladi svojo volilno pravico izkoristili prvič, se sprašujejo, ali jim bodo politiki znali prisluhniti. Nekateri imajo željo po sodelovanju, drugi čutijo apatijo in oddaljenost od Bruslja. Med njimi pa se poglablja tudi ideološka vrzel: mlade ženske po svetu postajajo vse bolj liberalne, mladi moški pa čedalje bolj konservativni. Gost voditeljice Vite Vlašič bo dr. Tomaž Deželan.
Generacija Z na prihodnost gleda drugače. Mlade, stare med 18 in 30 let, najbolj obremenjujejo teme, kot so stanovanja, okolje in duševno zdravje – vse to pa v svetu, ki je vse globlje v konfliktu. Pred junijskimi evropskimi volitvami, ko bodo nekateri mladi svojo volilno pravico izkoristili prvič, se sprašujejo, ali jim bodo politiki znali prisluhniti. Nekateri imajo željo po sodelovanju, drugi čutijo apatijo in oddaljenost od Bruslja. Med njimi pa se poglablja tudi ideološka vrzel: mlade ženske po svetu postajajo vse bolj liberalne, mladi moški pa čedalje bolj konservativni. Gost voditeljice Vite Vlašič bo dr. Tomaž Deželan.
Kako je nastajala politična detektivska fikcija, roman Kdo je ubil SEKS? Knjižni prvenec bo predstavil Andrej Capobianco, novi avtor političnih trilerjev na Slovenskem. Pogovor bo vodila Nina Jerman.
Kako je nastajala politična detektivska fikcija, roman Kdo je ubil SEKS? Knjižni prvenec bo predstavil Andrej Capobianco, novi avtor političnih trilerjev na Slovenskem. Pogovor bo vodila Nina Jerman.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Parlament je potrdil tri posvetovalne referendume. Potekali bodo sočasno z evropskimi volitvami 9. junija. Katere volivce bodo pritegnili, gre za tvegano potezo koalicije, kako kaže strankarskim listam za evropske volitve? Gosta komentatorja: Andraž Zorko in Peter Merše.
Parlament je potrdil tri posvetovalne referendume. Potekali bodo sočasno z evropskimi volitvami 9. junija. Katere volivce bodo pritegnili, gre za tvegano potezo koalicije, kako kaže strankarskim listam za evropske volitve? Gosta komentatorja: Andraž Zorko in Peter Merše.
Evangeličansko bogoslužje iz cerkvene občine Moravske Toplice.
Evangeličansko bogoslužje iz cerkvene občine Moravske Toplice.
Gosta oddaje sta zakonca Nina Osenar in Dejan Kontrec, ki bosta z voditeljico Bernardo Žarn delila svoje življenjske preizkušnje. Med drugim o tem, kako se dvigniti iz brezna in spet zadihati svetlobo in o tem, kako je lahko bolezen priložnost, ki ti da novih moči in utrdi partnerski odnos.
Gosta oddaje sta zakonca Nina Osenar in Dejan Kontrec, ki bosta z voditeljico Bernardo Žarn delila svoje življenjske preizkušnje. Med drugim o tem, kako se dvigniti iz brezna in spet zadihati svetlobo in o tem, kako je lahko bolezen priložnost, ki ti da novih moči in utrdi partnerski odnos.
V zadnjem obdobju smo na kolesarskih dirkah priča številnim padcem, ki se končajo s težjimi poškodbami. Ne izognejo se jim niti najboljši. Kaj je vzrok, kdo so krivci: vedno bolj tehnološko dovršena kolesa, kolesarji, ki se s sedemdeset in več kilometri na uro poganjajo po klancih navzdol, športni direktorji, ki iz zavetja avtomobilov še spodbujajo takšno divjanje, organizatorji, ki tekmujejo v tem, kdo bo postavil zahtevnejšo traso? Kako v tem spektaklu, ki ga v ozadju nedvomno poganja denar, v prihodnosti preprečiti ali vsaj zmanjšati število padcev in njihovih posledic. Nekaj odgovorov bosta v Dnevni sobi voditelju Tomažu Kovšci skušala ponuditi nekdanja vrhunska slovenska kolesarja Primož Čerin in Jani Brajkovič.
