Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Koncert št. 4 v G-duru Unica Wilhelma van Wassenaerja, Salve Regina v Es-duru za dva glasova, godala in basso continuo Johanna Adolfa Hasseja, Divertimento v C-duru za oboo, violo in kontrabas Michaela Haydna in Koncert za orgle v B-duru Johannesa Colizzija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Klavirska sonata št. 17 v B-duru, K. 570 Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi pianista Gottlieba Wallischa in Serenada za pihala v Es-duru, op. 7 Richarda Straussa v izvedbi članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

"Slišite zvonove, prijatelji? Za mir zvonijo." Igralec Zvone Hribar. Posneto novembra 2003.

Na sporedu Pesem noči za violino in klavir, op. 15/1 Edwarda Elgarja, Ples uric iz opere La Gioconda Giacoma Puccinija, Andante spianato in velika briljantna poloneza, op. 22 Frédérica Chopina, 'Jupiter – glasnik veselja', 4. stavek iz suite Planeti Gustava Holsta, Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna in Intermezzo iz 3. dejanja Puccinijeve opere Manon Lescaut.

John Milton Cage se je rodil 5. septembra 1912 v Los Angelesu. Zdi se, da sta Cagea, neskončno radovednega, prijaznega in vselej strpnega umetnika, pomembno določili že osebnosti njegovih staršev. Njegov oče John starejši je bil izumitelj, ki je med drugim zasnoval eno prvih različic podmornice, mati Lucretia pa je bila novinarka Los Angeles Timesa z izrazitim socialnim čutom. Na kolidžu Pomona je študiral pisanje, vendar je kljub očitni nadarjenosti in podpori profesorjev študij opustil ter se raje odpravil v Evropo, kjer je študiral arhitekturo, se ukvarjal s slikarstvom, poezijo ter tudi glasbo. Po približno letu in pol se je vrnil v Združene države, kjer se je dokončno odločil za študij kompozicije. Vendar se nikoli ni omejeval le na glasbo in tako je večino svojega življenja dejavno posegal na področja vizualnih umetnosti, plesa, večmedijskih dogodkov ali literature.

Šestnajsto oddajo v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo posvetili bigbandovski glasbi enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov dvajsetega stoletja, človeka, ki so ga spoštljivo klicali mojster - Bojana Adamiča. Letos zaznamujemo tridesetletnico njegove smrti.

V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušajte samospeve Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Fanny Mendelssohn Hensel, Huga Wolfa in Josipa Pavčiča. Predstavili bomo slovensko altistko Marijo Bitenc Samec, eno najprodornejših slovenskih solistk druge polovice 20. stoletja. Po kratkem sodelovanju v ljubljanski operi se je kot samostojna umetnica povsem posvetila koncertnemu petju in nastopanju. V drugi oddaji bomo poslušali njene izvedbe samospevov skladateljev iz obdobja romantike: Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Fanny Mendelssohn Hensel in Huga Wolfa, ki jih je ob klavirski spremljavi izvedla v slovenščini, ter Josipa Pavčiča.

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu je bila na ogled razstava Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki izpostavlja pomen slovenskega jezika v procesih izobraževanja na ozemlju današnje Slovenije pa tudi na obrobjih slovenskega poselitvenega prostora, je povod za pogovor, ki enkrat mesečno nastaja v sodelovanju Programa Ars s slovenskim sporedom ORF v Celovcu in Radiem Trst A. O burnem, pet desetletij trajajočem obdobju nenehnih premikov državnih meja in družbenopolitičnih ustrojev, pa tudi mestoma grobih posegov oblasti v jezikovne politike znotraj posameznih državnih tvorb, razmišljamo z gosti. Sodelujejo: v ljubljanskem studiu strokovni sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja dr. Robert Devetak, v celovškega studiu jezikoslovec in zgodovinar dr. Theodor Domej in v tržaškem studiu znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU zgodovinar dr. Aleksej Kalc.

