Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. V njej je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v tej pesmi pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesem pripoveduje fiktivni lirski subjekt, indijanski poglavar Poundmaker, naslovljena pa je z datumom in krajem rojstva ter smrti lirskega govorca. Vanjo je vpleten tudi tuji jezik lirskega subjekta. Interpretira Branko Jordan, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Askoldov grob (1835) Alekseja Nikolajeviča Verstovskega je največkrat izvedena ruska opera 19. stoletja. V njej se je skladatelj trudil vključiti v ruski milje nekatere preizkušene obrazce nemške romantične opere, seveda pa je v njej na gosto posejan tudi pristen ruski glas. Poleg tega gre za prvo rusko opero, uprizorjeno v Združenih državah Amerike.

Življenjska in umetniška pot Eduarda Tubina se je začela v Estoniji na zahodni obali Čudskega jezera s piskanjem prašičem na paši, končala pa v Stockholmu. Tam se je pol življenja v prostovoljnem izgnanstvu preživljal kot skromen uradnik v knjižnici Drottningholmskega glasbenega gledališča, v kateri je uredil celotno zakladnico švedske baročne glasbe. Osma simfonija sodi med Tubinove najboljše in je bila prva po drugi svetovni vojni, za katero so prvo izvedbo pripravili v njegovi domovini.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju in kritični oceni glasbenih dogodkov doma in v tujini. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1. Marjan Kozina: Simfonija Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Vilko Ukmar: Ekspresije za klavir – Sentiment Izv.: Klavir Nevenka – Orešič Leban

Na Festivalu slovenskega filma, ki se je končal pred dnevi, je vesno za najboljši celovečerni film prejela režiserka Urška Djukić. Takole piše v utemeljitvi: "Film Kaj ti je, deklica je zaradi izrazitega filmskega jezika, ki gradi na premišljenem prepletanju igre, zvoka in kamere, edinstveno estetsko doživetje. Z vpogledom v eksistencialno kompleksnost najstništva film prepričljivo in skrbno premišljeno razgrne širok spekter večnih tem – od prijateljstva, ljubezni in spolnosti do solidarnosti in izdaje. Empatična perspektiva, na kateri konsistentno gradi film, pri tem razpira prostor za organski soobstoj humorja in resnosti, ljubezni in prezira ter upanja in strahu." Z režiserko Urško Djukić, ki je pred leti soustvarila večkrat nagrajeni animirani film Babičino seksualno življenje, se je pogovarjala Petra Meterc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Mesto Sankt Peterburg, znano tudi kot Petrograd, Peterburg in Leningrad, ustanovljeno leta 1703, ima eno osrednjih vlog v ruski glasbeni kulturi. Zaživelo je pod Petrom Velikim; takrat se je umetnost okrepila in postala nacionalnega pomena. Ko je prestol zasedla Katarina, ni želela ostati v ozadju. Za aristokracijo je uvedla obvezno obiskovanje glasbenih in gledaliških zabav, dvorni glasbeniki pa so morali skladati opere, oratorije ali koncerte za državne priložnosti. Filharmonična družba Sankt Peterburga je bila ustanovljena leta 1802, njeni sodelavci so bili Franz Liszt, Clara in Robert Schumann, Hector Berlioz, Richard Wagner in Pauline Viardot. Premožni meceni umetnosti so ustanavljali lastne instrumentalne zasedbe in salonska kultura je cvetela.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violinistka Gaja Žnidaršič je doma iz Cerknice in tam je tudi obiskovala glasbeno šolo. Violino se je začela učiti s sedmimi leti z mentorico Mojco Brank, nato pa je svojo glasbeno pot nadaljevala na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Žige Branka. Ta je njen mentor tudi na akademiji za glasbo v Ljubljani. Konec januarja je nastopila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank (na Mladih virtuozih in Festivalu Ljubljana); čakajo nas Allegro con brio iz Sonate za violino in klavir št. 1 v D-duru, op. 12 Ludwiga van Beethovna, Chaussonova Poeme, op. 25 ter Fantastični scherzo, op. 25 Antonia Bazzinija v njeni interpretaciji.