V zadnjem obdobju smo na kolesarskih dirkah priča številnim padcem, ki se končajo s težjimi poškodbami. Ne izognejo se jim niti najboljši. Kaj je vzrok, kdo so krivci: vedno bolj tehnološko dovršena kolesa, kolesarji, ki se s sedemdeset in več kilometri na uro poganjajo po klancih navzdol, športni direktorji, ki iz zavetja avtomobilov še spodbujajo takšno divjanje, organizatorji, ki tekmujejo v tem, kdo bo postavil zahtevnejšo traso? Kako v tem spektaklu, ki ga v ozadju nedvomno poganja denar, v prihodnosti preprečiti ali vsaj zmanjšati število padcev in njihovih posledic. Nekaj odgovorov bosta v Dnevni sobi voditelju Tomažu Kovšci skušala ponuditi nekdanja vrhunska slovenska kolesarja Primož Čerin in Jani Brajkovič.
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.
Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Tudi prihodnji teden bodo v Državnem zboru razpravljali o razpisu več referendumov ter možnih datumih zanje. Medtem ko se v koaliciji – še posebej pri Svobodi – zavzemajo, da bi evropske volitve in referendume izvedli na isti dan, opozicija temu nasprotuje. Tudi SD je za poseben referendumski dan, pozno jeseni. Bo Svoboda vztrajala pri 9. juniju? Poslansko soočenje: Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda, in Matej Tonin, predsednik NSi-ja.
Tudi prihodnji teden bodo v Državnem zboru razpravljali o razpisu več referendumov ter možnih datumih zanje. Medtem ko se v koaliciji – še posebej pri Svobodi – zavzemajo, da bi evropske volitve in referendume izvedli na isti dan, opozicija temu nasprotuje. Tudi SD je za poseben referendumski dan, pozno jeseni. Bo Svoboda vztrajala pri 9. juniju? Poslansko soočenje: Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda, in Matej Tonin, predsednik NSi-ja.
Dvojčici Yebuah sta zelo dejavni na različnih področjih, povezujeta pa ju glasba in šport, ki sta jima predani že od otroštva. Rodili sta se pred petdesetimi leti (rojstni dan sta praznovali v teh dneh) mami Slovenki in očetu Gancu. Njuni družini sta zelo povezani, k temu pa najbolj prispevata prav sestri, ki se vsakodnevno slišita in sta druga drugi ves čas v oporo. O njunem življenjskem optimizmu se bo z njima pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Dvojčici Yebuah sta zelo dejavni na različnih področjih, povezujeta pa ju glasba in šport, ki sta jima predani že od otroštva. Rodili sta se pred petdesetimi leti (rojstni dan sta praznovali v teh dneh) mami Slovenki in očetu Gancu. Njuni družini sta zelo povezani, k temu pa najbolj prispevata prav sestri, ki se vsakodnevno slišita in sta druga drugi ves čas v oporo. O njunem življenjskem optimizmu se bo z njima pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje vzroke za različne motnje spanja, ki pestijo več kot tretjino odraslih v Sloveniji. Tudi dramskega igralca Bojana Emeršiča, ki je v oddaji pojasnil svoje težave in pri strokovnjakinji poiskal nasvet. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje vzroke za različne motnje spanja, ki pestijo več kot tretjino odraslih v Sloveniji. Tudi dramskega igralca Bojana Emeršiča, ki je v oddaji pojasnil svoje težave in pri strokovnjakinji poiskal nasvet. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Pred bližnjimi evropskimi volitvami predstavljamo delo Evropskega javnega tožilstva, ki preiskuje najhujša kazniva dejanja na škodo proračuna Evropske unije. Oškodovanje je ocenjeno na več kot 10 milijard evrov. Kako deluje ta institucija, ki je bila ustanovljena leta 2021, z gostoma: Jako Brezigarjem, ki v kolegiju evropskih javnih tožilcev zastopa Slovenijo, in Tanjo Eler Frank, ki je skupaj z Matejem Oštirjem delegirana evropska tožilka.