Vračamo se k samemu izvoru in živi energiji svetovnega godbeništva – njegovim ljubiteljskim orkestrom. Tokrat predstavljamo najbrž še eno zadnjih godb, ki ohranja eno bistvenih prvin, zakaj te so na slovenskem narodnem območju nekdaj vznikale tako rekoč v vsaki vasi in postale tako narodov branik kot tudi buditelj. Godba iz Šmihela pri Pliberku je sorazmerno mlada, a nadvse živa, dejavna godba. Na zgoščenki, ki so jo godbeniki izdali ob 25-letnici svojega delovanja, je dobra polovica posnete glasbe izrecno posvečene narodno zavedni glasbi, ki jo predstavljamo tokrat.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

20. januarja je v Mestnem muzeju Ljubljana potekal koncert cikla Prisluhnimo, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Polovico koncerta je takrat oblikoval Sekstet klarinetov Akademije za glasbo, ki ga sestavljajo Urban Erker in Diana Marković (b), Lucija Dujmović (es), Miljana Ivanović (alt), Mykhailo Horiainov (bas) in Matic Sotošek (kontrabas). RAYMOND LOUCHEUR: V DRUŽINI ZA SEKSTET KLARINETOV ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA SEKSTET KLARINETOV JÓZSEF BALOGH: EPISODES FROM THE CRESCENT MOON MARC EYCHENNE: LIRIČNI SEKSTET ZA KLARINETE

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Concertino, "mali koncert", je nekoliko lahkotnejša in krajša oblika koncertne skladbe, ki je bila priljubljena predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Za to formo se je pri komponiranju odločilo tudi nekaj slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Predstavljamo tri izmed njih: Concertino za klavir in godala Lucijana Marije Škerjanca, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča.

Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Kale so hribovska vasica v Savinjski dolini, nad jamo Pekel, nedaleč od Šempetra, pa tudi Žalca. Tam so leta 1975 pri domačinu, gostitelju Francu Tkavcu nastali zvočni zapisi, ki jih je v ciklu Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavil urednik Marjan Kralj. Večinoma vesele pesmi, pa tudi kakšna pripovedna in domoljubna vmes.

François-Xavier Roth je s svojim prvim koncertom kot šef dirigent Simfoničnega orkestra Jugozahodnega radia iz Stuttgarta postavil temelje za zanj pomembno dramaturgijo: povezovanje različnih obdobij. Na koncertu 19. septembra v dvorani Liederhalle v Stuttgartu je z orkestrom predstavil dela iz baročnega in avantgardnega obdobja ter obdobja dunajske klasike, ki vsa po svoje spadajo v širšo kategorijo simfonije, ali v podnaslovu kot (resno ironično) igro simfoničnih oblik ali kot klasičen prispevek k žanru.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V alegorični drami avtor oblikuje politično igro za totalno oblast in razkriva anatomijo avtokratskega vladanja. Boj razpne med nebom in zemljo, med dobrim in zlom, in uporabi trgovanje z nebom kot metaforo. A vendarle razume prav slo po oblasti kot eno izmed najmočnejših življenjskih gonil. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Song je uglasbil Jani Kovačič Edini - Boris Kralj Lucifer - Ivo Ban Arhangel Gabriel - Janez Albreht Arhangel Mihael - Boris Juh Prvi seraf - Jože Mraz Drugi seraf - Silvo Božič Arhangel Rafael - Aleš Valič Arhangel Uriel - Franček Drofenik Pevka - Mia Žnidarič Zemljani - Jožef Ropoša, Dario Varga, Silvo Božič, Jože Mraz Kronist - Ivan Lotrič Glas po zvočniku - Tone Jurečič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1990

Glasbena medigra.

Daniil Harms (1905–1942), ruski avantgardist z začetka 20. stoletja, je bil eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstven literarni izraz. Njegove kratke zgodbe so zgoščene miniature, ki razkrivajo tragičen nesmisel življenja. Svet v njih je popolnoma nepredvidljiv in neurejen, liki pa se velikokrat vedejo nerazumsko, zato je pisatelj prav prek njih tok zgodb zapeljal v nepredvidljivo smer. Ob 120. obletnici njegovega rojstva objavljamo tri njegove kratke zgodbe. Prevajalec Borut Kraševec, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

Nocojšnjo oddajo bomo pred bližnjim ljubljanskim koncertom kitarista Ala Di Meole namenili njegovi glasbi. Na ljubljanskem koncertu v soboto, 22. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, se bo Di Meola predstavil v družbi še enega kitarista Pea Alfonsija in tolkalca Sergia Martineza.