Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Južni koncert za kitaro in orkester Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa in Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Godalni trio št. 5 v c-molu, op. 9, št. 3 Ludwiga van Beethovna in samospev z naslovom Listje pada, op. 74, št. 17 Frederica Chopina.

Ali Ahmed Said s psevdonimom Adonis je petinosemdesetletni arabski književnik, pesnik, mislec, filozof, književni teoretik, zgodovinar, kritik in pisatelj ter sodi med najizvirnejše, najbolj samosvoje, izjemno vplivne in ugledne sodobne književnike. Njegov izvirni pesniški izraz zaznamujejo slogovna čistost, miselna prodornost, velika senzibilnost, kontemplativnost in mističnost. Bil je večkrat nominiran za Nobelovo nagrado in je prejemnik številnih mednarodnih literarnih priznanj. Avtorja prevoda Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralec Blaž Šef, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2020.

Kot lahko preberemo na spletni strani Mreže UNESCO pridruženih šol, je mednarodni dan strpnosti, ki ga zaznamujemo prav 16. novembra, »spominski dan, ki ga je Generalna konferenca Unesco razglasila v Deklaraciji o načelih strpnosti 16. novembra leta 1995. Na ta dan je UNESCO obeležil 50. obletnico nastanka in podpisa Unescove ustave. Generalna skupščina OZN je leta 1996 povabila države članice, da obeležujejo dan strpnosti z aktivnostmi, ki so usmerjene na izobraževalne ustanove in širšo javnost.« S strpnostjo v naših okoljih začne prevladovati mir, odnosi se poglabljajo, učimo se novih spretnosti in kakovost življenja vseh se izboljša. V oddaji bodo zazvenele slogovno raznolike skladbe, ki se ukvarjajo prav s tematikami miru in nenasilja.

Letos mineva 200 let od smrti skladatelja Dmitrija Stepanoviča Bortnjanskega. Rodil se je v Ukrajini, natančneje: v pokrajini Sumi, pozneje pa se je preselil v Sankt Peterburg v Rusiji, kjer je deloval na dvoru Katarine Velike. Njegova liturgična dela danes izvajajo po vsem svetu, za svojega pa ga imajo tako Ukrajinci kot Rusi. In če velja Giovanni Pierluigi da Palestrina za osrednjega skladatelja znotraj Katoliške cerkve, velja Dmitrij Bortnjanski za osrednjega glasbenega ustvarjalca znotraj pravoslavja. Skladal je v različnih glasbenih slogih, za svoja zborovska dela pa ni uporabljal le starocerkvene slovanščine, jezika pravoslavne liturgije, ampak tudi francoščino, italijanščino, latinščino in nemščino.

Neposredno prenašamo bogoslužje iz evangeličanske cerkve Dobrega pastirja Jezusa v Moravskih Toplicah. Vodi ga evangeličanski duhovnik Primož Kumin, berila bere Pia Šiftar, na orgle igra Marjan Nemec.

Predvajali bomo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Jugozahodnega radia iz Stuttgarta, ki je 27. junija v svoji matični dvorani Liederhalle v Stuttgartu nastopil pod taktirko litovske dirigentke Giedrė Šlekytė. Na programu sta bila Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonína Dvořáka in simfonična fantazija Morska deklica Alexandra von Zemlinskega. V vlogi solista se je predstavil Jean-Guihen Queyras.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mesec srbskega humorja v oddaji Humoreska tega tedna nadaljujemo s priljubljenim beograjskim pisateljem, ki so ga radi brali po vsej Jugoslaviji. Slišali bomo tri preproste in zabavne zgodbe o usodi tako imenovanih malih ljudi: Zu-zu, Primer Lučijana Lonce in Liftboy. Prevajalec Štefan Kutoš, igralec Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg. Posneto februarja 2008.

prepevajo odlomke izpod peres Provenzaleja, Richarda Straussa, Verdija, Berliloza, Masseneta in Prokofjeva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.

