Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Brane Senegačnik je klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - ob tem pa eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. V Knjižnici Kranj so mu sinoči podelili letošnjo Jenkovo nagrado za zbirko z naslovom Prosojnosti, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nagrado od leta 1986 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Pesem Alina v Liričnem utrinku interpretira pesnik Brane Senegačnik sam.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Že Prva simfonija Eduarda Tubina s svojo temačno, hkrati pa čvrsto in kleno govorico opozori na močno ustvarjalno osebnost majhnega naroda, ki se je odločil stopiti iz sence neprepoznavnosti, njegova Druga, podnaslovljena "Legendarna", pa je še bolj usmerjena.

Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki je novembra leta 2022 potekal na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki osvetlili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike in z njo povezanih znanstvenih disciplin. Takrat je dogodek in tudi svojo umetniško pot predstavila flavtistka, profesorica in doktorica znanosti Karolina Šantl Zupan, današnja dekanja ljubljanske Akademije za glasbo.

Na spooredu sta deli Johannesa Brahmsa: Serenada št. 2 v A-duru, op. 16, Nenija za zbor in orkester, op. 82 in Rapsodija za klavir v g – molu, op. 79, št. 2.

Začetki šolstva pri nas segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje pa v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije (ponovitev oddaje).

Filip Kalan Kumbatovič je markantna osebnost iz novodobne slovenske kulturne zgodovine, arhitekt po osnovni izobrazbeni vokaciji, zelo zgodaj pa je gledališče prepoznal kot okolje, znotraj katerega se je udejanjil kot mislec, praktik, organizator, predvsem pa se je njegov angažma odrazil v prispevku k slovenski gledališki zgodovini. Filip Kalan Kumbatovič, neformalno imenovan Kumba, velja za utemeljitelja moderne slovenske zgodovine gledališča, tej vedi je priboril sloves in ugled v domačem in mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo odlomek besedila Simone Ješelnik, dramaturginje in samostojne strokovne delavke v Centru za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani z naslovom in Kumba in njegov dvojnik. Prispevek je del tematskega bloka Filip Kalan Kumbatovič ali kako vzpostaviti kontinuiteto, v reviji Dialogi, št. 1-2, 2025, katerega urednik je mag. Primož Jesenko. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Legendarna kanadska glasbenika sta prvič združila moči leta 1986 na plošči Mel Tormé, Rob McConnell and the Boss Brass. Plošča Velvet And Brass pa nosi letnico 1995. Vrhunsko!

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violinistka Isabelle Faust se je 15. novembra lani vrnila v koncertno dvorano Berwald Švedskega radia z violinskim koncertom Albana Berga, napisanim v spomin na mlado dekle. Glasbeni direktor Daniel Harding je Simfoničnemu orkestru Švedskega radia dirigiral tudi pri uverturi k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja o boju med krepostno in čutno ljubeznijo in pri sedmi simfoniji nemške romantične skladateljice Emilie Mayer.

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo stand-up, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski stand-upovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih stand-upa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Dobrodošli v zborovskem mozaiku s ciklom Figure humaine Francisa Poulenca in skladbo … a riveder le stelle … Ingvarja Lidholma. Z nami so Zbor Danskega radia, Zbor Švedskega radia in Komorni zbor Erica Ericsona.

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in izdal leta 1994. Roman je podnaslovil Kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Oddaaja je bila posneta v studijih Radia Slovenija junija 1994.

Dobrodošli v Disneyjevih petdesetih letih 20. stoletja, obdobju, ko so se pod rokami risarjev med drugimi rojevali Pepelka, Peter Pan, Trnuljčica, Alica v Čudežni deželi ter Dama in potepuh. Pri Disneyju so si snov za svojo Pepelko sposodili pri bratih Grimm in je nekoliko drugačna od najbolj znane različice, ki jo je napisal Charles Perrault. Za velika platna so jo uspešno predelali leta 1951.

Pesnik Simon Jenko je najsubtilnejši lirik v obdobju med romantiko, ki se je z njim končala, in moderno, ki jo je napovedoval. Pisal je domoljubne pesmi, refleksivno in parodično-satirično poezijo ter dosegel vrh z nežno in trpko ljubezensko ter razpoloženjsko liriko. Tako kot v liriki je svojo umetniško moč dokazal tudi v psihološko realistični pripovedi iz kmečkega življenja. Avtor scenarija je Janez Stanek, bralca Barbara Zupan in Igor Velše, igralca Brane Grubar in Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija iz leta 2002.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat poslušamo prvi CD iz dvojnega albuma z naslovom Širjenje negotovosti iranskega skladatelja Araša Jazdanija, ki živi in deluje v Estoniji. "Genocid je nekaj groznega in o tem ne bi smeli razpravljati," je bila njegova prva trditev v nedavnem intervjuju za platformo Digital in Berlin, ki se ukvarja s promocijo in arhiviranjem glasbe, razpete med avantgardo, popkulturo in interdisciplinarno umetnostjo. Intervju je bil objavljen v sklopu promocije portretnega koncerta Araša Jazdanija, ki bo 29. oktobra zvečer v Berlinu – ob koncu skladateljeve enomesečne rezidence v Italiji, ki jo je dobil v sklopu štipendije za mlade skladatelje Progetto Positano. Vsako leto sta izbrana dva štipendista, imenuje pa ju berlinski eksperimentalni ansambel Mozaik v sodelovanju s prestižno glasbeno fundacijo Ernsta von Siemensa. Araš Jazdani, ki bo 16. novembra praznoval 40-letnico, je prejemnik več skladateljskih priznanj in nagrad, leta 2019 je Estonski radio izbral njegovo orkestralno skladbo Nakba, da je predstavljala Estonijo na Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Jazdani je umetniški vodja glasbenega festivala za alternativne intonacije Sound Plasma v Berlinu in Talinu ter umetniški vodja in dirigent Ansambla za novo glasbo Talin.

Ameriški pesnik Ezra Pound, ki se je rodil 30. oktobra leta 1885, danes velja za enega najpomembnejših pesnikov 20. stoletja. Velik del življenja je preživel v Evropi, predvsem v Italiji; tam se je navdušil nad fašističnimi idejami. V Mussoliniju je videl človeka, ki bi z diktaturo lahko rešil svet kapitalistične vulgarnosti. Takrat je že snoval veliki ciklus pesmi z naslovom Cantos, utemeljen na "idejah v akciji". Leta 1944 ga je ameriška vojaška policija aretirala in zaprla, za nekaj časa tudi v železno kletko; vseeno je še naprej pisal Cante. Pozneje so ga poslali v Ameriko in je dvanajst let preživel v neki newyorški psihiatrični bolnišnici. Proti koncu življenja se je vrnil v Evropo, prevajal in dopisoval nove Cante, dokler ni leta 1972 umrl. Prevod: Mart Ogen, Interpretacija: Jurij Souček, tonski mojster je Jure Culiberg, režiserka Irena Glonar. Produkcija leta 1985. Redakcija ponovitve: Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.