Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Začetki skladateljske skupine Francoska šesterica segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna pričela vrsto koncertov. Na prvem koncertu je bila na sporedu glasba Erika Satieja, Arthuja Honeggerja, Georgesa Auriczan Louisa Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.

Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj - biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z naslovom - Pisanje. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Posneto leta 2021.

Člane skladateljske skupine Francoska Šesterica je bolj povezovalo tesno prijateljstvo kot pa skupni estetski nazori. To je bil čas, ko je glasbeni svet že preživel glasbeni škandal zaradi premiere Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega, in tako je skupina komponirala bolj umirjeno, tudi bolj enostavno, vendar z izrazitim francoskim duhom, črpajoč iz pariškega mestnega življenja, pouličnega muziciranja, glasbenih zabavišč in cirkuških godb.

Sredino jutro vam bodo popestrili naslednji izvajalci in skladbe: Big Band RTV Slovenija: A Ballad Worth Wait (Tadej Tomšič) Jon Hendricks: Sugar (Turrentine) I'Ve Got The World On A String (Harlen) Ella Fitzgerald: Sophisticated Lady (Ellington) Jonah Jones: Muskrat Ramble (Ory) Charlie Parker: A Night In Tunisia (Gillespie) Dizzy Gillespie: Groovin' High (Gillespie) Oscar Peterson: My One And Only Love (Wood/Mellin) Buddy De Franco: Do Nothing Till You Hear From Me (Ellington) Roland Kirk: I Remember Clifford (Golson) Ronnie Cuber: Better Git It In Your Soul (Mingus)

Umetniška in življenjska zgodba Eduarda Tubina se zrcali v nizu desetih simfonij, enega najtehtnejših tovrstnih opusov v prejšnjem stoletju. Tretjo simfonijo je ustvaril leta 1940. Dirigent Olaav Roots je delo označil s temi besedami: "Obup, trdovratnost in sovraštvo, ki so prevzeli ljudstvo, ki je hrepenelo po izgubljeni neodvisnosti, so našli svoj glasbehi izraz v Tubinovi Tretji simfoniji. Ta raste kot strastna himna, ki je močan izraz samozavesti in notranje moči ter hkrati junaški poziv k pravičnosti. Sporočilo je bilo poslušalstvu v hipu jasno in glasbo je nagradilo z navdušenim odobravanjem!"

S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Amandusa Ivančiča, Josepha Haydna, Nina Rote in Daneta Škerla. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju divertimentov za različne zasedbe orkestrov in instrumentalnih skupin. V izvedbi slovenskih glasbenikov in orkestrov bomo predstavili Divertimento v D-duru za godalni orkester Amandusa Ivančiča, Divertimento št. 1, op. 100, Josepha Haydna, Koncertantni divertimento za kontrabas in orkester Nina Rote in Divertimento za 24 izvajalcev Daneta Škerla. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. oktobra ob 17.05.

Smrt je del življenja, čeprav misli nanjo pogosto odrivamo. Jezuit, profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak se že dolgo ukvarja s pomočjo žalujočim. Nedavno je izšla njegova knjiga »Prezrti čas« s podnaslovom »bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. O tej temi, ki prizadeva marsikoga izmed nas v oddaji Sledi večnosti. Pripravlja jo Tomaž Gerden.

V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Anton Podbevšek teatru so pripravili nov avtorski projekt Banalnost zla – Hannah Arendt znova, ki izhaja iz teoretskih del Hannah Arendt in se osredotoča na ontologijo nasilja in genocida ter preizprašuje koncept banalnosti zla. Umetnost, po besedah Hannah Arendt, bolje naslavlja temo nasilja kot kritična teorija, saj zajame politično v vsej svoji nedoumljivosti in nezaključenosti. Pri Cankarjevi založbi sta izšli zbirka kratkih zgodb letošnjega nagrajenca Vilenice Georgija Gospodinova in zbirka ljubezenske poezije Ferija Lainščka. Neodvisna italijanska založba Qudu, ki ima sedež v Gorici, pa je izdala zbirko pesmi Miroslava Košute, ki zaobjema štiridesetletno ustvarjalno obdobje Prešernovega nagrajenca.

