Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) neznanega avtorja, Suita v g-molu za dve violi da gamba in orgle Williama Lawesa, Simfonija št. 3 v D-duru Luigija Boccherinija in Sonata za violo da gamba in čembalo št. 2 v D-duru, BWV 1028 Johanna Sebastiana Bacha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu sta Koncert za violino in orkester v C-duru, Hob. VIIA:1 Josepha Haydna z violinistom Gordanom Nikolićem v solisitčni vlogi in Fantazija za klavir na irsko pesem Poslednja poletna vrtnica, op. 15 Felixa Mendelssohna.

Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.

Na sporedu so Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna, Tarantella, op. 12 Césarja Cuija v transkripciji Franza Liszta, Bor in palma – simfonična slika po Heinejevi pesmi ‘Na severu bor samoten’ Vasilija Kalinikova, Štiri bežne skladbe za klavir, op. 15 Clare Schumann, Serenada za pihala v d-molu, op. 44 Antonína Dvořáka, Podobe – 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina in Sonatina za klarinet in klavir, op. 29 Malcolma Arnolda.

Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je 8. junija 1905 v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na otroke in tako je Eduard že zgodaj stopil v stik z glasbo.

Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, sektor za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja džeza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Ne nazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani s temo Zgodovina džeza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral s temo Razvoj džeza na Slovenskem v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega izmed temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos zaznamujemo pomembno obletnico, 80 let delovanja slovenskega džezovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tem.

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« prejšnji ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200. obletnica prve vožnje v dolžini pribl. 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton. To je bilo 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega izmed avtorjev in osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva o železnicah v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana je namreč sestavljen iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, z njim so povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega. FOTO: Izsek iz enega številnih panojskih plakatov razstave, ki jo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušajte Verdijeve operne arije in samospeve Johannesa Brahmsa, Marijana Vodopivca, Karola Pahorja in Zvonimirja Cigliča. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo mezzosopranistko Boženo Glavak, eno naših najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja, kot izvajalko operne glasbe in samospevov. Kot solistka je prvič nastopila v ljubljanski Operi, leta 1955 kot Magdalena v Verdijevem Rigolettu. V več kot petdesetih letih profesionalne glasbene poti poustvarila okrog 110 opernih vlog in pela v okrog 2400 predstavah. Obvladovala je tudi najzahtevnejše vloge repertoarja za mezzosopran in navduševala občinstvo s prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo poslušali arije iz oper Giuseppa Verdija: arijo Eboli iz opere Don Carlos, arijo Azucene iz opere Trubadur in arijo ciganke Preziosille: Rataplan iz opere Moč usode. Mezzosopranistko Boženo Glavak bomo poslušali tudi v izvajanju samospevov ob klavirski spremljavi: V samoti, op. 86, št. 2, Johannesa Brahmsa na verze Hermanna Allmersa, Jesenska Marijana Vodopivca na verze Pavla Oblaka in Dekletova molitev Karola Pahorja na verze Agnes Miegel v slovenskem prevodu Vladimirja Premruja ter Usoda Zvonimirja Cigliča na verze Pavla Oblaka, ki ga je umetnica posnela z instrumentalnim Ansamblom Slavko Osterc.

Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta je bila 16. septembra, predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Njen avtor, plečnikoslovec Andrej Hrausky, nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Goljo, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru.

Vnovič predstavljamo poustvarjalne dosežke krških godbenikov, in to z dvema posnetkoma z mednarodnih tekmovanj, na katerih so se nadvse izkazali. Za začetek boste tako slišali 3. stavek "For Natalie" iz Tretje simfonije Jamesa Barnesa, ki je bila obvezna skladba slovitega tekmovanja v Kerkradeju leta 2000. Za konec pa še enega Spartaka, tokrat Van der Roostovega s tekmovanja leta 2006 in prvič tudi s sedanjim kapelnikom – Dejanom Žnideršičem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Portorožu se je s slavnostno podelitvijo nagrad zaključila 28. izdaja Festivala slovenskega filma, ki poteka pod okriljem Slovenskega filmskega centra. Zmagovalec večera je postal celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, Jara Sofija Ostan pa je prejela vesno za glavno žensko vlogo. V oddaji boste izvedeli več o premieri radijske igre V agoniji, ki je nastala na podlagi druge drame iz cikla o Glembajevih Miroslava Krleža. 23. oktobra je premiero doživela plesna predstava Ples v kamnu Leje Jurišič. V Kranju se danes s podelitvijo Jenkove nagrade zaključujejo Jenkovi dnevi. Po dolgotrajni bolezni je sinoči umrl slovenski igralec Uroš Maček. Vabljeni k poslušanju!

