Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prinaša besedila, ki naj bi bila vsekakor šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko; to velja tudi takrat, ko oddaje "sovpadajo" z državnimi in cerkvenimi prazniki.

iz opusov Mozarta, Vavilova, Schuberta, Verdija, Puccinija, Zandonaija, Vaccaija in Gounoda.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo skozi stoletja opisovali kot “katedrala baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. Predstavlja Bachovo popolno sintezo domala vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce fascinira že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti. Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka.

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji je fabulativno razgiban, slikovit, duhovit in poučen opis potovanja, ki ga močno, nikakor pa ne povsem določajo knjižne izmenjave in knjigarne. V svoji prvi potopisni in verjetno najbolj osebni knjigi doslej se Andrej Blatnik, pisatelj, predavatelj, urednik in prevajalec, strasten bralec in popotnik odpravi v kraje, ki jih dobro pozna - v Južno Azijo in Indijo. Malo zaradi knjig, malo zaradi premikanja, lokalne kulinarike, drugačnih kultur in navad ter (samo)raziskovanja. Knjiga je izšla pri založbi UMco. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; lektorica: Mojca Blažej Cirej; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Colombe Schneck je študirala na pariškem Inštitutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No! Press. Avtorica scenarija Tadeja Krečič Scholten, bralec Dejan Kaloper, igralkaTina Resman, lektorica Mojca Blažej Cirej, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija 2025.

Druga oddaja iz cikla o umetniškem dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom prinaša zadnje tri študije iz cikla Šest študij Francisa Bacona: Križanje, George in kolo ter Avtoportret. V njih se razkrivajo teme trpljenja, izgube in introspekcije, ki jih Schurmann prevaja v zvočni jezik - med molkom in izpovedjo, med bolečino in mirnim sprejetjem. Skupaj s prvo oddajo (Zvok telesa, tišina podobe) cikel tvori celoto, v kateri glasba in slika postaneta dve obliki istega spomina – spomina na človeka, ki gleda vase in zasliši svoj odmev.

Ob 130. obletnici smrti pesnika in pisatelja, predvsem pa literarnega kritika in zgodovinarja Frana Celestina se ga spominjamo z Literarnim nokturnom. Celestin je pisal domoljubne in lirske pesmi ter krajše povesti, napisal je tudi komedijo Roza, predvsem pa je kot poznavalec ruske literature slovensko javnost seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva, ... V Nokturnu lahko slišimo odlomek iz njegovega eseja Naše obzorje. Avtor literarnega dela Fran Celestin, režiserka Ana Krauthaker, igralec Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram. Posneto 2003.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.