Peter Schreier je veljal za enega vodilnih nemških liričnih tenoristov, proslavil pa se je tako z opero, kot s koncertno glasbo in samospevi. »Dan brez glasbe je izgubljen«, je eden njegovih najbolj poznanih izrekov. Sicer je bil najbolj cenjen zaradi svojih neverjetno intenzivnih in izrazno bogatih vokalnih izvedbah. Letos mineva 90 let od njegovega rojstva.

Predstavljamo koncert za abonma Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije z naslovom Tihi vplivnež in dva festivala, ki sta minuli teden zaznamovala glasbeno dogajanje v Kopru, festival Aegis Carminis in festival Kitarika. V Ljubljani smo obiskali zadnji letošnji koncert iz cikla Plečnik in a capella, na katerem se je predstavil odlični zbor Vikra iz Trsta, navdušil je tudi ponedeljkov koncert cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ajdovščini so prvič pripravili Mednarodno pevsko tekmovanje Rajko Koritnik, v oddaji predstavljamo dogodek in nagrajence, pogledali pa smo tudi na tuje operne odre, v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu so novo operno sezono začeli z uprizoritvijo Norme Vincenza Bellinija.

Spomini ne zbledijo - če so pravi. Luzern pa je mesto, ki si ga zapomniš, ki ga ne pozabiš. Tam imajo festival, na katerem je prvič dirigiral Arturo Toscanini, na katerem so nastopili vsi orkestri, ki na tem svetu kaj veljajo. In v tem mestu je leta 1996 praznoval svojih devetdeset let dirigent in mecen Paul Sacher, ki je našel veliko skladateljev, da so zanj in za svetovne odre pisali novo, nepozabno glasbo.

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.

Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.

V oddaji iz leta 2009 Bor Turel in Gregor Pirš predstavljata Cageovo zvočno delo Roaratorio, irski cirkus po Finneganovem bdenju, zvočno kompozicijo, ki je nastala leta 1979 za predstavitev v ciklusu oddaj Klausa Schöninga na WDR. John Cage v njej prevaja znamenito stvaritev Jamesa Joyca v performativni okvir, pri tem pa uporablja lastno umetniško tehnologijo pretvarjanja knjige v "literarno in hkrati glasbeno predstavo brez igralcev".

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Prisluhnili bomo zvenenju v vmesnem intervalnem polju mikrotonalnosti v glasbi dolgih strun ameriške skladateljice Ellen Fullman v sodelovanju z The Living Earth Show in v mikrotonalni izkušnji jazzovskega rocka ameriške zasedbe Horse Lords in skladatelja Arnolda Dreyblatta.

Ob 90. obletnici rojstva pisatelja Ladislava Črnologarja (rodil se je 31. oktobra leta 1935 na Hrušici pri Jesenicah, umrl je 2. avgusta 2020) se ga spominjamo z Literarnim nokturnom, s črtico Dan mrtvih, objavljeno v zbirki Razstreljeni Bog (1989). Pri sedemnajstih letih so njega, njegovo mamo in mlajšo sestro Nemci izgnali v Nemčijo, v taborišče za izgnance, vendar težka preizkušnja Črnologarja ni zlomila. Pozneje je objavil vrsto knjig, tako romanov kot kratkih pripovedi in radijskih iger, v katerih ima preteklost pomembno vlogo, hkrati pa je zelo zgodaj, že v osemdesetih letih začel uporabljati osebni računalnik. Ena izmed njegovih življenjskih strasti so bile miniaturke: tako je izdal miniaturke o duhovnosti, domači kuhinji in lepotah Slovenije. Interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto leta 2005.

Dolgoletni glavni dirigent nemškega orkestra je pripravil koncert vrhunskega orkestralnega jazza. EBU koncert.