Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina. Pripoveduje o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki se nanašajo na pretekla življenja Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in da morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če res razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.

V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost sir, ki ga imenujejo ta soršk sar. Tradicija izdelovanja sira se prenaša iz roda v rod, izdelujejo ga še na petih kmetijah. V sirarstvo pa se na kmetijah vse bolj vključujejo tudi mladi. Njihova prizadevanja podpira tudi turistično društvo in Javni zavod Ratitovec. Ta soršk sar bi radi umestili tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Slavnostni oktober bomo sklenili z imenitno družbo v našem radijskem studiu. Na jutranji obisk prihaja eden svetovno najuspešnejših slovenskih nevroznanstvenikov, prof. dr. Jernej Ule. Profesor na oddelku za molekularno znanost je direktor britanskega centra za raziskovanje demence na King's collegu v Londonu, sodeluje tudi s Kemijskim inštitutom v Ljubljani in prav ta teden so javnosti predstavili odkritje mehanizme uravnavanja proteinov v celicah. Prof. Jernej Ule se nam pridruži v studiu že takoj po pol osmih in ostane z nami vse do konca Radiosfere, ki se začne ob pol devetih. Takrat se nam v studiu pridruži tudi kolega Iztok Konc.

Prometne informacije

Pred dnevi je odjeknila vest o tatvini v najbolj znanem muzeju na svetu. Štirje storilci so iz pariškega Louvra odnesli 88 milijonov evrov vreden nakit, dva naj bi policija že prijela, drzna tatvina pa je osupnila vse. Kaj se res dogaja s tatvinami v svetu umetnin, ali za odmevnimi krajami res obstajajo znani naročniki in ali preveč zaupamo filmom, ko si predstavljamo umetnostno kriminalno podzemlje? Sogovornik v oddaji Ob Osmih je umetnostni zgodovinar dr. Noah Charney, Američan, ki si je za domovino izbral Slovenijo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem. 30. oktobra leta 1987 je George Michael izdal svoj prvi solistični album z naslovom Faith. Album ga je dokončno uvrstil med največje svetovne zvezdnike in je eden pomembnejših glasbenih izdelkov osemdesetih let prejšnjega tisočletja.

Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenski nevroznanstvenik Jernej Ule je odkrila nov biološki proces. Ta celicam omogoča, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne. Proces so poimenovali interstaza. »Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se združujejo v kondenzatih,« pravi dr. Ule, ki bo ob desetletnici oddaje Možgani na dlani gost četrtkovega jutra na Prvem. »Zdaj raziskujemo vlogo interstaze pri uravnavanju beljakovin, ki so povezane z nevrodegeneracijo.« Odkritje so razkrili v prestižni znanstveni reviji Nature (24. 9. 2025), nam pa ga bo prof. dr. Jernej Ule (Kemijski inštitut Ljubljana, King’s College London, Inštitut Francisa Cricka London) predstavil v Radiosferi na Prvem.

Ob izgubi bližnjega se ob žalosti pojavijo še skrbi ter vprašanja, kaj storiti in kako urediti vse za dostojanstveno slovo. Kako je z dodelitvijo prostora, sklenitvijo najemne pogodbe, kakšen način pogreba izbrati, kje je možen raztros pepela ter kakšen je postopek prekopa? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo gost Domen Kokalj, vodja sprejemne pisarne javnega podjetja Žale.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Če bi morali gosta tokratne oddaje Storž predstaviti z eno besedo, bi rekli, da je vedoželjen. Janez Ovsec je bil rojen v Loški dolini, zdaj že dolgo časa živi v Logatcu. Po izobrazbi strojni inženir, ki tudi po upokojitvi ostaja povezan s tehniško stroko, saj je predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Kot ljubiteljski slikar najraje ustvarja akvarele, vodi Društvo likovnikov Logatec, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je slušatelj angleškega jezika. Prepričan je, da je tango kralj plesa.

Kaj je bolj škodljivo za naše zdravje: ali izpušni plini avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, ali kurjenje na drva, ali kajenje? Dr. Griša Močnik, gost tokratnega Ultrazvoka, je s sodelavci dokazal, da se škoda v pljučih razlikuje glede na vir onesnaževanja. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Nature, vi pa jih boste izvedeli v oddaji Ultrazvok.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je enkratna oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Staro hišo v rumeni ulici so hoteli podreti … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na večer pred praznikom, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, naših misli in naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in hkrati tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.

Oddajo posvečamo slovenski reformaciji in Primožu Trubarju. Prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini, od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice, postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Poslušajmo odlomke besedil Primoža Trubarja, Sebastijana Krelja in Adama Bohoriča. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Bralca sta Jasna Rodošek in Ivan Lotrič, igralci Aleš Valič, Brane Grubar, Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Urban Gruden in Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija: Radio Slovenija 2017.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

31. oktobra leta 1517 je duhovnik in profesor teologije Martin Luther na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil 95 tez, s katerimi je zahteval spremembe v Cerkvi. Literarni nokturno pa ob Dnevu reformacije namenjamo enemu glavnih slovenskih protestantskih piscev, Juriju Dalmatinu. Rodil se je leta 1547 v Krškem; najprej se je šolal doma, pri Bohoriču, ki mu je približal protestantizem, pozneje v Württembergu in Tübingenu; tam je doštudiral filozofijo in protestantsko teologijo in se leta 1572 vrnil v Ljubljano. Dalmatin je prvi prevedel v slovenščino celotno Sveto pismo, ki je izšlo leta 1583 v Wittenbergu, in s tem pomembno vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Leta 2017 je izšel posodobljen Dalmatinov prevod Nove zaveze; Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan sta poskušala prevod prirediti tako, da bi bil razumljiv zdajšnjim Slovencem, hkrati pa v njem ohraniti čim več Dalmatinovega. Iz knjige smo izbrali poglavji iz Pavlovega Pisma Korinčanom. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Staša Grahek in Matej Juh. Produkcija leta 2017.