Pred bližnjimi evropskimi volitvami predstavljamo delo Evropskega javnega tožilstva, ki preiskuje najhujša kazniva dejanja na škodo proračuna Evropske unije. Oškodovanje je ocenjeno na več kot 10 milijard evrov. Kako deluje ta institucija, ki je bila ustanovljena leta 2021, z gostoma: Jako Brezigarjem, ki v kolegiju evropskih javnih tožilcev zastopa Slovenijo, in Tanjo Eler Frank, ki je skupaj z Matejem Oštirjem delegirana evropska tožilka.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
Predvajali smo posnetek z Avdio festivala Radia Slovenija. Tokrat smo preizkusili vaje samoumirjanja, pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja in se pogovarjali o iskanju vsesplošne blaginje v stresnem vsakdanjiku. Skozi oddajo vas vodijo strokovnjaki, vi pa se boste čudili, kako malo je pravzaprav potrebno, da se zavemo trenutka in sebe v njem.
Predvajali smo posnetek z Avdio festivala Radia Slovenija. Tokrat smo preizkusili vaje samoumirjanja, pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja in se pogovarjali o iskanju vsesplošne blaginje v stresnem vsakdanjiku. Skozi oddajo vas vodijo strokovnjaki, vi pa se boste čudili, kako malo je pravzaprav potrebno, da se zavemo trenutka in sebe v njem.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Je iz Velenja in le malo vas ve, da je leta 1980 ustanovil skupino Šank Rock. Od strun je v osemdesetih prešel na tipke. Ustvarja glasbo, ki bo vedno sodobna in poslušljiva. Svojim glasbenim izletom daje vedno nova in nova imena, jim dodaja vizualna sporočila ter jih oblikuje v multimedijske predstave. Razgledan in izviren svetovljan slovenske elektronske glasbe je v pogovoru tudi duhovit. Gost oddaje je Stanislav Špegel.
Je iz Velenja in le malo vas ve, da je leta 1980 ustanovil skupino Šank Rock. Od strun je v osemdesetih prešel na tipke. Ustvarja glasbo, ki bo vedno sodobna in poslušljiva. Svojim glasbenim izletom daje vedno nova in nova imena, jim dodaja vizualna sporočila ter jih oblikuje v multimedijske predstave. Razgledan in izviren svetovljan slovenske elektronske glasbe je v pogovoru tudi duhovit. Gost oddaje je Stanislav Špegel.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.
Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je program Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravil gostujoči studio na prireditvi Dom v jeziku. Uvodni nagovor je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je program Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravil gostujoči studio na prireditvi Dom v jeziku. Uvodni nagovor je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je Društvo slovenskih pisateljev v gostujočem studiu programa Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravilo literarni večer Beseda, ki te pomni. Nastopili so: Marij Čuk, Mirjam Drev, Vladimir Kovačič, Željko Kozinc, Peter Rezman, Barbara Simoniti, Jana Putrle Srdič, Marjan Strojan in Vlado Žabot. Dogodek je bil del večurnega dogajanja z naslovom Dom v jeziku.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je Društvo slovenskih pisateljev v gostujočem studiu programa Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravilo literarni večer Beseda, ki te pomni. Nastopili so: Marij Čuk, Mirjam Drev, Vladimir Kovačič, Željko Kozinc, Peter Rezman, Barbara Simoniti, Jana Putrle Srdič, Marjan Strojan in Vlado Žabot. Dogodek je bil del večurnega dogajanja z naslovom Dom v jeziku.
Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.
Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.
Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
Zakaj objavljamo selfieje z zdravimi obroki in vremenskimi pojavi? Ter zakaj so družbena omrežja polna citatov triletnih otrok? V torkovem jutru z Mihijem.
Zakaj objavljamo selfieje z zdravimi obroki in vremenskimi pojavi? Ter zakaj so družbena omrežja polna citatov triletnih otrok? V torkovem jutru z Mihijem.