Pesnica in prevajalka Ana Makuc, dobitnica Veronikine nagrade, je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta britanske pesnice Carol Ann Duffy. Prva lavreatka Velike Britanije je zbirko zasnovala kot niz tridesetih pesniških monologov, ki jih pripovedujejo znane ali manj znane junakinje, od Rdeče kapice do Demetre, sopotnice znanih protagonistov. Njihovim pogosto dramatičnim nastopom je skupno, da spretno in sugestivno, pa tudi duhovito sprevračajo podobe o slavnih protagonistih, kot jih poznamo iz tradicionalnega literarnega, kulturnega, zgodovinskega in mitološkega izročila. Pred njenim skalpelom ni varen nihče, ne Sigmund Freud, ne Charles Darwin, ne … Prevajalka je zbirko pesniških monologov pospremila z zanimivo in bogato spremno besedo, več o njej pa pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Dodajmo še podatek, da je prepoznavno in opazno naslovnico za knjigo prispevala Samira Kentrić. Nikar ne zamudite (knjige in oddaje).

Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Podnaslovil ga je kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.

Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov, Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, po kateri je nastal film Četrtkov klub za umore. Izvirno glasbeno partituro je zasnoval skladatelj Thomas Newman, v njej pa združuje svoj prepoznavni intimni glasbeni slog s tonom tople, z elementi detektivke prežete pripovedi.

Na Festivalu Maribor 2025 je 15. septembra v Sodnem stolpu nastopilo šest izvrstnih glasbenikov, zbranih v godalnem sekstetu z izvrstnima violinistoma Mairéad Hickey iz Irske in Američanom Williamom Hagenom. Godalci so v prvem delu koncerta izvedli priljubljeno skladbo za godala Souvenir de Florence / Spomin iz Firenc v D duru, op. 70 v štirih stavkih, Petra Iljiča Čajkovskega, v izvirni različici za godalni sekstet. Napisal ga je poleti leta 1890, ko je strnil svoje vtise z bivanja v Italiji. V tem godalnem sekstetu se do potankosti izrazijo vsi godalci z virtuozno in homogeno skupno igro. V drugem delu koncerta so se posvetili izvajanju godalnega seksteta Verklärte Nacht / Ozarjena noč, op. 4, Arnolda Schönberga iz decembra 1899, ki ga je skladatelj napisal v le treh tednih in je eno najizraznejših godalnih del v poznoromantični glasbeni govorici.(kjer se v kromatičnih značilnostih že nakazuje navidezna odsotnost tonalnosti, vseskozi pa prevladuje variiranje glasbenega tkiva in razvijanje melodije zvočnih barv.s Zasnoval ga je v enem stavku in odsekih, ki se vsebinsko povezujejo s petimi kiticami pesnitve Richarda Dehmla s temo ljubezenskega odnosa in z njim povezanimi moralnimi predsodki. Igrajo gostujoči godalci Festivala Maribor: violinista Mairéad Hickey in William Hagen, violista Timothy Ridoutm in Georgij Kovalev ter violončelista Andrei Ioniţă in Leland Ko. Dehmlovo pesnitev je pripovedoval dramski igralec Davor Herga.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.

Glasbena medigra.

31. oktobra leta 1517 je duhovnik in profesor teologije Martin Luther na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil 95 tez, s katerimi je zahteval spremembe v Cerkvi. Literarni nokturno pa ob Dnevu reformacije namenjamo enemu glavnih slovenskih protestantskih piscev, Juriju Dalmatinu. Rodil se je leta 1547 v Krškem; najprej se je šolal doma, pri Bohoriču, ki mu je približal protestantizem, pozneje v Württembergu in Tübingenu; tam je doštudiral filozofijo in protestantsko teologijo in se leta 1572 vrnil v Ljubljano. Dalmatin je prvi prevedel v slovenščino celotno Sveto pismo, ki je izšlo leta 1583 v Wittenbergu, in s tem pomembno vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Leta 2017 je izšel posodobljen Dalmatinov prevod Nove zaveze; Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan sta ga poskušala prirediti tako, da bi bil razumljiv zdajšnjim Slovencem, hkrati pa v njem ohraniti čim več Dalmatina. Iz knjige smo izbrali poglavji iz Pavlovega Pisma Korinčanom. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Staša Grahek in Matej Juh. Produkcija leta 2017.

V vsem, kar je Ibert predstavil poslušalcem, sta se kazali jasnost in kakovost, dela so vzbujala vtis, da so dobro izdelana. Njegova glasba, tako kot njegova osebnost, je pričala o omikanem umetniku, ki je ugajal, ne da bi bil neresen.