Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A –duru, K 622; Francesco Salieri: Simfonija v B - duru: Morski vihar; Johann Nepomuk Hummel: Koncert za trobento in orkester

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu August Carl Ditters von Dittersdorf: Simfonia concertante za kontrabas, violo in orkester in Uvertura k oratoriju Ester

Prispodoba jeseni v poeziji ne pozna meja, kitajski cesar Wu Ti iz 2. in 1. stoletja pred našim štetjem jo je čutil podobno kot številni poznejši pesniki povsod po svetu,. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Gregor Čušin. Posneto oktobra 2002.

Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Solo iz Trnuljčice Franz Schubert: Sonata za klavir št. 21 v B - duru, D. 960, op. posth. Bedřich Smetana: Vltava iz cikla Moja domovina

Vljudno vabljeni k poslušanju Jazzovske jutranjice v sredo ob 9. uri. V njej bomo v živo gostili Jadranko Juras in Milana Stanisavljevića. Pogovarjali se bomo o novem projektu z naslovom Dva vrana, pa še o marsičem. Spraševal bom Hugo Šekoranja.

Leta 1937 je John Cage v eseju Prihodnost glasbe: Credo zapisal te preroške besede: "Verjamem, da se bo uporabljanje hrupa pri ustvarjanju glasbe nadaljevalo in da bo naraščalo, vse dokler ne dosežemo glasbe, ki bo ustvarjena ob pomoči električnih instrumentov. V preteklosti je bila točka nesoglasja med disonanco in konsonanco, v bližnji prihodnosti pa bo med hrupom in tako imenovanimi glasbenimi zvoki. Sedanje metode pisanja glasbe, predvsem tiste, ki se osredotočajo na harmonijo, bodo postale neuporabne za skladatelja, ki se bo posvečal celotnemu zvočnemu polju."

Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMco, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestinskega ljudstva. Njena pripoved o nasilju, spominu, nevidnosti in brezglasju ob drugih zastavlja tudi vprašanje, kako govoriti o krivicah, kdo sploh naj o njih govori in kako naj jih izreka umetnost. Knjiga je sprožila burne odzive javnosti – nam najbolj poznani je verjetno dogodek na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, ko so organizatorji dogodka zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade Adaniji Shibli. O romanu Zgolj detajl in vprašanjih, ki jih odpira, ter o poetiki Adanie Shibli razmišljamo z Barbaro Skubic, ki je bila za slovenski prevod romana nominirana za Sovretovo nagrado.

Iz zakladnice koncertantne glasbe 18. stoletja V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju treh koncertov iz 18. stoletja za trobento, klarinet ter za čembalo in klavir – fortepiano, ki jih bodo izvedli slovenski solisti, Orkester RTV Ljubljana in komorni orkester Slovenicum. Poslušali boste: Koncert za trobento in orkester v D-duru Giuseppa Tartinija, Koncert za klarinet in orkester Johanna Stamitza in Koncert za čembalo, fortepiano in orkester v Es-duru, WQ 47, Carla Philippa Emanuela Bacha. Ponovitev bo v četrtek, 20. novembra ob 17.05.

26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, zanjo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tenorist Branko Robinšak, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, je nedavno praznoval osebni jubilej – 70. rojstni dan. Kot operni pevec nastopa na domačih in tujih opernih odrih, prav tako je uveljavljen kot koncertni pevec oz. poustvarjalec večjih vokalno-instrumentalnih del in samospevov. Za radijski arhiv je posnel samospeve Roberta Schumanna, Richarda Straussa, Francesca P. Tostija, Benjamina Ipavca in drugih.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Od zdravilnih kur in plesnive kulinarike do zakotnih ulic in kozmopolitstva – prisluhnili bomo kabaretskim pesmim, ki pod drobnogled jemljejo koščke naše vsakdanjosti in pokažejo njihove humorne in trpkejše plati.