Gost Jože Planinšek bo spregovoril o aktualnem tečaju za bralce beril. Spoznali bomo, zakaj so berila iz Svetega pisma tako pomembna za razvoj bralnih veščin, kako odlomki iz njih pripomorejo k razumevanju in širjenju znanja ter kaj vse lahko izvemo iz njihovih dragocenih vsebin.

Ton Koopman je eden vodilnih umetnikov, ki se posvečajo avtentičnim izvajalskim praksam, predvsem ga zanimajo dela baročnih in še starejših mojstrov, ali kot sam pravi, glasba, nastala do Mozartove smrti leta 1791. Je tudi dirigent, čembalist in muzikolog. Leta 1979 je ustanovil Amsterdamski baročni orkester in 13 let pozneje še Amsterdamski baročni zbor. Oba sestava sta danes v samem vrhu med ansambli stare glasbe.

Ameriški pisatelj in raziskovalni novinar Patrick Radden Keefe se je rodil leta 1976; piše za mnoge časopise in revije, napisal je tudi pet knjig. Posvečal se je različnim bolečim družbenim temam. Miriam Drev je prevedla odlomek iz njegove knjige Ne reci ničesar. Izšla je leta 2018, zanjo je avtor dobil nagrado National Books Critics Circle Award, več časopisov, med njimi Times, New York Times in Washington Post, jo je izbralo za najboljšo knjigo leta. Osrednja tema je obdobje severnoirskega spora, imenovano Težave, obdobje desetletij nasilja in konfliktov med britanskimi oblastmi in Severno Irsko ter obenem navzkrižij med katoliško in protestantsko skupnostjo v drugi polovici 20. stoletja V odlomku je predstavljena ena izmed opaznejših aktivistk ilegalne Irske republikanske armade Dolours Price. Prevod Miriam Drev, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.

Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jannis Ritsos (1909–1990) velja za enega najpomembnejših grških pesnikov prejšnjega stoletja. Zaradi političnih prepričanj je bil dvakrat pregnan iz rojstne domovine, poezija pa mu je pomenila zatočišče in obenem notranjo nujo, ki mu je pomagala preživeti v težkih osebnih in zunanjih okoliščinah vojne, pomanjkanja, bolezni, krivic in trpljenja. Njegov opus je izjemno obsežen: napisal je več kot sto pesniških zbirk, devet romanov in štiri gledališke igre. Leta 1975 in leta 1986 je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Avtorica scenarija in prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Ana Krauthaker; interpretka: Vesna Jevnikar; bralka veznega besedila: Maja Moll; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.

Poslušamo cikel Galerije Williama Poppa, v katerem je skladatelj zgradil svoj imaginarni salon štirih slik, ki jih je izbral iz različnih obdobij in svetovnih zbirk. Skladatelj v glasbi "odgovori" Edouardu Manetu, El Grecu, Augustu Renoirju in Vincentu van Goghu – pa ne s preprosto »ilustracijo«, temveč z zvočnim komentarjem, ki slike razširi v času in prostoru.

Pesnik in prevajalec Puškina in Heineja akademik Mile Klopčič se je rodil 16. novembra v Franciji v rudarski družini, umrl je 19. marca 1984 v Ljubljani. Kot dijak je obiskoval realko, učiteljišča pa ni končal, saj so ga zaradi komunističnega delovanja preganjali in zaprli. Kot študent v Sovjetski zvezi je tam organiziral stavko in moral zato državo predčasno zapustiti. Potem se je posvetil časnikarstvu in književnosti. Konec dvajsetih let je sodeloval pri antologiji jugoslovanske socialne lirike Knjiga tovarišev in zato so mu sodili. Od leta 1934 je bil tajnik pri Slovenski matici v Ljubljani, leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, pozneje se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom ter tam napisal znamenito enodejanko Mati. Po vojni je bil med drugim ravnatelj Drame in znanstveni svetnik pri SAZU. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj Klopčičevih pesmi iz njegove prve zbirke Plamteči okovi (izšla je leta 1924). Režiser Igor Likar, interpreti Blaž Šef, Brane Grubar in Alja Kapun, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2015.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.