Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem za ljubitelje domačih živali. In tudi za druge, seveda, da bi jih laže razumeli. Prevajalec je Klemen Pisk, igralec Aleš Valič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2019.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Preparirani klavir v glasbi Johna Cagea se tesno navezuje na njegove takratne delovne obveznosti. Cage je od leta 1937 redno deloval kot spremljevalec različnih plesnih skupin. Najprej je to delo opravljal na Kolumbijski univerzi v rojstnem Los Angelesu, nato pa tudi v Seattlu, v katerem je spoznal Mercea Cunninghama, plesalca in koreografa, ki je pozneje postal njegov življenjski in umetniški sopotnik. V Cunninghamovi skupini, pa tudi drugod, je Cage hkrati z možnostmi povezovanja plesa in glasbe odkrival tudi sorodne ritmične sestavine obeh umetnosti. Plesne predstave je praviloma spremljal s tolkalsko skupino, v katero je vse pogosteje vnašal manj običajna glasbila in zvočila; od azijskih tolkal pa do instrumentov, narejenih iz odpadnega materiala.

Kontrabasist Miha Firšt je letos izdal glasbeni album Nižje ne gre, na katerega je uvrstil skladbe slovenskih skladateljev za kontrabas. O njegovem nastanku, izboru skladb in razvoju glasbene literature za kontrabas pa več v pogovoru s Polono Kovačič.

Brazilski skladatelj Heitor Villa Lobos je v svojih delih združeval tradicionalno glasbo svoje domovine z elementi evropske glasbene tradicije, v njegovem opusu pa je več kot dva tisoč skladb, med njimi dvanajstih simfonij in sedemnajstih godalnih kvartetov. Pisal je tudi drugo orkestrsko in komorno glasbo, opere, vokalne skladbe, baletno in filmsko glasbo. Med najbolj priljubljenimi sta cikla Bachianas brasileiras in Choros, ki ju je namenil različnim zasedbam.

Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Barbara Kapelj se že od zgodnjih let posveča raziskovanju ženskega pisanja, pozneje je svoje zanimanje razširila na raziskovanje ženskih vprašanj v obsegu umetnic, intelektualk, delavk, ženskega življenja v družbi danes in v preteklosti. Svoj avtorski opus ustvarja predvsem v uprizoritvenih umetnostih, njene predstave in druge performativne oblike že več kot dve desetletji sooblikujejo slovenski gledališki in širše kulturni prostor. Potem ko je prejšnji teden v oddaji govorila o svojih prebojnih začetkih in sodelovanju z vrsto slovenskih in tujih umetnic različnih generacij, o različnih intervencijah in perfomansih v javnem prostoru, se pogovor nadaljuje s pripovedjo o projektu Hodim za tabo in gledam te. Pozneje vas bomo povabili k poslušanju razkošja zgodb Barbare Kapelj o delavkah v kamnolomih, Lili Novy, sodelovanju s Simono Semenič, staranju in še čem. Performans Kamnolomke, foto: Gabriele Fuso

Glasbena medigra.

Če bi hoteli na prste ene roke našteti najboljše big bande v zgodovini evropskega jazza, bi se tu zagotovo znašel Kenny Clarke/Francy Boland Big Ban. Gre namreč za enega najbolj markantnih evropskih jazzovskih orkestrov, ki sta ga leta 1961 ustanovila legendarni ameriški bobnar Kenny Clarke, z vzdevkom Klook, in pa belgijski pianist in komponist Francy Boland.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Del mednarodnega projekta Untold Europe, ki se odziva na izzive ob porastu diskriminacije, sovražnega govora in družbene neenakosti v Evropi, je mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in the Vault na treh lokacijah v Kopru. Gremo tudi na 36. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, osredotočili se bomo na slovensko manjšinsko koprodukcijo Zajčji nasip, ''zgodbo o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.'' Na prvi program Radia Slovenija pa prihaja radijska igra, nastala po drami V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji.

Na nocojšnjem posnetku koncerta bo nemška violinistka Isabelle Faust solistka v Dvořákovem Violinskem koncertu, polnem čudovitih melodij in plesnih ritmov. Danski nacionalni simfonični orkester in dirigentka Susanna Mälkki bosta zaigrala tudi Sibeliusovo 6. in 7. simfonijo, ki zajemata vse od svežega in svetlega do temnega in obupanega.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je prav detektivsko, saj odkriva množico pomenov pregovorov, rekov, velerizmov, antipregovorov, vraž ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni. (Ponovitev.)

Za tokratni zborovski mozaik smo izbrali glasbo Vilka Ukmarja, Sama Vremšaka in Uroša Kreka. Z nami so Komorni zbor RTV Slovenija in Slovenski komorni zbor ter dirigenti Martina Batič, Matjaž Šček in Marko Vatovec.

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.

V tokratni oddaji se bomo ozrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Odpravili se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato bomo zdaj vsem nostalgikom namenili nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.

V oddaji bomo predvajali posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Audre Lorde (1934–1992), temnopolta ameriška lezbična pesnica in aktivistka, je objavila deset pesniških zbirk, zadnja je izšla postumno. Med letoma 1991 in 1992 so jo imenovali poeta laureata zvezne države New York. Kot pesnica je znana po tehnični dovršenosti poezije, v kateri je pogosto odpirala vprašanja strukturne diskriminacije, vselej s pogledom skozi prizmo ljubezni. Bila je tudi soustanoviteljica feministično naravnanega založniškega združenja Kuhinjska miza: založba nebelopoltih žensk. Prevajalca: Kristina Kočan in Samo Šalamon, avtorica scenarija: Kristina Kočan; režiser: Klemen Markovčič; bralec: Igor Velše; interpretka: Darja Reichman; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dvignjena zavesa, razbito ogledalo, pogled v čudežno deželo onkraj, na pokrajine vseh zvokov sveta, tja, kjer je mogoče vse.

Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so živeli na obrobjih ameriških mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.