V nočnem programu se bomo najprej ustavili v občini Duplek, ki s svojo lego in hitrim razvojem ustvarja priložnost za razvoj turizma. V potopisnem delu oddaje bomo tudi tokrat potovali po Venezueli. Med eno in peto pa poslušajte glasbo. Najprej v oddaji V dobri družbi s Kristijanom. Nadaljevali bomo z novo sezono koncertov živo. Prvi je zaigral ansambel Aplavz, klepetali pa smo tudi z ansamblom Dar in ansamblom Andreja Bajuka. O novih skladbah in glasbenih zgodbah, ki prihajajo.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Na pročelju evropskih sodišč je pogosto naslikana prispodoba pravičnosti, ki drži v rokah tehtnico in z njo meri, kam se nagiba teža storjenega dejanja, pri tem pa ima zavezane oči. To je simbol nepristranske pravice, ki vselej sodi tako, kot veleva zakon, ne pa glede na človeka ali pa tako, kot bi nas morda vodilo naše čustveno razpoloženje. Tako veliko modrost zagovarja tudi modri Sirah, ki se pri tem sklicuje na samega Boga, ko pravi: »Gospod je sodnik in ne gleda na slavo osebe, ne bo pristranski na škodo reveža, marveč ga bo uslišal, če se mu bo zgodila krivica.« Prav pred tega Sodnika, ki ne gleda le na zunanjost, ampak vidi v dno srca, nas danes postavlja Rabi iz Nazareta, se pravi naš učitelj Jezus Kristus. Mesija namreč postavlja pred nas dvoje osebnosti: na eni strani gmotno preskrbljenega farizeja, ki pravzaprav res vse naredi po predpisih postave, na drugi strani reveža, ki priznava, da je zaradi svojih stisk kršil marsikateri predpis, in obžaluje, da je grešnik. Kristus hkrati postavlja nasproti tudi dvoje različnih pogledov na zakon. Farizej izpolnjuje postavo po črki zakona in popolnoma spregleda, kakšen je bil pravzaprav namen zakona. Zakon ima pred očmi ne samo posameznika in njegove pravice, ampak tudi vso skupnost in širšo družbo. Ti razlagi zakona si večkrat prideta navzkriž. Če ostajamo samo pri črki zakona, moramo hudodelca pogosto oprostiti, čeprav bi zaslužil hudo kazen. In na drugi strani, ko gledamo tudi namen zakona, lahko razumemo manjše prekrške in smo do prestopnika prizanesljivi. Zato dober sodnik upošteva tudi okoliščine dejanja. Zato je tudi Kristus zelo strog do farizeja, ki daje v nič reveža, ki morda ni imel niti sredstev, da bi izpolnil vse dajatve v templju in mestu. In na drugi strani je prizanesljiv do tega siromaka, ki je iskren in obžaluje svoj greh ter se je pripravljen spremeniti. Kristus pa govori tudi o naših osebnih odnosih. V prijateljstvu in ljubezni je pogosto marsikaj drugače, kot pravi zakon v družbi. V družini pogosto odpustimo in dopustimo kakšno nepravilnost, saj verjamemo v iskrenost naših dragih in smo prizanesljivi do njihovih pomot in nebogljenosti. Prav tako pa se nam zdi, da s človekom, ki bi bil kot farizej in bi imel vedno vse prav ter za vse slabo krivil druge, ni mogoče živeti. Naši osebni odnosi ne morejo biti uravnani le po zakonih, vsega se ne da postaviti v zakonske okvire, potrebni sta iskrenost in ljubezen srca.

Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Danes 53-letna Hiro Arikawa že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspešnejše japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel širiti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman Maček gre na pot, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel Domen Kavčič. In s čim je Maček gre na pot pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? – Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med moškim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo menda že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica našla učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek … ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? – Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, Maja Pertič Gombač, je prepričana, da vsekakor.

Četrto oktobrsko nedeljo sklepamo Cikel radijskih iger za otroke Hansa Christiana Andersena, ki ga je ob 220. obletnici rojstva vélikega danskega pravljičarja zasnoval režiser Klemen Markovčič. Slušni krog štirih zaokroža radijska upodobitev njegove zgodbe Leteči kovček. Zgodbe o lahkomiselnem trgovčevem sinu, ki obuboža, vendar dobi čudežno darilo – leteči kovček. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe in režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalec, Čajnik – Janez Albreht Trgovčev sin – Igor Samobor Dojilja – Mara Černe Kraljična – Maja Končar Kralj – Marjan Hlastec Kraljica – Nada Bavdaž Vžigalice – Lenča Ferenčak, Mara Černe, Nada Bavdaž Železni lonec – Franček Drofenik Metla – Mojca Ribič Vedro, 1. Turek – Srečo Špik 2. Turek – Borut Veselko Jerbas – Roman Končar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1988.

Tokrat v oddaji za vas igrajo: nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja; Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL; Pihalni orkester KUD Pošta Maribor; Papirniški pihalni orkester Vevče; ameriška trobilna zasedba Empire Brass in nekdanji Ansambel Jožeta Privška s pihalnim orkestrom. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Vstop v tokratni nedeljski dan bo minil v znamenju filmske glasbe domače in tuje produkcije. V glasbeni uri nedeljskega dopoldneva boste lahko slišali kompozicije, ki so jih posebej za film ustvarili Marjan Kozina, Urban Koder, Ennio Morricone, Bojan Adamič, Jože Privšek, Henry Mancini, Dečo Žgur, Janez Gregorc, Monty Norman, Robert Pešut - Magnifico, Nino Rota, Nikica Kalogjera, John Williams, Borut Lesjak, Bill Conti in Vinci Vogue Anžlovar.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v športnem društvu Tabor, v katerem deluje sabljaška sekcija Duel, ki jo bomo predstavili v tokratni Nedeljski reportaži. Sabljači so nam pokazali, da sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus. Spoznali smo, kako gredo treningi in kašna je kultura, ki jih ponuja sabljanje. Mlade in malo manj mlade sabljače je obiskal Miha Žorž.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki smo se ga spominjali pred nekaj leti, so mediji, tudi programi naše medijske hiše, spodbujali zbiranje in objavljanje posameznih zgodb o tej hudi preizkušnji tudi za naše prednike. Toda veliko zgodb in usod, kot tudi raziskovanja pristojnih ustanov in izobraževalnih izkušenj, je še vedno premalo znanih ali pozabljenih. Med zadnje sodi tudi pisana, z vojno zaznamovana usoda ajdovskega rojaka Venčeslava Vrtovca. Čeprav se je nekaj publicističnih zapisov o njem že zvrstilo v našem prostoru, je zanimanje za življenje tega nenavadnega moža predvsem v Vipavski dolini še vedno živo. Ob izdaji knjige, primerne za šolajočo se mladino, se razkrivanju poglavij iz življenja Venčeslava Vrtovca pridružuje tudi dokumentarno uredništvo radia. Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.

V oddaji Lokalni junak bomo spoznali Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila in prepustila svoje mesto domačinki Mateji Vidic Leban. Vseeno pa še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali prejšnjih let, ki so ji dala potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje – ljudje, ki opazijo drug drugega in si med seboj pomagajo.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Miška ne mara obrekovanja … Pravljico pripoveduje Stannia Boninsegna. Napisala jo je Svetlana Makarovič. Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden od vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.