Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, že desetletja vsestransko skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in s tem se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa priznanja državnega sveta in Samčeve nagrade fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na katedri za fizikalno kemijo fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so njegovi načrti za prihodnost?

Poslušajte utrinke s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost: tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj daljnovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi bilo to lahko koristno? Zakaj "stojimo na igli" in ali lahko tudi v Kettejevi in Murnovi poeziji najdemo … nevroznanost?

Tokrat se v Drugem pogledu odpravljamo v državo, ki ima skoraj 110 milijonov prebivalcev in se tako uvršča med najbolj naseljene na svetu ‒ na Filipine. Iz te države je namreč Angelie Korenjak, ki je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni. Lani Furlan je povedala, kaj najbolj pogreša in kako ji gre slovenščina.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pravnik in ekonomist dr. Peter Millonig v ponovljeni Duhovni misli o tišini in zbranosti.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem osemdesetih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rok, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Nušo Merzdovnik je življenje pred dobrimi tremi leti postavilo pred eno najhujših preizkušenj – prezgodnjo izgubo moža. Najmlajša izmed njunih treh hčera je bila takrat stara le nekaj mesecev. Bolečino, jezo in žalovanje, ki jih je preživela s hčerami, je prelila v knjigo za otroke z naslovom Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu. V njej o smrti očeta pripoveduje z gledišča otroka. Napisala jo je na podlagi vprašanj, ki so ji jih po smrti očeta zastavljale njune hčere.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki iz oddaje: -Tudi v novogorišem domu upokojencev še naprej intenzivno iščejo nove kadre -V ljutomerski Galeriji Anteja Trstenjaka ne spodbujajo le produkcije, ampak tudi dejavnosti za pridobivanje občinstva -Na Ljubnem zaživel nov športni park

Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po sobotnem tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl domačin in ki je pretresel državo, predsednik vlade Robert Golob napoveduje zaostritev zakonodaje oziroma dodatne represivne ukrepe za pregon osumljencev kaznivih dejanj. V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo iskali odgovore strokovnjakov, kateri ukrepi bi ljudem povrnili občutek varnosti ter kako povečati učinkovitost tožilstva, sodstva in drugih organov preganjanja in odkrivanja kaznivih dejanj. Gostje: Marjeta Švab Širok, podpredsednica vrhovnega sodišča; Boštjan Lindav, upokojeni policist; dr. Miha Šepec, strokovnjak za kazensko pravo, Univerza v Mariboru; Robert Škrjanc, komentator, Radio Slovenija; Jože Žura, dopisnik Radia Slovenija iz Novega mesta; dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Za srečo ti ni treba najti mavrice. Dovolj je, če jo iščeš. Pravljico pripoveduje Matej Recer. Napisal jo je Jurij Černič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2010. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija 2010.

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V nocojšnji Etnofoniji nam bo Mario Batelić predstavil album Gugutke (beri: GU-gut-ke), prvenec istoimenske domače zasedbe, ki jo sestavljajo mlajši zaljubljenci v ljudsko glasbo tako z domače grude kot onkraj nje. Na albumu, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Celinka, slišimo zavzeto odigran scenosled znanih in manj znanih viž, ki nas popeljejo tako po različnih kotičkih Slovenije kot tudi do bližnjega in daljnega Balkana.

John Keats je bil eden osrednjih pesnikov angleške romantike poleg sodobnikov Byrona in Shelleyja. Umrl je še ne šestindvajsetleten, slaven pa je postal šele po smrti. Ob 230. obletnici njegovega rojstva poslušamo dve odi Johna Keatsa, o grški žari in slavcu; prevedel ju je Andrej Arko. V obeh se kažejo odlike njegove lirike, polne melanholije in hrepenenja po čisti in skladni lepoti. Igralec je Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser pa Radivoj Podbršček. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija marca 2000.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. Ob sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.