Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Dve sliki za marimbo in kitaro Tilna Slakana ter Trio za oboo, rog in klavir v a-molu, op. 188 Carla Heinricha Carstena Reinecka.

Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala osem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom V drevo je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami. Intepretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2015.

Poslušamo Simfonijo št. 101 v D-duru Josepha Haydna, poimenovano »Ura«, Jutro na Rožniku – prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča, Baletno suito za orkester v D-duru, op. 130 Maxa Regerja, Koncert za flavto in godala, op. 45 Sira Malcolma Arnolda ter Serenado v B-duru Antonia Salierija.

Letos je minilo 340 let od rojstva Johanna Sebastiana Bacha, skladatelja, ki je bil po veroizpovedi evangeličan. Zato ni presenetljivo, daje eno izmed svojih številnih kantat namenil tudi prazniku reformacije, ki je 31. oktobra. Zasnoval jo je na besedilu Luthrove himne, ki skupaj s Psalmom št. 46 pripoveduje o zaupanju v Boga, pa tudi o satanovi nenehni vojni proti njemu; zato je glasbena simbolika te kantate izjemnega pomena, saj skladatelj z njo izraža gotovost o zmagi v boju med dobrim in zlom.

Na trideseto nedeljo med letom iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši sodeluje stalni diakon Sašo Popijal, poje cekveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.

Pred nami so posnetki koncerta, ki so nastali 6. oktobra letos v Dvořakovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Tam je dirigent Tomáš Hanus novo sezono Simfoničnega orkestra Praškega radia odprl z »Uverturo-fantazijo Romeo in Julija« Petra Iljiča Čajkovskega. Na tem gala večeru je zazvenel tudi »Koncert št. 2 v g-molu za violino in orkester« Sergeja Prokofjeva, v katerem se nam bo predstavil izjemni južnokorejski violinist Inmo Yang. Njegovo očarljivo igranje ga je popeljalo na nekatere najprestižnejše svetovne odre – v prihajajoči sezoni z Newyorško in Losangeleško filharmonijo, v prejšnjih letih pa z Nacionalnim francoskim orkestrom in Simfoničnim orkestrom BBC. Nastopil bo tudi v svetovno znani Carnegiejevi dvorani. Na otvoritvenem koncertu je izvedel eno tehnično najzahtevnejših del v violinskem repertoarju, delo, ki ima tudi globoko čustveno globino. V drugem delu tega gala koncerta bosta zazveneli simfonični pesmi Richarda Straussa: »Don Juan« in »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla«. Strauss je Don Juana upodobil zelo čustveno – orkestralna partitura je polna strastne drame in hitrih tempov. Simfonična pesnitev »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla« pa je drugačno delo. Legendarnega prevaranta in njegove komične podvige je skladatelj namreč živo upodobil s humorjem in ironijo.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Z današnjim zbirom humoresk z naslovom Veliki človek, mali človek, sklepamo cikel humoresk Arta Buchwalda. Ameriški satirik, ki je svojo pisateljsko ost neumorno vihtel več kot pet desetletij in je tudi med prejemniki Pulitzerjeve nagrade za novinarski tisk, je o svojem odhodu v Pariz, kjer je po končanem študiju na Univerzi v Los Angelesu študij književnosti nadaljeval, izjavil: »Moje sanje so bile hoditi po poteh Ernesta Hemingwaya, Elliota Paula in Gertrude Stein. Nabasati sem se hotel z bagetami in polži, napolniti svojo blazino s pismi zavrnitev in si najti francosko dekle z imenom Mimi, ki bi verjela, da sem najboljši pisatelj na svetu«. Šest humoresk Arta Buchwalda iz zbirke Težave v raju je prevedel Tomaž Šalamun, prebral igralec Urban Kuntarič, glasbena oprema Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Oddajo je pripravila Petra Tanko.

... pojejo odlomke iz del Bononcinija, Cimarose, Rahmaninova, Prokofjeva, Webra, Ville-Lobosa in Rossinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.

Pred kratkim je Papež Leon XIV, predstavil prvo apostolsko spodbudo in sicer dokument na temo služenja ubogim, v katerih obrazu najdemo »trpljenje nedolžnih«. Veliko pozornost bomo namenili temu dokumentu, kaj nam prinaša, k čemu nas spodbuja in zakaj je pomemben. Gost oddaje bo nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki bo z nami delil svoje izkušnje in razmišljanja o tem.

V okviru Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2025 sta 9. oktobra letos v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega nastopila saksofonist Hannes Kawrza in organist Klaus Kuchling. Duo nenavadne, a izredno ubrane združbe saksofona z orglami je poslušalce uvedel v posebne sfere in jih hkrati popeljal na popotovanje skozi različne glasbene sloge, razpoloženja in čustva. Tokrat lahko prisluhnete 2. delu koncerta, na katerem so zvenela kompozicije: koralna predigra Nun freut euch lieben Christen gmein oz. Veselite se, ljubi kristjani iz cikla Treh jazzovskih koralnih prediger za orgle Volkerja Bräutigama, Rain Gregorja Ftičarja, Mozart Changes für Orgel Zsolta Gardonya ter Fly za alt saksofon in orgle Michaela Wasserfallerja

Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na prvem koncertu bo nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A PLea For Tenderness". Z njiom bodo šr trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta bosta klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock. Avdio in video prenos.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.

Prva izmed dveh oddaj, posvečenih umetniškemu dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom. V delu Šest študij Francisa Bacona je Schurmann prepletel zvok in podobo, človeško ranljivost in zvočno moč orkestra. Poslušali bomo prve tri študije ‒ Figure v pokrajini, Papeži in Isabel ‒ ter raziskali, kako se Baconova likovna govorica preliva v glasbeni izraz, v katerem podoba spregovori in zvok postane slika.

Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden izmed vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.