Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Profil, pogovorne oddaje z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Gostja nocojšnje oddaje je dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti in raziskovalka slovenske literature in literarne kulture v obdobju od 19. do prve polovice 20. stoletja. Pozornost namenja slovenski pripovedni prozi pa tudi pesništvu, čitalniški dramatiki in nemškemu ženskemu avtorstvu. Posveča se preučevanju prostorskih in institucionalnih vidikov literarnega življenja ter povezav med literaturo in mediji. Raziskuje literarno rokopisno dediščino in izsledke svojih raziskav objavlja tako monografsko kot v obliki znanstvenokritičnih izdaj in razprav. Je največja poznavalka opusa dvojezične literarne ustvarjalke Luize Pesjakove in ena od vodilnih poznavalk klasikov slovenskega realizma.
Gostja nocojšnje oddaje je dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti in raziskovalka slovenske literature in literarne kulture v obdobju od 19. do prve polovice 20. stoletja. Pozornost namenja slovenski pripovedni prozi pa tudi pesništvu, čitalniški dramatiki in nemškemu ženskemu avtorstvu. Posveča se preučevanju prostorskih in institucionalnih vidikov literarnega življenja ter povezav med literaturo in mediji. Raziskuje literarno rokopisno dediščino in izsledke svojih raziskav objavlja tako monografsko kot v obliki znanstvenokritičnih izdaj in razprav. Je največja poznavalka opusa dvojezične literarne ustvarjalke Luize Pesjakove in ena od vodilnih poznavalk klasikov slovenskega realizma.
26. novembra bo odprl vrata osrednji dogodek, ki povezuje založnike, knjižne ustvarjalce in bralce, to je Slovenski knjižni sejem, ki je letos že 40. po vrsti. Ta pomembna kulturna manifestacija je vselej priložnost, da se vprašamo, kakšen je položaj slovenske knjige, koliko beremo, kakšne so spremembe in ponudba na našem knjižnem trgu. O tem veliko ve tokratni gost Profila, dr. Andrej Blatnik, pisatelj, urednik, literarni sociolog in profesor založništva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Beseda bo tekla tudi o njegovem literarnem opusu, enem izmed najvidnejših in najbolj prepoznavnih v naši sodobni književnosti. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
26. novembra bo odprl vrata osrednji dogodek, ki povezuje založnike, knjižne ustvarjalce in bralce, to je Slovenski knjižni sejem, ki je letos že 40. po vrsti. Ta pomembna kulturna manifestacija je vselej priložnost, da se vprašamo, kakšen je položaj slovenske knjige, koliko beremo, kakšne so spremembe in ponudba na našem knjižnem trgu. O tem veliko ve tokratni gost Profila, dr. Andrej Blatnik, pisatelj, urednik, literarni sociolog in profesor založništva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Beseda bo tekla tudi o njegovem literarnem opusu, enem izmed najvidnejših in najbolj prepoznavnih v naši sodobni književnosti. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
Naštevati ali našteti vse projekte, v katerih je sodeloval violinist in aranžer Matija Krečič, je skorajda nemogoče. Bere se kot obsežna enciklopedija, ki je sicer dobro dokumentirana, saj je mojster Krečič umetniški svobodnjak, ki svoje glasbene usluge ponuja na prostem trgu. Tudi zato bi zanj lahko dejali, da je neklasičen klasični violinist, ki je sicer najbolj domač v klasični glasbi, najbolj prepoznaven pa v krogih popularne glasbe. Najpreprosteje povedano, glasba je zanj posel in prosti čas.
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.