Novembra 2024 je v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji zvenel koncert iz cikla Tutti, na katerem je nastopil Komorni godalni orkester Akademije za glasbo. Pod taktirko Dmitrija Sitkoveckega je zaigral izbor iz dela Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, Variacije na temo Franka Bridgea Benjamina Brittna in Koncert za altovski saksofon in godalni orkester, op. 109 Aleksandra Glazunova. Pred izvedbo zadnjega je na oder stopil še saksofonist Jan Tominić.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predstavili bomo simfonično pesnitev Davnina Marjana Kozine, Suito za godala Janeza Matičiča, nastalo v skladateljevem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, ter obsežnejšo Simfonijo št. 2 Črta Sojarja Voglarja.

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Podnaslovil ga je kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, seveda je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.

V oddaji Za en bokal muzike se bomo vrnili k samemu začetku nastajanja oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Slišali bomo namreč posnetke pesmi iz druge oddaje iz leta 1966, ki je bila posvečena ljudskemu petju v Tuhinjski dolini in jo je pripravila Zmaga Kumer ob sodelovanju Emilijana Cevca. Posnetke petja iz oddaje bodo dopolnili še posnetki iz arhiva narodopisnega inštituta, ki so prav tako nastali v Tuhinjski dolini.

Orkester Philharmonia, ustanovljen leta 1945, letos praznuje 80 let delovanja. Vodstvo je kot glavni dirigent leta 2021 prevzel Santtu-Matias Rouvali, Marin Alsop pa se je orkestru kot glavna gostujoča dirigentka pridružila leta 2023. Letošnjo jubilejno sezono je 25. septembra začel s častitljivimi klasičnimi deli in čisto novimi zvoki. Prva na programu je bila novost Če bi bil kisik zelen mehiške skladateljice Gabriele Ortiz. Njena glasba poslušalca takoj pritegne in ima značilen pridih skladateljičine domovine. Drama in ljubkost Beethovnovega Tretjega klavirskega koncerta se bosta izrazili v izvedbi islandskega pianista Víkingurja Ólafssona, izjemnega interpreta glasbe od Bacha do Philipa Glassa, ki je to sezono izbrani umetnik orkestra Philharmonia. Nazadnje pa je tu še veličastna Orgelska simfonija Camilla Saint-Saënsa. Skladatelj je v to delo, ki ga je imel za svoje največje, vložil svojo dušo, rezultat pa je navdušujoča orkestralna mojstrovina.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.

Glasbena medigra.

John Keats je bil eden osrednjih pesnikov angleške romantike, poleg sodobnikov Byrona in Shelleyja. Umrl je še ne šestindvajsetleten, slaven je postal šele po smrti. Ob 230. obletnici njegovega rojstva poslušajmo dve odi o grški žari in o slavcu, ki ju je prevedel Andrej Arko. V obeh se kažejo odlike njegove lirike, polne melanholije in hrepenenja po čisti in skladni lepoti. Igralec je Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Radivoj Podbršček. Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija, marca 2000.

Oddajo namenjamo ustvarjanju Guntherja Schullerja, utemeljitelja glasbenega izraza »third stream«, tretji tok. Letos zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. V džezovsko zgodovino se je zapisal kot avtor glasbenega izraza third stream – tretji tok oziroma smer, ki naj bi označeval kombinacijo džezovskih in klasičnih tehnik. Schuller je tudi avtor niza glasbenih del, v katerih je tudi praktično uresničil svoje teoretične zamisli.