Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Koechlin se je v zadnjih desetletjih preživljal predvsem kot skladatelj številne izvrstne in ljubke komorne glasbe. Uveljavil se je zlasti z glasbo za pihala in trobila. Bil je tudi izvrsten hornist in je igral tako kromatični rog na ventile kot tudi tradicionalni francoski lovski rog (trompe de chasse) brez ventilov, za oba pa je napisal tudi več skladb.

Nacionalna mladina je podmladek italijanske vladajoče stranke Bratje Italije. Konec septembra so v Rimu pripravili štiridnevni nacionalni shod, na katerem so se v različnih razpravah zvrstili gostje z levice in desnice. Stranka premierke Giorgie Meloni izhaja iz gibanja fašističnih veteranov, a je danes najmočnejša stranka v Italiji, ima tudi več kot dvakrat močnejšo volilno podporo od zaveznic v svoji desnosredinski vladni koaliciji. Želi dokazati, da je sodobna desničarska stranka s konservativnimi vrednotami, ki je dokončno opravila s preteklostjo. Iz svojih vrst je izrinila gibanja, ki podpirajo ideologijo neofašizma. A neofašisti so v Italiji politično najmočnejši prav v svoji mladi, študentski komponenti.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.

Prvi koncert iz cikla bo Filharmoničnih klasičnih koncertov bo zvenel pod naslovom Simfonija simfonij. Na sporedu bo namreč ena večnih simfoničnih mojstrovin, nastalih izpod peresa Ludwiga van Beethovna – njegova 5. simfonija v c-molu. Ta bo bodo izvedli v drugem delu večera, v prvem pa delu pa bo na sporedu še eno Beethovnovo delo – Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, ki ga bo izvedel gostujoči umetnik – pianist Alexandre Tharaud. Koncertni večer pa bo odprla uvertura k operi L’isola disabitata/ Neobljudeni otok Josepha Haydna. Vse bomo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko francoske dirigentke Lucie Leguay.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Peter Mohar se je rodil leta 1899 v Dobrli vasi na Koroškem v kajžarski družini. Končal je ljudsko šolo, šestnajstleten se je ob napadu Italije na Avstro-Ogrsko monarhijo javil v vojsko, konec vojne dočakal v ujetništvu in se na prelomu med letoma 1919 in 1920 vrnil domov. Zaposlitev je dobil v nekaj kilometrov oddaljeni vasici Spodnji Podgrad pri Škocjanu. Z začetkom te zaposlitve od začetka februarja v slovenski, a nemškutarski družini teče njegova pripoved skoraj do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam, danim pred plebiscitom. Zanimiv je podatek, da je bilo v Moharjevi škocjanski občini po štetju leta 1910 slovensko govorečih 85 % prebivalcev, v Dobrli vasi celo 88 %. Vseeno pa je Jugoslavija pri plebiscitu dobila le nekaj več kot 45 % glasov. Peter Mohar je bil živel v samostanu v Dobrli vasi, kjer je bil 59 let v službi šentpavelskih patrov. Umrl je leta 1989. V knjigi Med nebom in peklom je avtor, popoln samorastnik, slikovito in slogovno bogato popisal svoje življenje v plebiscitnem letu 1920, ko je imel komaj 21 let. Interpret Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža urban Gruden, Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2025. Redakcija Staša Grahek.

Oddajo smo namenili glasbi Martyja Paicha. Bil je ameriški aranžer, skladatelj, producent, dirigent in tudi pianist. Paich je v zadnjih desetletjih predvsem orkestriral glasbo in dirigiral orkestrom za filmsko glasbo kinouspešnic Begunec, Princ plime in Čedno dekle. Njegov sin David Paich je bil med ustanovitelji priljubljene zasedbe Toto.